Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 8. redni seji dne 16. 12. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Jug
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/13 in 59/15; v nadaljevanju besedila: OPN) sprejme občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona Jug (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal Topos d.o.o., pod št. 08/07-13 – OPPN v novembru 2015.
(vsebina OPPN in njegovih prilog)
OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog:
A1. TEKSTUALNI DEL (ODLOK)
A2. GRAFIČNI DEL
1 Izsek iz grafičnih prilog izvedbenega dela OPN občine Grosuplje s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju, M 1:5000
2 Umestitev območja urejanja:
2.1 Prikaz območja urejanja v širšem prostoru (TTN), M 1: 10000
2.2 Pregledna situacija (DOF), M 1:5000
3 Vplivi in povezave:
3.1 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000
3.2 Prikaz območij varovanj in omejitev, M 1:2500
4 Geodetski načrt z mejo območja OPPN, M 1:1000
5 Prikaz ureditev glede postavitve objektov znotraj območja OPPN:
5.1 Ureditvene enote, M 1:2000
5.2 Ureditvena situacija, M 1:1000
5.3 Prikaz javnih površin, M 1:2000
5.4 Prerezi skozi območje, M 1:500
6 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro:
6.1 Energetska, komunalna in ostala infrastruktura, M 1:1000
6.2 Situacija prometne ureditve, M 1:1000
7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, M 1:2000
8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:2000
8.1 Priloga: Prikaz poplavnosti območja po izvedbi protipoplavnih ukrepov
9 Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo:
9.1 Načrt parcelacije, M 1:2000
9.2 Zakoličbena situacija, M 1:1000
B. POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
C. PRILOGE
1. Planska podlaga za OPPN
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve OPPN
4. Smernice nosilcev urejanja prostora
5. Mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Povzetek za javnost
8. Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede CPVO
9. Odločba o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje.
(1) Ureditvena enota je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanističnoarhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(2) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so utrjene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(3) Površina za gradnjo stavb je del gradbene parcele, ki predstavlja omejitveni prostor za gradnjo nestanovanjske stavbe in je prikazana v grafičnem delu, list 5.2 Ureditvena situacija. Na površini za gradnjo stavb je poleg ene ali več nestanovanjskih stavb dovoljena tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov ter spremljajočih zunanjih ureditev (manipulativne površine, nakladalne rampe, parkirišče, zelenice, brežine ipd.).
(4) Funkcionalni element stavbe je del osnovnega kubusa stavbe (po navadi kot eden ali več manjših izzidkov osnovnega kubusa), ki služi njenemu funkcioniranju, in sicer: nadstreški, balkoni, loggie, nakladalne rampe, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno.
(5) Kota platoja je kota končno urejenega terena ob objektu.
(6) Kota pritličja je kota, ki se nahaja neposredno nad koto platoja ali največ 0,50 m nad njo.
(7) Linija oblikovanja glavne fasade je urbanistični element za reguliranje in oblikovanje podobe cone, ob upoštevanju značilnosti načrtovanega območja in je prikazana v grafičnem delu, list 5.2 Ureditvena situacija. Določa glavno fasado in njeno poudarjeno oblikovanje ob osrednji dostopni cesti oziroma dostopnih cestah. Tam, kjer je parcela definirana z dvema linijama se kot glavna fasada načrtuje le ena, druga pa naj upošteva poslovni ali upravni značaj stavbe in naj ne bo oblikovana zgolj kot servisna.
(8) Regulacijska linija je urbanistični element za reguliranje in oblikovanje podobe cone, ob upoštevanju značilnosti načrtovanega območja in je prikazana v grafičnem delu, list 5.2 Ureditvena situacija. Določa maksimalni odmik glavne fasade od osrednje dostopne ceste na način, da dopušča pred objektom ureditev enojnega ali dvojnega pasu parkirišč. Z maksimalno omejitvijo pri umeščanju stavbe definiramo linijo obcestne pozidave, z možnostjo različnih odmikov (do maksimalno dovoljenega) pa razbijemo njeno monotonost.
(umestitev gospodarske cone v prostor)
Gospodarska cona jug (v nadaljevanju besedila tudi: GC) predstavlja nadaljevanje obstoječe gospodarske cone v zahodnem delu naselja Grosuplja. Vpeta je med železniško progo Ljubljana–Kočevje na zahodu ter potok Bičje na vzhodu.
(ureditveno območje OPPN)
(1) Območje urejanja OPPN je prikazano v grafičnem delu odloka. Meja OPPN je na vzhodu definirana z obstoječo gospodarsko cono ob Industrijski cesti, na zahodu s potokom Bičje, na severozahodu pa s površinami močvirnatega predela potoka Bičje. Na severu OPPN meji na Romsko naselje Smrekec 1 in Smrekec 2, na jugu na obrtno cono Pod Slivniškim hribom, na jugovzhodu pa na območje centralnih dejavnosti z obrtno stanovanjskimi objekti in traso železnice. Zemljišča znotraj OPPN, ki se nahajajo na ravnem, poplavnem območju z blagim naklonom proti jugu, so obraščena s travniki. Del OPPN, ki je v južnem delu ločen z lokalno cesto ni pozidan in je izveden v makadamu ter namenjen za parkiranje tovornih vozil.
(2) V območje OPPN, velikosti približno 18,55 ha, so vključena naslednja zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.:
– k.o. Grosuplje – naselje: 2054/1, 2054/2, 2071, 2070/4, 2070/5, 2070/7, 2070/8, 2070/6, 2070/3, 2069/4, 2069/3, 2226, 2050/13, 2052, 2053, 2050/20, 2050/12, 2051, 2050/5, 2050/26, 2050/27, 2048/3, 2048/2, 2048/4, 2047/1, 2047/2, 2048/5, 2066 – del, 2196 – del, 1702/5 – del.
– k.o. Stranska vas: 1073/3, 1073/1, 1072/3, 1071/1, 1070/1, 1066/3, 1069, 1068, 1064, 1063, 1065, 1650/3, 1650/4, 1062, 845, 844/3, 843/2, 842/3, 842/2, 842/4, 841/3, 840/1, 840/4, 839/1, 839/2, 839/5, 838/1, 838/3, 1007/8, 836/1, 837/4, 835/1, 835/5, 834/1, 834/4, 861/2, 861/5, 861/4, 861/6, 861/7, 861/9, 1007/9, 863/8, 863/3, 865/1, 866/1, 867/1, 863/4, 864, 865/2, 866/2, 867/2, 868/2, 863/10, 865/3, 866/3, 867/3, 868/1, 1068, 1064, 1063.
III. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje je namenjeno gradnji nestanovanjskih stavb s spremljajočimi ureditvami znotraj gradbenih parcel (parkirišča, manipulacija, zelenice), ki dopolnjujejo in zaključujejo obstoječo gospodarsko cono.
(2) Z OPPN se načrtujejo tudi zunanje prostorske ureditve za nemoteno izvedbo in rabo načrtovanih stavb in spremljajočih ureditev iz prvega odstavka tega člena, in sicer:
– prometne ureditve;
– komunalna in energetska infrastruktura;
– zelene površine (varovalni pas ob potoku Bičje, zelenice znotraj posameznih gradbenih parcel, obcestna zasaditev z visokim drevjem).
(posegi izven območja OPPN)
Z navezavo infrastrukturnih vodov in naprav izven območja OPPN se zagotavlja funkcioniranje objektov in ureditev, ki so načrtovani v območju OPPN.
Območje urejanja je razdeljeno na tri ureditvene enote (UE1 do UE3), in sicer:
– UE 1 – območje za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti;
– UE 2 – zelene površine;
– UE 3 – območje prometnic in ostale infrastrukture.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
(medsebojni vpliv in povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje urejanja, ki je delno poplavno (zahod in severozahod), je umeščeno med strnjeno pozidavo naselja Grosuplje na vzhodu in odprte zelene površine na zahodu. Robovi območja so definirani z linijami potoka Bičje ter traso železniške proge v smeri severozahod – jugovzhod. Naravni rezervat Bičje predstavlja enkratno kvaliteto v prostoru ter s svojimi poplavnimi ravnicami veže nase različne ambientalne kvalitete, ki vplivajo tako na zaznavnost gospodarske cone kot tudi širšega prostora. V odnosu do potoka Bičje se predvidi primerno oblikovanje fasad ter zagotovi ustrezen odmik stavb od potoka.
(2) Zaradi bližine zavarovanega območja, naravnih vrednot ter ekološko pomembnega območja, je pri načrtovanju cone potrebno upoštevati naravovarstvene usmeritev ter ukrepe, ki so bili podani z okoljskim poročilom (Okoljsko poročilo za OPPN GC Jug; Oikos d.o.o., Domžale; julij 2010/dopolnitev november 2010 ter Okoljsko poročilo za OPPN GC Jug – Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN gospodarska cona Jug na varovana območja narave Potok Bičje in močvirski biotopi ter SCI Radensko polje – Viršnica; Oikos d.o.o., Kamnik; julij 2010/dopolnitev november 2010/dopolnitev maj 2014).
(3) Umestitev stavb in ostalih ureditev v območje OPPN določajo naslednji vplivi in omejitve: poplavnost območja (potrebna izvedba protipoplavnih ukrepov skladno z 39. členom), varovalni koridor potoka Bičje na zahodu (upoštevanje 30 m odmika), varovalni progovni pas železnice na jugu (minimalno 12 m odmik od skrajne osi tira), bližina stanovanjskih gruč na jugovzhodnem in severnem delu (izvedba protihrupne bariere, kolikor se za-to pokaže potreba).
(4) OPPN se lahko naveže na izvedeno stanje oziroma rešitve obstoječe cone, če se za to pokaže potreba, pri čemer se smiselno vsebinsko in funkcionalno zaokroži kontaktno območje. Obstoječa cona ima večinoma že izvedeno prometno ter komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo. Obstoječi dostopi do OPPN so po izvedenih prometnicah preko območja izvedene cone z vzhodne smeri. Načrtovana osrednja dostopna cesta, ki poteka skozi območje, se v južnem delu naveže na obstoječe prometno omrežje, v severnem delu se zaključi z obračališčem, pri čemer pa se dopušča tudi njeno nadaljevanje, kar mora biti skladno z OPN. Koridorja za morebitne prometne navezave se varujeta tudi na zelenih površinah proti zahodu. Ob potoku na območju zelenih površin se predvidi peš in kolesarska pot, ki poteka v smeri sever–jug ter se na severovzhodu naveže na osrednjo dostopno cesto, na jugozahodu pa na obstoječo prometnico.
(5) Z upoštevanjem vseh omilitvenih ukrepov določenih s tem odlokom predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja. Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega območja ter zemljišča izven območja OPPN, ki so namenjena za gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Pri in po izvedbi prostorskih ureditev bo dodatno obremenjeno obstoječe infrastrukturno omrežje.
V. LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO OBJEKTOV
V posameznih ureditvenih enotah so glede na načrtovane programe dovoljene gradnje novih objektov, rekonstrukcije objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov znotraj dopustnih dejavnosti, določenih s tem odlokom. Dovoljena je gradnja komunalne in prometne infrastrukture.
(1) V posameznih ureditvenih enotah so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena Uradni list RS, št. 109/11).
V UE1 – območje za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti:
1 / Stavbe:
12 / Nestanovanjske stavbe:
– 121 Gostinske stavbe; le gostilne, restavracije in točilnice,
– 122 Poslovne in upravne stavbe,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,
– 125 Industrijske stavbe in skladišča,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe; le Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje.
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti prometne infrastrukture:
– 211 Ceste,
– 215 Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni objekti.
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
24 / Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti prometne infrastrukture:
– 211 Ceste: 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 215 Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni objekti.
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
24 / Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
V UE 3 – območje prometnic in ostale infrastrukture:
1 / Stavbe:
12 / Nestanovanjske stavbe:
– 127 Druge nestanovanjske stavbe: 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: le nadstrešnice za potnike na avtobusnih.
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti prometne infrastrukture:
– 211 Ceste,
– 215 Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni objekti.
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
24 / Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(3) Poleg stavb iz predhodnih alinej so za namen predvidenih posegov po tem OPPN v območju urejanja, kjer je dovolj razpoložljivega prostora, dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi zakonskih in podzakonskih aktov v povezavi z določili o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje skladno s podrobnejšo namensko rabo površin, določenih v OPN.
(4) Do izvedbe ukrepov za zaščito pred poplavami na območju gospodarske cone, ki so opredeljeni v 39. členu tega odloka, so na poplavnem območju dopustne le tiste vrste objektov, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda na podlagi tabel iz priloge 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, Uradni list RS, št. 89/08 (v nadaljevanju besedila: Uredba).
(5) V primeru spremembe zakonodaje se vrste objektov iz prve točke dopuščajo skladno s trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine in s smiselnim upoštevanjem tega člena odloka.
(1) Pri umestitvi vsebine znotraj območja OPPN je ena od glavnih izhodišč kompatibilnost programov. V območju OPPN so po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) dovoljene naslednje dejavnosti:
– (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI; vse razen: 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov;
– (D) OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM IN VODO; le: Druga proizvodna električne energije (35.119); Distribucija z električno energijo (35.13), Trgovanje z električno energijo (35.14) in Oskrba s paro in toplo vodo (35.30);
– (F) GRADBENIŠTVO;
– (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL;
– (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE;
– (I) GOSTINSTVO; le Dejavnost strežbe jedi in pijač (55.2), razen Turistične kmetije brez sob 56.105);
– (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJKSE DEJAVNOSTI;
– (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI;
– (L) POSLOVANJE Z NAPREMIČNINAMI;
– (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI;
– (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI;
– (O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI; le: 84.2 Posebne dejavnosti za celotno družbeno skupnost (84.24 Dejavnosti za javni red in varnost, 84.25 Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah, 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje;
– (P) IZOBRAŽEVANJE; le: Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (85.5), Pomožne dejavnosti za izobraževanje (85.6);
– (S) DRUGE DEJAVNOSTI.
(2) UE2 – Območje zelenih površin v varovalnem območju potoka Bičje se ohranja v primarni rabi. Na območju se dopušča obnova obstoječe infrastrukture oziroma gradnja priključkov na le-to, uredi se peš in kolesarska pot, ki prioritetno poteka po obstoječem koridorju kmetijske mehanizacije, brez dodatnega nasipavanja.
(3) Območje UE3 se nameni za gradnjo infrastrukture, in sicer:
– gradnja prometnic ter ostale komunalno – energetske infrastrukture,
– ureditev ekoloških otokov,
– postavitev trafo postaj in drugih infrastrukturnih objektov (plinska postaja …),
– ureditev tlakovanih pešpoti,
– ureditev javnih parkirnih površin
– itn.
(4) V vseh UE se skladno s hidrološko študijo (Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima Bičja v sklopu priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Športni park Grosuplje in Občinskega podrobnega prostorskega načrta Gospodarska cona Jug, št. projekta 032-5a-14-2, Urbania d.o.o., Ljubljana, september 2015) izvajajo protipoplavni ukrepi, ki so opredeljeni v 39. členu tega odloka.
(5) Do izvedbe ukrepov za zaščito pred poplavami na območju gospodarske cone, ki so opredeljeni v 39. členu tega odloka, so na poplavnem območju dopustne le tiste dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda na podlagi tabel iz priloge 1 in 2 Uredbe.
(6) V primeru spremembe zakonodaje se vrste dejavnosti dopuščajo skladno s trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine in s smiselnim upoštevanjem tega člena odloka.
V območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– krajinske ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja zunanjih teras – platojev, pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
(1) Gradbene parcele so določene tako, da omogočajo gradnjo ter nemoteno uporabo in vzdrževanje objektov ter zagotavljanje požarne varnosti, vključno z manipulativnimi površinami, parkiriščem, zelenicami ter dostopom s cestnega omrežja.
(2) Velikosti in oblike gradbenih parcel v UE1 so določene v grafičnem delu, list 9.1 Načrt parcel. Le-te lahko odstopajo od prikazanih v grafičnem delu, saj jih je možno na novo oblikovati po pogojih (1), (3), (4), (5) in (6) odstavka tega člena.
(3) Gradbene parcele se lahko združujejo, glede na potrebe posameznih programov pa tudi delijo oziroma se na novo oblikujejo, pri čemer mora biti omogočen dostop s prometnih površin, nove parcele pa morajo omogočati njihovo funkcionalno uporabo za namen, določen s tem odlokom.
(4) Z namenom vsebinske in funkcionalne zaokrožitve je možno gradbene parcele v OPPN združevati tudi s parcelami zahodno od OPPN, pri čemer se morajo rešitve navezati na izvedeno stanje kontaktnega območja GC.
(5) Znotraj ostalih površin v območju urejanja je možno preoblikovati tudi obstoječo parcelno strukturo skladno z območjem predvidene ureditvene enote.
(6) Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbenih parcelah, kjer so predvidene stavbe: FI: do 1,5; FZ: do 0,60.
(površina za gradnjo stavb)
(1) Na površini za gradnjo stavb je znotraj posamezne gradbene parcele možno osnovni volumen stavbe umeščati tako, da so zagotovljeni požarni odmiki in interventne poti ter odmiki od meje gradbene parcele minimalno 4 m oziroma minimalno 8 m od parcelne meje, ki meji na varovalno območje potoka Bičje. Vse zunanje ureditve v sklopu stavb, funkcionalni elementi stavb ter enostavni in nezahtevni objekti lahko presegajo površino za gradnjo stavb, če je zagotovljen razpoložljiv prostor za funkcioniranje stavbe. Odmik funkcionalnih elementov stavb od meje gradbene parcele je lahko manjši od 4 m, praviloma pa ne manj kot 1,5 m.
(2) V primeru združevanja gradbenih parcel v OPPN z gradbenimi parcelami kontaktnega območja je lahko v območju OPPN površina za gradnjo stavbe na strani kontaktnega roba na meji gradbene parcele, pri čemer morajo biti na celotni parceli zagotovljeni ustrezni odmiki, požarna varnost ter vse potrebne zunanje ureditve (dostopi, parkirna mesta, manipulacija, ureditev zelenice).
(3) Na površini za gradnjo stavb se lahko izvedejo tudi izključno gradbeno inženirski objekti (parkirne in/ali manipulativne površine ipd.).
(4) V primeru, da se znotraj gradbene parcele ustvari zasnova z več stavbami, je potrebno znotraj gradbene parcele zagotoviti dostopno cesto ter med stavbami upoštevati ustrezne odmike. Z združevanjem gradbenih parcel se združuje tudi površina za gradnjo stavb in dostopi (uvozi), pri delitvi pa se površina za gradnjo stavb opredeli z odmiki od parcelnih mej, ki so določeni v prvem odstavku tega člena.
(pogoji za arhitekturno oblikovanje nestanovanjske stavbe)
(1) Oblikovanje in umestitev stavb naj upošteva morfologijo terena ter prostorske vplive in omejitve. Zaželena je delitev volumna stavbe na več manjših enot oziroma njena razgibanost v horizontalnem in/ali vertikalnem gabaritu, ki razbije monolitnost objekta. Upravni (pisarniški) in prodajni del je potrebno oblikovno ločiti (z volumnom, barvo, materialom ipd.) od ostalega dela stavbe (servisnega, skladiščnega, proizvodnega ipd.).
(2) Podrobnejši pogoji za umestitev in oblikovanje stavb:
Tipologija:
– Definirana je kot ena ali več prostostoječih enot v osnovi pravokotne oblike, ki je na površini za gradnjo stavbe. Stavba je lahko poljubno razgibana (z izzidki, dodajanjem prizidkov, tudi z zamikom dveh enakovrednih ali različnih enot) znotraj dovoljenega gabarita. Ob stavbi se dopuščajo tudi nadstreški, zunanje stopnice ipd. Oblikovanje naj bo sodobno, ob upoštevanju njene funkcije in tehnologije.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit: Tlorisne dimenzije osnovnih enot so praviloma pravokotne, v odvisnosti od funkcije stavbe in velikosti gradbene parcele.
– Vertikalni gabarit: Stavbe ne smejo presegati višine 15 m, pri čemer se zaradi tehnoloških zahtev za manjše dele stavb oziroma samostojne tehnološke objekte (dimnik, stolp, dvigalo) dopuščajo tudi večje višine. Klet se ne dopušča.
Oblikovanje zunanje podobe:
– Konstrukcija: Dovoljene so vse vrste konstrukcij.
– Streha: Ravna ali poševna (enokapna, simetrična dvokapnica) z nižjim naklonom strešin, do 20º oziroma prilagojena funkciji objekta ter novim trendom oblikovanja streh (dopuščajo se tudi zelene strehe). Možna je kombinacija streh. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, reklame, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice.
– Kritina: Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši toni, zaželeni v sivi ali rjavi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov.
– Fasada: Pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Barve naj bodo umirjenih tonov. Uporaba fluorescentnih barv ni dovoljena. Pomembno je tudi oblikovanje fasad zahodnega niza, ki so orientirane proti potoku Bičje.
– Linija oblikovanja glavne fasade: Niz fasad orientiranih na osrednjo dostopno cesto naj odraža občutek mestne ulice. Te fasade naj bodo izčiščene, z večjimi steklenimi površinami.
Lega na zemljišču:
– Lega: Ena ali več stavb se glede na prostorske potrebe dejavnosti locira na površini za gradnjo stavb, pri čemer je treba zagotoviti zadostne manipulativne in parkirne površine. Stavbe morajo biti umeščene tako, do so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezne sanitarno-higienske pogoje (osončenje, prevetritev ipd.) ter ustrezno površino za normalno vzdrževanje posamezne stavbe.
– Kota platoja: izhaja iz kote stoletne vode (Q100 +0,5 m) in je najmanj 327.70 m.n.v.
– Kota pritličja: je največ 0,50 m nad koto platoja.
– Regulacijska linija: je vzporedna s cesto in določa maksimalni odmik glavne fasade od osrednje dostopne ceste na način, da omogoča pred objektom ureditev enojnega ali dvojnega pasu parkirišč. V primeru maksimalnega odmika mora biti stavba vsaj s polovico fasade naslonjena na začrtano linijo.
Zunanja ureditev:
– Dostopi se uredijo z osrednje dostopne ceste ter ostalih dostopnih cest glede na končno organizacijo stavbe na parceli ter njeno zasnovo. V primeru dveh ali več stavb na parceli se dostop lahko zagotovi znotraj gradbene parcele. Parkirne in manipulativne površine ter zelenice se uredijo odvisno od potreb dejavnosti in razpoložljivega prostora na parceli. Število parkirnih mest je za posamezne dejavnosti določeno v 20. členu odloka.
– Na posamezni gradbeni parceli se zagotovi minimalno 10 % zelenice. Le-te se zatravijo in/ali hortikulturno uredijo z avtohtonim zelenjem ter redno vzdržujejo.
– Možna je postavitev reklamnega stebra.
Ostalo:
– Stavbe morajo biti projektirane in izvedene v skladu s predpisi o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli:
– FZ (faktor zazidanosti): do 0,60;
– FI (faktor izrabe): do 1,50.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
Za določitev velikosti in zmogljivosti ter oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju urejanja se uporabljajo določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost in smiselno določila veljavnega občinskega prostorskega načrta o nezahtevnih in enostavnih objektih.
(usmeritve za ureditev zelenih površin)
(1) Zelene površine v UE2 se delijo na varovalno območje potoka Bičje, zelenice, ki so hkrati tudi varovalni koridor obstoječe in predvidene infrastrukture ter zelenice v sklopu posameznih gradbenih parcel.
(2) Območje potoka Bičje, v širini 30 m, se ohranja v naravnem stanju s primarno funkcijo. Površine se prepustijo naravni rasti brez nasipavanja. Ožji del zelenega pasu ob coni se nameni za peš in kolesarsko pot, ostali del pa se načrtuje kot retenzija na način, da se na površini cca 500 m x 25 m teren poglobi za 0,70 m. Posegi v strugo, brežine in obrežno vegetacijo potoka Bičje niso dovoljeni. V obrežni vegetaciji naj se izvajajo le nujna sanacijska dela. Na teh površinah se predvidijo minimalni posegi pri čemer se dopušča obnova obstoječe infrastrukture oziroma gradnja priključkov na le-to ter uredi peš in kolesarska pot. Peš in kolesarska pot naj, kjer je to mogoče, poteka po obstoječih koridorjih kmetijske mehanizacije na način, da se ohranijo mokrotni travnik. Široka je lahko največ do 1,60 m in izvedena tako, da se ohranja obstoječ hidrološki režim. Poteka v smeri sever–jug ter se na severovzhodu naveže na osrednjo dostopno cesto, na jugozahodu pa na obstoječo prometnico, potok Bičje pa prečka na južnem delu območja OPPN tako, da ne posega v zavarovano območje.
(3) Ostale zelene površine se predvidijo v sklopu gradbene parcele oziroma ob javnih površinah (npr. okoli krožnega križišča). Na zelenicah posameznih gradbenih parcel se uredijo zatravljene površine, cvetličnjaki in (ali) zasaditev nizkega grmičevja. Na zelenicah je dovoljena poleg hortikulturne ureditve ureditev pešpoti, dostopov na parcele, postavitev informativnih in reklamnih tabel za lastne potrebe ter infrastrukturnih objektov.
(4) Zasaditev drevesne vegetacije znotraj cone ima predvsem funkcijo zaščite parkirnih površin pred soncem. Drevesno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve. Predvsem je pri tem treba upoštevati razmere v prostoru: talne razmere (globina, zbitost, kvaliteta tal, prepustnost), klimatske razmere, nadmorska višina, osončenost, obremenitev zaradi bližine ceste (posipanje soli, onesnaževanje). Zasaditev drevoreda je predvidena v sklopu cestnega sveta osrednje dostopne ceste ter ob ostalih zbirnih cestah. Tovrstne linijske zasaditve ob cestah pa naj opravljajo predvsem funkcijo poudarjanja cestnih glavnih smeri v prostoru in zato naj se izbor prilagodi omenjenemu namenu.
(ureditev javnih površin)
(1) Kot javne površine v območju urejanja, ki so prikazane v grafičnem delu, list 5.3 Prikaz javnih površin, so opredeljena območja: prometnic in ostale infrastrukture (osrednja dostopna cesta s krožnim križiščem vključno z opredeljenimi koridorji za infrastrukturo) ter zelene površine v UE2 (varovalno območje potoka Bičje in varovalni koridor infrastrukture).
(2) Varovalni koridor infrastrukture v UE2 je v glavnem predviden za zaščito obstoječe infrastrukture, ki poteka znotraj območja ter varovanju koridorjev za možne infrastrukturne ureditve.
(3) Komunalna in ostala infrastruktura poteka pretežno v koridorju prometnih površin. V sklopu prometnic se uredijo hodniki za pešce, namestijo luči za javno razsvetljavo, koši za smeti ipd. Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti sodobno oblikovana in poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti poenotenje v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za izvedbo prometnega omrežja)
(1) Na območje GC je predvidenih več dostopov, in sicer z južne strani preko predvidenega krožnega križišča ter vzhodne strani iz Taborske ceste preko obstoječih cest. Osrednja dostopna cesta poteka vzdolž območja in omogoča napajanje parcel z obeh strani. Ostali objekti se napajajo iz obstoječih cest.
(2) Profil načrtovane osrednje dostopne ceste je 10.10 m (bankina: 1 m + cestišče: 2x3,25 m + 2x0,25 m + hodnik za pešce: 1,60 m + 0,5 m). Upoštevajoč ukrepe, opredeljene v OPN je določena min. kota platoja / pritličja objektov 327.70 m.n.v., kar je tudi izhodišče za koto ceste cca 328 m.n.v.
(3) Na severu območja se cesta zaključuje z obračališčem z možnostjo nadaljevanja proti severu, na jugu pa s krožnim križiščem, ki združuje načrtovano cesto (osrednja dostopna cesta) ter lokalni cesti LC 111011 in LC 113621. Krožno križišče ima sledeče dimenzije: zunanji profil 35 m, notranji premer 21 m, premer sredinskega otoka 24,68 m; povozni del sredinskega otoka 1,84 m; krožno vozišče 5,16 m, hodnik 1,5 m, bankina 1,5 m, bankina 0,5 m. Dimenzije se lahko v nadaljnjih fazah projektiranja smiselno spremenijo skladno s kapacitetno analizo.
(4) Površine za potrebe parkiranja so opredeljene na gradbenih parcelah posameznih objektov glede na razpoložljiv prostor. Investitorji so dolžni zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svoje dejavnosti v okviru svoje gradbene parcele tako za stranke kot za zaposlene skladno z veljavnim planskim aktom občine. V primeru, da le-te ne zadoščajo potrebam konkretne dejavnosti, jih je potrebno zagotoviti na v okviru načrtovanega objekta ali/in jih zagotoviti v neposredni bližini (manj kot 200 m) od nameravane gradnje. Zagotovljena morajo biti tudi mesta za invalide in za parkiranje koles.
(5) Peš promet se znotraj cone odvija po hodniku za pešce, ki je predviden ob osrednji dostopni cesti. Kolesarski promet se vodi po vozišču ceste. Ob potoku, na območju zelenih površin se predvidi peš in kolesarska pot v širini do največ 1,60 m. Poteka v smeri sever–jug ter se na severovzhodu naveže na osrednjo dostopno cesto, na jugozahodu pa na obstoječo prometnico.
(6) Kot požarne poti se opredelijo vse notranje ceste, ki so za ta namen označene v grafičnem delu (list 8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom).
(7) Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.
(8) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno urbano opremo, talno in vertikalno prometno signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno) in ostalo opremo v skladu z določili o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.
(9) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Pri ureditvi cestne razsvetljave in osvetlitve križišč je potrebno upoštevati Priporočila SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2.
(splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter priključevanje)
(1) Objekti morajo biti priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav. Gradnja vodov in naprav komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z gradnjo stavb znotraj posamezne ureditvene enote in lahko poteka tudi sočasno.
(2) Na območju krožnega križišča se obstoječa infrastruktura ukine in prestavi v javne površine. Javne površine pa se opredelijo tudi na lokaciji »S« kanala, ki poteka znotraj območja OPPN.
(1) Območje OPPN se bo oskrbovalo s pitno vodo preko javnega vodovodnega sistema Grosuplje. V koridorju osrednje napajalne ceste se predvidi glavno napajalno vodovodno infrastrukturo.
(2) Projektirano primarno vodovodno omrežje znotraj območja urejanja se naveže na obstoječe vodovodno omrežje NL preseka 150 mm, ki poteka v javni poti na zemljišču s parc. št. 2050/58, k.o. Grosuplje – naselje. Z omenjeno navezavo se lahko ukine javna vodovodna cev PVC preseka 250 mm, ki poteka na jugovzhodnem delu OPPN. Na severnem delu območja urejanja se predvideno vodovodno omrežje navezuje na javno vodovodno cev PE preseka 50 mm, ki se zaradi zagotavljanja nemotene oskrbe s pitno vodo, zamenja z večjim presekom cevi.
(3) Kot sekundarne vode se obravnavajo cevovodi, ki potekajo v cestnem telesu prečnih cest. Hidrantno omrežje je predvideno na dostopnih mestih in sicer pokrivajo največ 80 m oddaljenosti.
(4) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati določila o odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo ter vse potrebne predpise o tehnični izvedbi in uporabo objektov in naprav javnih in zasebnih vodovodov.
(1) Kanalizaciji se izvede v ločenem sistemu.
(2) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno s priključitvijo na centralno čistilno napravo.
(3) Meteorne vode gospodarske cone se preko meteorne kanalizacije odvedejo v potok Bičje. Meteorne vode iz streh in tlakovanih, a nepovoznih površin, se odvedejo direktno, le preko peskolovov, medtem ko pa je potrebno cestne, parkirne in druge vozne površine odvesti v odvodnik preko lovilca olj.
(4) Na delih OPPN, kjer predvidene rešitve posegajo (tangirajo) na obstoječo kanalizacijo, se le-ta ohranja in se umesti v koridor javnih površin. Pri načrtovanju ureditev je potrebno upoštevati gradnjo Kanala S z zadrževalnimi bazeni deževnih vod. Fekalni kanalizacijski sistem BET preseka 140 cm, ki poteka zahodno od proizvodnje Motvoz d.o.o. proti potoku Bičje, se lahko v prihodnje po končani gradnji kanala S, uporabi kot meteorni kanal z izpustom v potok Bičje.
(5) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati horizontalne in vertikalne odmike skladno z določili tehničnega pravilnika o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje.
(1) Za napajanje objektov celotnega območja se predvidi razvod na nivoju 20 kV in transformacijo na 0,4. Trafo postaje se predvidijo v montažni izvedbi kot samostojni objekti na osrednjih odjemnih mestih oziroma se po pridobitvi predvidene porabe moči dokončno odloči o lokaciji. Zasnova energetike omogoča tudi vzankanje manjših trafo postaj, kolikor se bo potencialni investitor odločil za odjem na 20 kV nivoju.
(2) V primeru večjega odstopanja od predvidene končne odjemne moči na območju gospodarske cone (2 MW) bo potrebno preučiti možnosti napajanja novih TP 20/0,4 kV preko neposrednega izvoda RTP 110/20 kV Grosuplje. Zaradi visoke obremenjenosti RTP 110/20 kV Grosuplje, bo mogoče do izgradnje RTP 110/20 Ivančna Gorica za potrebe predvidenih odjemalcev v izhodiščni fazi gospodarske cone zagotoviti do 1 MW konične moči.
(3) Za potrebe vzankanja trafo postaj, SN ter nizkonapetostne razvode do posameznih odjemnih mest, se v javnih površinah predvidi elektrokabelska kanalizacija. Število ter dimenzijo cevi elektrokabelske kanalizacija se določi v fazi podrobnega projektiranja.
(4) Na delih OPPN, kjer predvidene rešitve posegajo (tangirajo) na obstoječo električno omrežje, se le-to prestavi v koridor javnih površin.
(5) Na območju urejanja se izvede klasična javna razsvetljava. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane.
(6) Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
(telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez)
(1) Predvidena gradnja novih objektov v GC bo delno tangirala vode, ki jih bo potrebno sanirati oziroma nadomestiti z novimi v predvidenem koridorju telekomunikacij na osnovi projektne rešitve.
(2) Za napajanje objektov se predvidijo telekomunikacijski razvodi v kabelski kanalizaciji. Osnovni medij prenosa so optična vlakna, kar je potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Priključni vodi in odjemna mesta se morajo temu primerno izvesti.
(1) Za območje OPPN je obvezna oskrba s toplotno energijo preko predvidene javne kotlovnice. Lokacija predvidene kotlarne se nahaja izven območja OPPN, možno pa jo je postaviti tudi znotraj OPPN.
(2) Sekundarno in primarno vročevodna omrežje poteka znotraj cestnih koridorjev. Za oskrbo posameznih zazidalnih otokov oziroma gospodarskih enot se na robovih gradbene parcele od sekundarnih in primarnih vodov izvedejo vročevodni priključki. Pri načrtovanju toplovoda je potrebno upoštevati pravila križanja z drugimi podzemnimi napravami ter zagotoviti minimalne horizontalne in vertikalne odmike od objektov ter od ostale infrastrukture.
(3) Vsi cevovodi in toplotne naprave vključno z armaturo morajo biti ustrezno toplotno izolirani, kar se upošteva pri nadaljnjem projektiranju. Izolacijski material mora biti kemično nevtralen in tudi v vlažnem stanju ne sme povzročati korozije.
(4) Kolikor bo novozgrajeno vročevodno omrežje za območje OPPN obravnavano kot javno omrežje, je potrebno z ustrezno urbanistično pogodbo določiti, da investitor novozgrajenega omrežja po končani gradnji s pogodbo le-tega preda v last občine.
Ogrevanje stavb je predvideno preko vročevodnega omrežja in skupinske kotlovnice ob upoštevanju Lokalnega energetskega koncepta Občine Grosuplje. Do izgradnje skupnih kurilnih naprav in toplovodnega omrežja se dovoli ogrevanje tudi na druge vire.
(1) Na območju OPPN se uvede individualen odvoz ločenih komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest v tipiziranih zabojnikih, lociranih ob dovoznih poteh, na predvidenih gradbenih parcelah.
(2) Nevarni odpadki in industrijski odpadki niso predmet odvoza izvajalca javne gospodarske službe za ravnanje s komunalnimi odpadki. V primeru, da se bo izvajala proizvodna dejavnost z industrijskimi odpadki, ki sodijo na centralno deponijo, je ob sklenjenem dogovoru z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje d.o.o. možna postavitev zabojnikov za odvoz omenjenih industrijskih odpadkov.
(3) V času izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati in jih sanirati na način skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Na območju OPPN ni evidentirane kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(varovanje pred prekomernim hrupom)
(1) Glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju območje predvidene gospodarske cone spada v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je to območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim. V primeru prekoračitve mejnih vrednosti hrupa v okolju po izgradnji cone je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč izvesti smiselne protihrupne ukrepe oziroma zaščito na objektih oziroma zmanjšati vpliv hrupa na dovoljeno raven.
(2) Za načrtovane objekte in zunanje površine v območju OPPN je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom na predmetnem območju ter načrtovati ustrezno zvočno zaščito stavb skladno z določili predpisa o zvočni zaščiti stavb.
(3) Obvezni ukrepi, ki jih je, v odnosu do vplivnega območja GC, potrebno upoštevati pri izvajanju OPPN z vidika zmanjševanja hrupa so:
– pri izvedbi OPPN naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave;
– vsi prostori znotraj območja urejanja v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, naj se protihrupno izolirajo;
– v obravnavano območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa tako, da predpisane vrednosti ne bodo presežene;
– pri umeščanju dejavnosti v cono je potrebno dejavnosti, ki povzročajo večji hrup, umestiti čim bolj stran od stanovanjskih objektov, pri čemer se na jugovzhodu in severu območja v odnosu do stanovanjske soseske predvidi protihrupna bariera, če se za-to izkaže potreba;
– v neposredno bližino območja naravne vrednote Bičje naj se ne umešča proizvodnih dejavnosti, ki lahko povzročajo večje obremenitve okolja s hrupom.
(varovanje pred onesnaženjem zraka)
(1) Predvidena obremenitev zraka zaradi izgradnje GC ne bo presegala dovoljenih koncentracij v skladu z določili o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku.
(2) Pri ureditvi ogrevanja stavb je treba upoštevati določila predpisov o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(4) Nove dejavnosti, ki imajo povečane emisijske vrednosti, naj se umešča čim bolj stran od stanovanjskih objektov.
(varovanje pred onesnaženjem voda)
(1) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo morajo biti, skladno določili zakonodaje o vodah, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine potoka Bičje, najmanj 5 m.
(2) Do izvedbe protipoplavnih ukrepov, opredeljenih v 39. členu, je večji del območja GC poplavno ogrožen, zato so do takrat na teh območjih prepovedane vse dejavnosti in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavah škodljiv vpliv na vode, priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost.
(3) Kanalizacijsko omrežje znotraj OPPN se predvidi v ločenem sistemu. Odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno s priključitvijo na centralno čistilno napravo, padavinske vode pa se preko meteorne kanalizacije speljejo v potok Bičje. Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Onesnažene padavinske vode se lahko odvaja le preko lovilcev olj in maščob.
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti skladna z določili predpisa o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, pri čemer se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali padavinsko kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.).
(5) V času gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin ali prosto v zemljo.
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev novih transformatorskih postaj, ki predstavljajo nizkofrekvenčni vir sevanja. Za postavitev in obratovanje le-teh se morajo upoštevati določila predpisa o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter določila predpisa o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje.
(osončenje fasad in odprtih površin)
Pri umestitvi stavb znotraj gradbene parcele je treba upoštevati medsebojne odmike, ki bodo zagotovili ustrezen kot osončenja fasad in odprtih površin preko celega leta. Lega stavb oziroma organizacija notranjih prostorov mora biti predvidena tako, da se v največji možni meri zagotovi dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev pisarniških prostorov.
(varovanje krajinskih značilnosti)
(1) Predvidene gradnje in ureditve se umeščajo v prostor, katerega okolica je proti vzhodu v večji meri že pozidana. Načrtovane stavbe ne bodo presegale višine okoliške pozidave in kot take ne bodo izstopale iz krajinske slike.
(2) Z upoštevanjem tipologije obodne pozidave se na posameznih gradbenih parcelah zagotovi minimalno 10 % zelenice. Zelene površine se zasadi z avtohtono vegetacijo. Višinske razlike se morajo prednostno reševati z izvedbo zazelenjenih brežin.
(3) Pri zasaditvi zahodnega roba OPPN je treba upoštevati krajinske značilnosti potoka Bičje skladno z naravovarstvenimi usmeritvami. Gradbene parcele, ki so orientirane proti potoku Bičje, naj bodo dodatno ozelenjene; npr. zasajene z drevoredom.
(varovanje plodne zemlje in tal)
(1) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila itn.) se mora izvajati v pokritih prostorih, urejeni pa morajo biti tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do 2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(3) Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal.
(1) Območje urejanja sega na naslednja območja: na zahodu meji na zavarovano območje Potok Bičje in močvirski biotopi in naravno vrednoto Bičje (id. št.: 7747) ter delno leži v ekološko pomembnem območju Radensko polje – Bičje (35400). Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta Gospodarska cona Jug« (ZRSVN, OE Ljubljana, julij 2007).
(2) Za vsa morebitna sanacijska dela, ki naj bi se izjemoma izvajala v strugi in obrežni vegetaciji potoka Bičje, je potrebno pridobiti naravovarstvene smernice.
(3) Pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov znotraj območja OPPN je treba upoštevati naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– Med potokom Bičje in zahodnim delom obravnavanega območja urejanja naj se ohranja zeleni pas (v širini 30 m) (blažilni pas) povzet po OPN. Na teh površinah naj se ohrani obstoječa vegetacija in sedanjo vplivno območje vodotoka. Površine naj se prepusti naravni rasti in naj se jih ne nasipava. Poplavna varnost naj se zagotovi na takšen način, da bo na obravnavanem območju ohranjena struga potoka Bičje ter intaktni obvodni prostor oziroma zgoraj omenjeni blažilni pas. Ohranja naj se obrežno vegetacijo potoka Bičje.
– Peš in kolesarska pot naj, kjer je to možno, poteka po obstoječih koridorjih kmetijske mehanizacije tako da se ohranijo mokrotni travniki. Široka je največ 1,60 m, izvedena pa le na način, da se ohranja obstoječ hidrološki režim. Potok Bičje prečka na južnem delu območja OPPN tako, da ne posega v zavarovano območje.
– Obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem in zasajanjem, saj se lahko s tem bistveno spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. V obrežni vegetaciji naj se izvajajo le nujna sanacijska dela.
– Vzdržuje se grmovne in drevesne vegetacije ter odvodne jarke, pri ureditvi zunanjih površin naj se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste.
– Na območju naravne vrednote je prepovedano izvajati gradbena in zemeljska dela kot so npr. gradnja stavb, naprav in prometnic, odvzemanje gramoza, proda, peska ali mivke z obrežja, prodišča ali z dna, struge, izkopavanje, nasipavanje, odstranjevanje zemlje in zasipanje deponij, izkoriščanje rudnin, odlaganje odpadnih materialov ipd., če to ni v skladu z namensko rabo tega prostora. Ostala gradbena dela izven naravne vrednote naj se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic, to je izven obdobja od začetka april do konca junija. Pričetek zemeljskih del ter morebitne posege v lesno vegetacijo naj se izvede v obdobju od konca julija do marca, to je izven reprodukcijske sezone živali.
– Preprečuje naj se razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so rudbekija, kanadska rozga, japonska dresen in rubinja.
– Visoka steblikovja naj se kosi ali odstranjuje lesne rastline po 15. septembru na 2–3 leta.
– Morebitni odpadni gradbeni material ali odkopni zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to urejeno deponijo, izven območja naravne vrednote.
– Prepovedano je onesnaževati vodo, tla in zrak s škodljivimi ali strupenimi trdnimi, tekočimi ali plinastimi snovmi kot so npr. komunalne odplake, insekticidi, herbicidi, aerosoli, strupeni plini, trdni odpadki ipd.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Območje urejanja leži izven območja erozivnosti ali plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji stavb in ostalih ureditev niso potrebni.
(1) Območje urejanja se delno nahaja znotraj poplavnega območja. Večji del območja na severu in vzdolž potoka Bičje se nahaja znotraj razreda srednje (Ps), majhne (Pm) in preostale (Pp) poplavne nevarnosti.
(2) Za zagotovitev varstva s področja zaščite pred poplavami pri gradnji stavb in ostalih ureditev so potrebni sledeči protipoplavni ukrepi, določeni v 112. in 159. členu OPN:
– Kote platojev (zunanja ureditve) ter posledično kote pritličij objektov se predvidijo na koti najmanj 327,70 m.n.v. (Q100+0.5 m).
– Izvedba mostu v naselju Brezje.
– Izvedba povečanja struge vodotoka Bičje, v dolžini 150 m za in pred mostom v naselju Brezje pri Grosupljem.
Na podlagi izdelane hidrološke študije (Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima Bičja v sklopu priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Športni park Grosuplje in Občinskega podrobnega prostorskega načrta Gospodarska cona Jug, št. projekta 032-5a-14-2, Urbania d.o.o., Ljubljana, september 2015) morajo biti izvedeni še dodatni protipoplavni ukrepi, ki bodo preprečili spremembo hidrološkega stanja na varovanih območjih:
– Izvedba retenzijskih površin: V območju urejanja se z izvedbo retenzijske površine nadomesti cca 8700 m3 poplavnih voda na način, da se obstoječ teren načrtovanega zelenega pasu ob potoku Bičje na površini cca 500 m x 25 m poglobi za 0,70 m. Visoke vode se tako prelivajo v potok in na odprte zelene površine. Med cono in načrtovano retenzijo se ožji del zelenega pasu nameni za peš in kolesarsko pot. Načrtovani ukrep je razviden iz grafičnega dela, list št. 5.2 Ureditvena situacija in list št. 8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(3) Gradnja na območju OPPN, ki je poplavno ogroženo, ni mogoča, dokler niso izvedeni vsi zgoraj naveden protipoplavni ukrepi. Le-ti morajo biti izvedeni pred ali sočasno z gospodarsko cono Jug. Posegi so dovoljeni s soglasjem organa, pristojnega za upravljanje z vodami. V 5 metrski varovalni pas vodotoka se ne sme posegati.
(4) Protipoplavni ukrepi se lahko izvajajo sočasno. Lahko so ločeni po etapah pri čemer pa morajo predstavljati zaključene funkcionalne enote.
Glede na določila predpisa o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji, le-teh ni potrebno predvideti. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi (živali) in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države). Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu z določbami odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03). Na območju urejanja je obstoječe hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostne količine požarne vode po določilih predpisa o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Razmik med samostoječimi objekti mora biti tak, da se ne omogoča prenos požara z objekta na objekt (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).
(2) Za zagotovitev ustrezne požarne varnosti na območju OPPN se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(1) Predvidene stavbe in ureditve morajo biti projektirane za projektni pospešek tal, ki znaša 0,200 g. V skladu z določili predpisa o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
(2) Intervencijske in evakuacijske poti so zagotovljene po obstoječih prometnicah, parkiriščih in pešpoteh. Tako bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali ali premoženja.
(1) Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela, list 9.1 Načrt parcelacije in prikazuje površine za gradnjo javne infrastrukture in gradbenih parcel. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu in so razvidne iz istega načrta.
(2) Gradbene parcele je možno na novo oblikovati po pogojih 14. člena tega odloka.
(3) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so v območjih javnih površin, dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in druge infrastrukture, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) OPPN se lahko izvaja fazno na način, da so posamezne faze prostorskih ureditev zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. V sklopu zaključenih funkcionalnih celot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča javna in ostala infrastruktura, ki je po tem odloku zahtevana za uporabo posameznih stavb.
(2) Na poplavno ogroženem območju morajo biti pred gradnjo objektov predhodno ali sočasno izvedeni vsi protipoplavni ukrepi, ki so navedeni v 39. členu.
(3) V prvi fazi je možna le izvedba prometne in ostale infrastrukture predvidene s tem OPPN.
(4) Po končanju gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih odsekih se sanira začasne površine deponij. Vse, z gradnjo prizadete površine, je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
XII. VELIKOST DOPUSTNH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(velikost dopustnih odstopanj)
Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
– Podane so maksimalne višine stavb, vendar so dovoljeni tudi nižji gabariti.
– Faktor zazidanosti je lahko tudi večji od 0,60 vendar le v primeru, da gre za takšno zasnovo stavbe, ki v sklopu gradbene parcele zagotavlja zadostne manipulativne površine ter površine za normalno obratovanje in vzdrževanje stavbe in površin. V primeru združevanja gradbenih parcel v OPPN z gradbenimi parcelami kontaktnega območja je lahko v območju OPPN parcela tudi v celoti pozidana znotraj površine za gradnjo stavb, pri čemer pa morajo biti na celotni parceli zagotovljeni ustrezni odmiki, požarna varnost ter vse potrebne zunanje ureditve (dostopi, parkirna mesta, manipulacija, ureditev zelenice).
– Dovoljena so odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na parcelo, le-ti se izvedejo glede na končno organizacijo objekta(ov) oziroma kompleksa.
– Dovoljeno je odstopanje od kote pritličja ob upoštevanju kote platoja minimalno 327,70 m.n.v., če se izkaže pri pripravi projektov za gradbeno dovoljenje, da bo s tem gradnja bolj ekonomična ali bolj funkcionalna. Odstopanje nad maksimalno dovoljeno višino objektov s tem OPPN ni dovoljeno.
– Dovoljeno je manjše odstopanje od trase pešpoti v UE2 skladno s pogoji 18. in 37. člena tega odloka.
– Pri gradnji ali prenovi prometnih ureditev, komunalne in energetske infrastrukture, sistemu zvez so dovoljena odstopanja od predvidenih tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo obstoječega oziroma predvidenega stanja. Če so spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostora v postopku sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih upravljavcev.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri prostorskih ureditvah so tudi:
– Pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo posameznega objekta mora biti z občino sklenjena pogodba o opremljanju v zvezi z izvedbo načrtovane javne komunalne opreme v pristojnosti lokalne skupnosti.
– Izgradnja in financiranje javne infrastrukture bo potekala v dogovoru med investitorji, upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter Občine Grosuplje, za kar se sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78. člena ZPNačrt-a, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. V ta namen se mora zagotoviti izdelava programa opremljanja zemljišč za celotno območje urejanja.
– Pred pričetkom zemeljskih del je potrebno pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, telekomunikacijskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
– Pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov.
– Stavbe se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.
– Izvajalec del mora o vsaki poškodbi infrastrukturnih objektov in naprav takoj obvestiti upravljavca tangiranega infrastrukturnega omrežja.
– Stroške ogleda, zakoličbe, zaščite, prestavitve infrastrukturnega omrežja (vključno z izdelavo projektov) ter nadzora krije investitor prostorske ureditve. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
– Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče organizirano tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
– Omogočiti je potrebno dovoze in dostope do vseh zemljišč v času gradnje in po njej.
– Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
– Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije.
(pogoji in zahteve za gradnjo v varovalnem pasu železnice)
(1) Območje OPPN se nahaja v 100 metrskem varovalnem pasu železniške proge št. 82, Grosuplje–Kočevje, od km 0+840 do km 1+260 in se v južnem delu približa na minimalni oddaljenosti 10 m desno od železniškega tira. Površine za gradnjo stavb so načrtovane tako, da bodo predvideni objekti in naprave, visoki od 3–15 m, odmaknjeni minimalno 12 m od osi skrajnega tira.
(2) Pri nadaljnjem projektiranju se mora upoštevati vsa zakonodaja z določili o varnosti v železniškem prometu v varovalnem progovnem pasu železniške proge ter tehnična pravila o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru, še posebej glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira železniške proge, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti vplivu blodečih tokov zaradi elektrificirane železniške proge.
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona jug se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Grosuplje ter na sedežu Upravne enote Grosuplje.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-0004/99
Grosuplje, dne 16. decembra 2015
dr. Peter Verlič
št. 021-1/10 z dne 27. 7. 2012
Dušan Hočevar l.r.
