Uradni list

Številka 104
Uradni list RS, št. 104/2015 z dne 28. 12. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 104/2015 z dne 28. 12. 2015

Kazalo

4181. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško, stran 13702.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in 27/14) je Občinski svet Občine Krško na 11. seji dne 17. 12. 2015 sprejel
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
V občini Krško se za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen 
Nadomestilo se plačuje letno od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
1. Zazidano stavbno zemljišče
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih Stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prosto stoječih garaž,
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Ostala zazidana stavbna zemljišča:
Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za odmero nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, ipd.,
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– kamnolomi in peskokopi,
– površine za dejavnosti ob avtocesti,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov
– javne površine namenjene trajni ali pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice,
– površine zemljišč, na katerih so postavljeni nepremični objekti in naprave oglaševanja,
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabljajo sledeči kriteriji:
a) Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem, ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer se šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za tako zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina iz drugih uradnih evidenc ali pa se površina določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b) Površine peskokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) nadomestilo pa se odmeri od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
c) Površine za dejavnost ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnost ali parkiranje in niso objekti javne gospodarske infrastrukture.
d) Za določanje površin zemljišč na katerih so postavljeni nepremični objekti in naprave oglaševanja se upošteva seštevek vseh površin ploskev posameznega nepremičnega objekta in naprave oglaševanja. Za nepremične objekte in naprave oglaševanja opremljene s svetlobnimi in zvočnimi efekti, se površine pomnožijo s faktorjem 2. Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se plačuje tudi za stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, ki se ne uporabljajo (so nezasedene) ter za opuščena zazidana stavbna zemljišča. Pri odmeri nadomestila za take objekte se upošteva zadnja znana namembnost objekta ter dejanska komunalna opremljenost zemljišča.
2. Nezazidana stavbna zemljišča
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je po prostorskem aktu določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1. v primerih, kjer prostorski akt določa parcele, namenjena gradnji:
– se določi površina za odmero nadomestila od celotne površine parcele, namenjeni gradnji, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne namene,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno parcelo, namenjeno gradnji ali del takšne parcele po prostorskem aktu, na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno rabo zemljišča po zemljiškem katastru.
V sledečem postopku za formiranje zemljišča namenjenega gradnji, na kateri je možna gradnja, se lahko zemljiške parcele združujejo ali razdružujejo, pri čemer lastniška razdrobljenost parcel ni omejujoči element pri postopku ugotovitve o možnosti gradnje na nezazidanem stavbnem zemljišču.
2. v primerih, kjer prostorski akt ne določa parcel, namenjenih gradnji:
– se določi površina za odmero nadomestila od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju zazidljive parcele) pri čemer se upošteva:
a) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, kateri je bila z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z dokončno odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določena parcela, namenjena gradnji ali funkcionalno zemljišče, se ta del površine zemljiške parcele šteje za zazidano stavbno zemljišče preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo.
b) kolikor stoji na površini parcel stavba, kateri ni bila z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določena parcela, namenjena gradnji ali funkcionalno zemljišče, se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površne takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tudi vsa preostala območja, na katerih je v skladu z Zakonom o graditvi objektov in občinskimi prostorskimi akti možna pridobitev gradbenega dovoljenja za stanovanjski oziroma poslovni objekt.
Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in lokacijski načrti) in vsa območja kasneje sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) oziroma območja sprejetih občinskih podrobnih prostorskih načrtov po Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07).
3. člen 
Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma najemnik poslovno-stanovanjskih prostorov).
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Brežice (v nadaljevanju: finančni urad).
Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje finančnemu uradu Občinska uprava občine Krško. Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika zemljišča, od upravnega organa pristojnega za izdajo dovoljenja za posege v prostor ter iz uradnih evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.
Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Krško nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po spremembi.
Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo dolžan na poziv občinske uprave Občine Krško v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočajo odmero nadomestila.
Spremembe glede zavezanca za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na način in v roku, ki ga je določil ta odlok priglašene pri Občinski upravi. Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo odločbe zakona o davčnem postopku.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO 
4. člen 
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območjih, ki so v občinskem prostorskem načrtu oziroma občinskem prostorskem planu z namensko rabo določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, v kolikor imajo zemljiške parcele dostop do javnega cestnega omrežja in je na njih možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijo, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 
5. člen 
Stavbno zemljišče se glede na namen uporabe razdeli:
– na stavbno zemljišče na stanovanjskem območju,
– na stavbno zemljišče na industrijsko-poslovnem območju. Razvrstitev v eno od kategorij izključuje istočasno razvrstitev v drugo kategorijo.
V območju starega mestnega jedra, ki je z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Krško (Uradni list RS, št. 61/15) razvrščeno v enoto urejanja prostora z oznako:
– KRŠ 0219 OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Krško – umestitev knjižnice,
– KRŠ 0220 UN staro mestno jedro II. – Krško,
– KRŠ 0221 UN ožjih ureditvenih območij III., IV. in V. zgodovinsko jedro Krško,
– KRŠ 094 Območje Zatona,
se s Sklepom o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga sprejme občinski svet, lahko določi višje vrednosti točke.
6. člen 
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnih zemljišč na stanovanjskem območju, se to območje glede na lego zemljišča deli na:
– stanovanjsko območje I. kategorije, v katero se uvrščata mesti Krško, naselji mestnega značaja Senovo in Brestanica ter naselja Leskovec pri Krškem, Raka in Podbočje.
– stanovanjsko območje II. kategorije, v katerega se uvršča vse stavbno zemljišče na območju, kjer se plačuje nadomestilo, razen območja iz I. kategorije.
7. člen 
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnega zemljišča za pridobitno dejavnost na območjih navedenih v 4. členu tega odloka, se območja delijo v naslednje kategorije:
I. kategorija
– izjemno pridobitno območje za proizvodnjo električne energije na osnovi nuklearne energije in termoelektrarn.
II. kategorija
– posebno pridobitno območje za distribucijo električne energije, telekomunikacijske storitve, finančnega posredništva, zavarovalništva.
III. kategorija
– posebno pridobitno območje za proizvodnjo papirja in farmacevtske industrije.
IV. kategorija
– industrijsko poslovno območje kamor se uvršča predel ob Cesti krških žrtev od mostu do konca Ceste krških žrtev ter nadalje ob magistralni cesti Celje-Drnovo do križišča v Žadovinek, vse do reke Save na desnem bregu, vključno tudi Ulico Mladinskih delovnih brigad v Leskovcu pri Krškem; na levem bregu Save se v to območje vključuje predel od Save, Savske poti, dela Ceste 4. julija, do vključno območja ob Zdolski cesti, Kurirski poti do Ilirske ulice, vključujoč celotno industrijsko cono Vrbina, poslovno cono Drnovo-Velika vas in poslovno cono Drnovo-vzhod. V to kategorijo spadajo tudi območja ob regionalnih cestah skozi Brestanico in Senovo, razen območij oziroma dejavnosti, ki so določene v I., II. in III. kategoriji.
V. kategorija
– območja, ki niso zajeta v IV. kategoriji so pa v mestu Krško, naseljih mestnega značaja Brestanica in Senovo ter naselju Leskovec pri Krškem.
VI. kategorija
– vsa ostala naselja, v katerih se izvaja poslovno-proizvodna dejavnost.
VII. kategorija
– zemljišča, namenjena oglaševanju z nepremičnimi objekti in napravami oglaševanja.
8. člen 
Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja. Za določitev števila točk pri uporabniku zemljišča za stanovanjske namene se uporablja naslednja merila:
a) lega,
b) stopnja komunalne opremljenosti,
c) smotrnost izkoriščanja zemljišča,
d) motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa,
e) starost zgradbe.
Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za uporabnike zemljišča za poslovne namene v družbenih dejavnostih.
9. člen 
Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišč za proizvodne in poslovne namene se kot merilo uporabljata lega zemljišča in stopnja komunalne opremljenosti.
10. člen 
Točke za m2 zazidanega stavbnega zemljišča se določijo na naslednji način:
a) lega zemljišča
1. za stanovanjske namene: 
število točk
– stavbno zemljišče na stanovanjskem območju
I. kategorije 
11
– stavbno zemljišče na stanovanjskem območju
II. kategorije 
4
2. za industrijsko poslovne namene:
I. kategorija
– proizvodnja električne energije z nuklearno tehnologijo 
50
– proizvodnja električne energije s termoelektrarno 
330
II. kategorija 
200
III. kategorija 
90
IV. kategorija 
65
V. kategorija 
45
VI. kategorija 
30
VII. kategorija 
500
b) komunalna opremljenost zemljišča:
– pristop po sodobno urejeni cesti 
10
– pristop po makadamski cesti 
2,5
– možen priključek na javno kanalizacijo
4
– možen priključek na električno omrežje 
2
– možen priključek na vodovodno omrežje 
3
– javna razsvetljava dostopne javne ceste 
5
– zelene površine ob stavbi 
2
– možen priključek na industrijsko tirno mrežo 
45
– možen priključek na daljinsko toplovodno omrežje 
15
– možen priključek na plin 
15
c) za smotrnost uporabe zemljišča se število točk pod a) in b) tega člena zniža za:
– pri stavbah z enim stanovanjem 
0 %
– pri stavbah z dvema do štirimi stanovanji 
5 %
– pri stavbah s petimi do desetimi stanovanji 
10 %
– pri stavbah z enajstimi do tridesetimi stanovanji 
15 %
– pri stavbah z enaintridesetimi in več stanovanji 
20 %
d) za motenje pri uporabi stanovanjskega prostora se zniža število točk pod a) in b) tega člena za:
– zaradi hrupa ob magistralnih in regionalnih cestah ter železnici 
10 %
e) za starost stanovanjske stavbe se število točk pod a) in b) tega člena zniža za:
– stavbe zgrajene po letu 1920 
0 %
– za stavbe zgrajene od leta 1900–1920 
5 %
– stavbe zgrajene od leta 1860–1900 
10 %
– stavbe zgrajene pred letom 1860 
20 %
f) za nivo vzdrževanja stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov se število točk pod a) in b) tega člena poveča za:
– neprimerni nivo vzdrževanja okolice objekta
50 %
– neprimerni nivo vzdrževanja stavbe
50 %
– neprimerni nivo vzdrževanja nezazidanih stavbnih zemljišč
50 %
Za primeren nivo vzdrževanja stavbe se šteje, da je stavba ter njen pripadajoči del stavbe oziroma objekt primerno vzdrževan, če je zunanji videz stavbe ter pripadajoči del stavbe oziroma objekt urejen z neodpadajočim ometom ter vzdrževanimi vrati, okni in streho.
Za neprimeren nivo vzdrževanja se šteje, da je stavba ter njen pripadajoči del stavbe oziroma objekt neprimerno vzdrževan, če je njegov zunanji videz neurejen z odpadajočim in nevzdrževanim ometom, propadajočimi in nevzdrževanimi vrati in okni ali poškodovano streho ter poškodovanimi žlebovi ali vertikalnimi odtoki. Za odpadajoči omet se smatra vidnejša posamezna globinska poškodba fasade, površinsko manjkajoča ali poškodovana fasada v površini, večji od 0,1 m2, ter površinsko odpadajoča barva fasade v površini, večji od 1 m2. Prav tako se za poškodovano fasado šteje okrušen vogal stavbe v dolžini, večji od 0,1 m2. Za poškodovane žlebove ter vertikalne odtoke se šteje, kadar so ti poškodovani z udrtinami, zarjaveli ali preluknjani oziroma nepritrjeni visijo s streh. Za poškodovano streho se šteje streha objekta, kjer kritina ali posamezni deli visijo preko roba strehe, ki ga omejuje strešni žleb, če ta obstaja ali pa visi preko konstrukcijskega roba – zaključka strehe za več kot 1 dolžine posameznega pokrivnega elementa oziroma je ta previs večji za 15 cm preko konstrukcijskega roba strehe ali takšen previs ni predpisan z ustreznimi tehničnimi standardi ali normativi.
Za neprimerni nivo vzdrževanja okolice objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča parcele se šteje, da je parcela objekta ali pripadajoče zemljišče k stavbi, neprimerno vzdrževano, če se na tem zemljišču nahajajo porušene ali razpadajoče ograje oziroma zidovi, zaraščeno zemljišče ali drevesa z robidovjem ali drugim rastlinjem, razmetane smeti ali posamezni kosovni odpadki po zemljišču itd.
Stopnjo nivoja vzdrževanja stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov, v skladu z merili navedenimi v tem besedilu določa krajevno pristojen Medobčinski inšpektorat in o tem poroča skrbniku evidence za odmero nadomestila.
Vse dokler skrbnik evidence za odmero nadomestila ne zabeleži podatkov o stopnji vzdrževanja, se v izračun odmere ne prevzema nobena vrednost iz vsebine poglavja f).
g) za zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb se število točk pod a) in b) tega člena poveča za 50 %.
Kot zemljišče z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb se šteje zemljišče, ki je določeno za gradnjo stavb, kjer je dejansko možno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo stavb, pa tudi tri leta po izpolnjenih pogojih za pridobitev gradbenega dovoljenja ni bila pri pristojni Upravni enoti podana popolna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko ali drugo kompleksno graditev. Kot neizkoriščena raba zemljišča se šteje tudi, če je zemljišče namenjeno za gradnjo in v petih letih po izdaji gradbenega dovoljenja na zemljišču ni bilo evidentiranega pričetka gradnje v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in določili Zakona o graditvi objektov.
Vse dokler pristojni občinski organ za nadomestilo ne zabeleži podatkov o neizkoriščeni rabi za gradnjo stavb, se v izračun odmere ne prevzema nobena vrednost iz poglavja g).
h) v območju starega mestnega jedra, ki je z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Krško (Uradni list RS, št. 61/15) razvrščeno v enoto urejanja prostora z oznako:
– KRŠ 0219 OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Krško – umestitev knjižnice,
– KRŠ 0220 UN staro mestno jedro II. – Krško,
– KRŠ 0221 UN ožjih ureditvenih območij III., IV. in V. zgodovinsko jedro Krško,
– KRŠ 094 Območje Zatona,
se za zasedene stanovanjske in poslovne prostore število točk pod a) in b) tega člena zniža za 30 %
11. člen 
Točke za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določijo tako, da se ugotovi število točk po 10. členu tega odloka in od tega upošteva 30 %.
IV. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA 
12. člen 
Nadomestilo se ne plačuje:
– za zemljišča v lasti Občine Krško, katerih neposredni uporabniki so javna podjetja in zavodi s področja družbenih dejavnostih, katerih ustanovitelj je Občina Krško,
– za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe,
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
– za stavbno zemljišče na stanovanjskem območju in sicer:
– za pozidano stavbno zemljišče kadar so stanovanjski objekti v celoti ali deloma na notranji strani krožnice kroga s centrom v središču reaktorja jedrske elektrarne in polmerom 1500 m. 
– za nepozidano stavbno zemljišče za stanovanjski namen, kadar zemljišče v celoti ali deloma leži na notranji strani krožnice kroga s centrom v središču reaktorja jedrske elektrarne in polmerom 1500 m. 
Plačevanja nadomestila so oproščeni občani, ki so kupili novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanjske hiše ali neposredno plačali stroške urejanja stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih. Oprostitev plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Oprostitev traja 5 let in se uvede na zahtevo občana. Plačevanja nadomestila so oproščene tudi osebe, ki prejemajo stalno materialno pomoč, upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek in osebe, ki prejemajo polni invalidski dodatek po zakonu o vojaških invalidih.
Nadomestila je lahko oproščena tudi oseba, ki živi v slabih premoženjskih razmerah in katere skupni letni dohodek ne presega 60 % povprečne bruto plače v RS v preteklem letu in občan, ki živi v družinski skupnosti, v kateri letni dohodek vseh članov skupnosti ne presega višino poprečne bruto plače v RS v preteklem letu.
Občina Krško lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost ipd.) oprosti zavezanca plačila nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev velja za dobo enega leta.
Zavezanci gospodarske družbe, podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki so v preteklem letu vložili sredstva v obnovo objektov, ki so z odlokom proglašeni za spomenik državnega ali lokalnega pomena se lahko za določeno obdobje oprostijo plačila nadomestila, in sicer:
– za vložena sredstva v višini do 15 % vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje 1 leta v višini 50 % odmerjenega nadomestila,
– za vložena sredstva v višini od 15 % do 25 % vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje 1 leta,
– za vložena sredstva v višini nad 25 % do 50 % vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje 2 let,
– za vložena sredstva v višini nad 50 % vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje 3 let.
O oprostitvi odloča pristojna organizacijska enota občinske uprave na podlagi predloženih dokazil (ocenitev objekta pred obnovo in dokazila o vloženih sredstvih) in zahtevka zavezanca.
13. člen 
Zavezanca se oprosti plačevanja nadomestila na njegovo zahtevo. Vlogo mora vložiti pri Finančni upravi RS, Finančni urad Brežice do 31. januarja za tekoče leto. Finančna uprava RS odstopi vlogo v reševanje občini, leta izda odločbo o oprostitvi oziroma neoprostitvi, katero podpiše župan.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko zavezanec, ki je za posamezen odmerni predmet prvič prejel odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vloži zahtevo za oprostitev plačevanja nadomestila pri Finančni upravi RS, Finančni urad Brežice skupaj s pritožbo na odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v roku, kot je določen za pritožbo na odločbo. Finančna uprava RS odstopi vlogo v reševanje občini, župan pa izda odločbo o oprostitvi oziroma neoprostitvi.
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA 
14. člen 
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 8., 9. in 10. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino zavezančevega zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
15. člen 
Nadomestilo odmeri finančni urad zavezancu z odločbo na osnovi veljavnega sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Krško, ki ga sprejme Občinski svet občine Krško. Kolikor Občinski svet ne sprejme vrednosti točke do konca leta za naslednje leto, se vrednost točk s 1. januarjem tekočega leta revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.
Občinski svet občine Krško lahko v skladu z razvojnimi programi določa za posamezna pomembna razvojna območja v občini Krško ločeno višino točke za nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ni objekta ter je skladno s prostorskim akti na njem možna gradnja. Tako določena višina točke za nezazidano stavbno zemljišče preneha veljati s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt, s čimer prične veljati splošna vrednost točke za zazidano stavbno zemljišče v občini Krško.
VI. KAZENSKE DOLOČBE 
16. člen 
Z globo 1.200 eurov se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki:
– ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma nastali spremembi,
– na poziv pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od sprejema poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila.
Z globo 250 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.
Z globo 700 eurov se kaznuje posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki stori dejanje iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena.
Z globo 100 eurov se kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena.
17. člen 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pooblaščena oseba.
VII. KONČNI DOLOČBI 
18. člen 
Z dnem uveljavitve tega odloka se za potrebe odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško prenehajo uporabljati določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško (Uradni list RS, št. 131/03, 124/08, 20/12, 25/14, 94/14 in 57/15).
19. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2016.
Št. 422-181/2015
Krško, dne 17. decembra 2015
Župan 
Občine Krško 
mag. Miran Stanko l.r.