Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba ureja izvajanje ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).

(2) Ta uredba za ukrep in podukrep iz prejšnjega odstavka določa namen podpore, upravičence, upravičene stroške, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe, splošne in skupne določbe:

1. za izvajanje:

– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);

– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/791 z dne 27. aprila 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (UL L št. 127 z dne 22. 5. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);

– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);

– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1310/2013/EU);

– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);

– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);

– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU) in

– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014; v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);

2. v skladu z:

– Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU) in

– Smernicami Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 201 z dne 1. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Smernice za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1. datum dodelitve podpore iz 29. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in 21. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje je datum izdaje odločbe o pravici do sredstev po tej uredbi;

2. polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) je obseg dela najmanj 1.800 ur letno;

3. izračunana vrednost PDM iz prejšnje točke na kmetiji predstavlja naslednje vrednosti:

– oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM),

– oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),

– osebi, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji se PDM izračuna glede na število ur zaposlitve,

– član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),

– član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),

– član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),

– član kmetije, ki je študent ali študentka (0,3 PDM),

– član kmetije, ki je upokojenec ali upokojenka (0,3 PDM),

– član kmetije, ki je dijak ali dijakinja (0,2 PDM);

4. za eno PDM pri pravnih osebah in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:

– ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas oziroma

– oseba, ki je nosilec dejavnosti;

5. Evropsko inovacijsko partnerstvo na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (v nadaljnjem besedilu: EIP) je partnerstvo, ki se ustanovi za namen uresničevanja ciljev iz 55. člena Uredbe 1305/2013/EU;

6. glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je ekvivalent, ki se izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz priloge I Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14);

7. glavni posevek je kmetijska rastlina, ki je na kmetijski površini pretežni del obdobja, določenega za izpolnjevanje diverzifikacije kmetijskih rastlin iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil;

8. kmetijski proizvod je proizvod iz 4. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU, in iz 3. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

9. metodologija Farm Accountancy Data Network (v nadaljnjem besedilu: FADN) je v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN opredeljeni način in oblika zapisovanja računovodskih podatkov;

10. mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) so podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I k Uredbi 702/2014/EU;

11. obseg primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP) je obseg površin, ki se izračuna na podlagi dejanske vrste rabe iz pravilnika, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, po katerem se za 1 ha primerljivih kmetijskih površin šteje:

– 1 ha njivskih površin (raba GERK 1100, 1150, 1170, in 1610),

– 2 ha travniških površin (raba GERK 1222, 1300 in 1320),

– 0,25 ha trajnih nasadov – intenzivnih sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov, matičnjakov, hmeljišč, nasadov belušev, artičok, hitro rastočega panjevca in drevesnic (raba GERK 1160, 1161, 1180, 1181, 1211, 1212, 1221, 1230, 1240),

– 0,1 ha rastlinjakov (raba GERK 1190, 1191 in 1192) ali

– 8 ha plantaže gozdnega drevja (raba GERK 1420);

12. podjetje v težavah je podjetje iz 14. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 15. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

13. zagotavljanje standardno obdelanih podatkov FADN je zagotavljanje predpisanih podatkov v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN in izračunanih standardnih rezultatov, kot so določeni v dokumentu Evropske komisije Opredelitev spremenljivk, ki se uporabljajo pri standardnih rezultatih FADN št. RI/CC 882, ki je dostopen na spletni strani MKGP;

14. predelava kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode pomeni predelavo iz 6. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 11. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

15. predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode pomeni predelavo iz 56. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 75. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

16. socialno podjetje je podjetje iz zakona, ki ureja socialno podjetništvo;

17. trajni nasadi so sadovnjaki, oljčniki in hmeljišča ter nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah;

18. trženje kmetijskih proizvodov pomeni trženje iz 7. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in z 12. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

19. ureditev objekta je gradnja v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov in investicijsko vzdrževanje objekta;

20. rekonstrukcija objekta je rekonstrukcija v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;

21. velika podjetja so podjetja iz 26. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU.

(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OU) iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je MKGP. Naloge OU opravljata MKGP in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).

(2) Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je ARSKTRP.

(3) Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.

(4) Odbor za spremljanje iz drugega odstavka 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

S to uredbo se v okviru:

1. ukrepa naložbe v osnovna sredstva iz 17. člena Uredbe 1305/2013/EU ureja izvajanje podukrepov:

a) podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva;

b) podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov;

c) podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva z naslednjimi vrstami operacijami:

– izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih,

– gradnja velikih namakalnih sistemov,

– tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov,

– ureditev gozdne infrastrukture;

2. podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz 26. člena Uredbe 1305/2013/EU ureja izvajanje operacij:

– naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa,

– naložbe v pred-industrijsko predelavo lesa.

(1) Podpora iz podukrepa Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva je namenjena naložbam kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 83, z dne 30. marca 2010, str. 47), (v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi).

(2) Naložbe iz prejšnjega odstavka se glede na cilje iz PRP 2014-2020 delijo na:

1. naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev za uresničitev cilja večje trajnosti kmetijskih gospodarstev. To so naložbe, ki so usmerjene v prilagoditev kmetijskih gospodarstev horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, zlasti pa v:

– zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijske proizvodnje, zlasti živinoreje,

– prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam,

– povečanje energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa,

– uvajanje obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) razen za pridobivanje energije iz sončnega vira in proizvodnjo bioplina,

– zmanjšanje oziroma učinkovitejšo rabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS) in gnojil (npr. naprave za nanašanje FFS z zmanjšanjem zanosa in za razkuževanje semena ter naprave za mehansko zatiranje škodljivih organizmov),

– gospodarnejšo rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (npr. zbiranje meteorne vode, ureditev čistilnih naprav in neprepustnih greznic, zamenjava namakalne opreme in zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških posodobitvah obstoječih malih namakalnih sistemov; v nadaljnjem besedilu: MNS),

– prilagoditev kmetovanja na okoljsko občutljivih območjih, pomembnih z vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in biotske raznovrstnosti),

– ureditev nasadov večletnih rastlin, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo k čemur sodi tudi postavitev travniških sadovnjakov,

– ekološko pridelavo hrane;

2. naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, ki se podpirajo zaradi:

– dviga produktivnosti, zlasti produktivnosti dela,

– povečanja stroškovne učinkovitosti,

– povečanja higiene in kakovosti ter doseganja višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov,

– prilagoditve kmetijskih gospodarstev nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali;

3. naložbe v prilagoditev standardom Evropske unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, vključno s standardom varstva pri delu, do katerih je upravičen mladi kmet;

4. naložbe v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil in ureditev skladiščnih zmogljivosti ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov;

5. naložbe, namenjene prvi prodaji kmetijskih proizvodov iz lastne primarne pridelave prodajnemu posredniku ali predelovalcu, in dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo.

(3) Naložbe iz 5. točke prejšnjega odstavka so upravičene do podpore le v okviru kolektivnih naložb iz 12. člena te uredbe.

(1) Upravičenec do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.

(2) Če je upravičenec iz prejšnjega odstavka mladi kmet se za namen tega podukrepa šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki je ustanovila kmetijsko gospodarstvo v obdobju pet let pred oddajo vloge na javni razpis in je ob vložitvi te vloge:

– stara od 18 let do vključno 40 let in

– ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost kot sta opredeljena v predpisu, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014–2020.

(3) Če je fizična oseba iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik, se pogoji iz prejšnjega odstavka nanašajo na samostojnega podjetnika posameznika.

(4) Kot ustanovitev kmetijskega gospodarstva iz drugega odstavka tega člena se šteje:

– izdaja odločbe o pravici do sredstev iz predpisa, ki ureja izvajanje ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz PRP 2007–2013 ali

– izdaja odločbe o pravici do sredstev iz predpisa, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014–2020.

(5) Če upravičenec iz drugega odstavka tega člena ni prejel odločbe iz prejšnjega odstavka, se kot ustanovitev kmetijskega gospodarstva šteje prvi vpis mladega kmeta kot nosilca tega kmetijskega gospodarstva v RKG.

(6) Če je upravičenec iz prvega odstavka tega člena organizacija proizvajalcev v kmetijstvu, ki uresničuje kolektivno naložbo iz 12. člena te uredbe, mora biti:

– pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za MSP, in

– je priznana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev.

(1) Upravičeni stroški podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva so:

1. stroški ureditve ali vzdrževanje nepremičnin za kmetijsko dejavnost, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del). Pri naložbah v zbiranje meteorne vode je podpora namenjena objektom za shranjevanje te vode z zmogljivostjo vsaj 10 m³;

2. nakup nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin;

3. nakup zemljišč, ki so v prostorskem aktu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijska;

4. stroški postavitve oziroma obnove sadovnjakov in oljčnikov, vključno s postavitvijo jagodišč: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči. Kot obnova sadovnjakov in oljčnikov se šteje:

– zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo,

– zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma kloni iste sorte s seznama sadnega izbora Kmetijskega inštituta Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS) ali Sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR),

– sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.);

5. stroški postavitve oziroma obnove hmeljišč, k čemur spadajo priprava zemljišča (zemeljska dela), ureditev hmeljske žičnice, nakup sadik in njihova saditev. Kot obnova hmeljišč se šteje:

– zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo,

– zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma z različnimi kloni iste sorte, s sortnega seznama hmelja, ki ga izda UVHVVR, ali sorte s sortnega seznama hmelja, ki ga izda Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IHPS),

– sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.) ali

– obnova hmeljskih žičnic;

6. nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme. Za rastlinjake se štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli;

7. nakup in postavitev mreže proti toči. Za mrežo proti toči se štejejo zaščitne mreže proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem in insektom;

8. stroški ureditve nasadov trajnih rastlin, priprave zemljišča (zemeljska dela) in priprave poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo ter opor, pa tudi nakup in postavitev mreže proti toči;

9. stroški postavitve pašnikov in obor ter nakup pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi: nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, nakup in postavitev zaščitne mreže proti ujedam, nakup in postavitev farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, postavitev krmišča in zavetišča na pašniku oziroma obori ter nakup pripadajoče opreme, ureditev zajetja in zbiralnika za kapnico na pašniku oziroma obori, nakup dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna), premične elektromreže in prikolice za prevoz živali z največjo mogočo zmogljivostjo 2,6 t ter nakup žičnatih kletk in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi perutnine;

10. stroški ureditve zaščite čebeljih panjev pred medvedi: nakup in postavitev žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme – pašni aparat in solarni modul, ter nakup in postavitev elektronske opreme, namenjene zvočnemu ali svetlobnemu odvračanju živali;

11. stroški naložb v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic;

12. stroški naložb, namenjenih učinkoviti rabe energije;

13. stroški pridobivanja energije iz OVE na kmetijskih gospodarstvih;

14. stroški ureditve priključkov kmetijskega gospodarstva na objekte gospodarske javne infrastrukture (cesta, objekti energetske infrastrukture, objekti za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode);

15. stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, med katera spadajo pripravljalna, zemeljska, gradbena in obrtniška dela;

16. stroški ureditve MNS in njihovih tehnoloških posodobitev, stroški izgradnje pripadajočih vodnih virov, ter nakupa in postavitve namakalne opreme;

17. prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom te uredbe;

18. splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva niso upravičeni:

1. stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora,

2. stroški rabljene mehanizacije in opreme,

3. stroški obnove nasada jagod.

Glede na velikost so vrste naložb v kmetijska gospodarstva:

1. majhne naložbe do vključno 15.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;

2. enostavne naložbe nad 15.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;

3. zahtevne naložbe nad 50.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.

(1) Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje:

1. vpisan mora biti v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva;

2. vložiti mora zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, pri čemer se upošteva zadnja oddana zbirna vloga;

3. ne glede na prejšnjo točko za kmetijsko gospodarstvo brez kmetijskih površin oddaja zbirne vloge ni obvezna, če so naložbe povezane s čebelarsko dejavnostjo;

4. predložiti mora poslovni načrt, s katerim prikaže ekonomsko upravičenost naložbe. Poslovni načrt vsebuje sestavine, določene v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Poslovni načrt mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe;

5. glede na namen naložbe mora biti iz poslovnega načrta razviden tudi njen prispevek k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi seznama upravičenih stroškov, ki se določi z javnim razpisom;

6. pri zahtevni naložbi mora kmetijsko gospodarstvo v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz opravljanja kmetijske dejavnosti ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na PDM. Pri kolektivnih naložbah iz 12. člena te uredbe se pri izračunu prihodka v prvem letu poslovanja organizacije proizvajalcev upošteva prihodek vseh članov, v naslednjih letih pa prihodek organizacije proizvajalcev;

7. pri zahtevni naložbi mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela v višini vsaj 1 PDM. Pri majhnih in enostavnih naložbah mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela v višini vsaj 0,5 PDM;

8. predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe.

(2) Če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, je treba vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.

(3) Poslovni načrt iz 4. točke prvega odstavka tega člena mora za:

1. zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra za predhodno leto;

2. majhne in enostavne naložbe temeljiti na:

– dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra za predhodno leto ali

– na pokritju, opredeljenem v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo 2. točke prejšnjega odstavka.

(5) Šteje se, da je naložba v skladu s 4. točko prvega odstavka tega člena ekonomsko upravičena, če je:

– bruto dodana vrednost majhne naložbe ob zaključku višja od 4.000 eurov na PDM,

– interna stopnja donosnosti naložb v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe pozitivna ali,

– interna stopnja donosnosti naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev iz 2. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe višja od dolgoročne obrestne mere po konvergenčnem merilu Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa.

(6) Interna stopnja donosnosti iz druge alineje prejšnjega odstavka je ekonomska kategorija, ki se izračuna v skladu s prilogo 4 te uredbe.

(7) Vlagatelj lahko vloži največ eno vlogo na javni razpis oziroma ob javnem razpisu, ki je razdeljen na več sklopov, največ eno vlogo na posamezen sklop.

(1) Poleg pogojev iz prejšnjega člena in posebnih pogojev za podukrep podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva mora upravičenec za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:

1. kmetijsko gospodarstvo je tržno usmerjeno, kar pomeni, da ima:

– v uporabi vsaj 3 ha trajnih nasadov sadovnjakov razen nasadov jagod, vinogradov in hmeljišč ali drugih trajnih nasadov oziroma vsaj 1 ha trajnih nasadov sadovnjakov in vinogradov, če gre za nakup in postavitev mrež proti toči,

– v uporabi vsaj 1 ha oljčnikov,

– v uporabi vsaj 1 ha vrtnin, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah,

– v uporabi vsaj 0,5 ha vrtnin ali nasada trajnih rastlin na njivskih površinah, če gre za nakup in postavitev mrež proti toči iz 7. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe,

– v uporabi vsaj 20 ha njiv ali

– v reji vsaj 10 krav molznic, vsaj 10 GVŽ živali perutnine ali vsaj 20 GVŽ drugih rejnih živali;

2. kmetijsko gospodarstvo izvaja naložbe v preusmeritev oziroma ekološko pridelavo hrane, kar se dokazuje s certifikatom v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil;

3. kmetijsko gospodarstvo, ki leži na gorskem oziroma vodovarstvenem območju, izvaja eno od naslednjih naložb:

– ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov,

– nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme,

– zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil,

– nakup kmetijske mehanizacije za gospodarno rabo dušika,

– ureditev kompostarn,

– tehnološka posodobitev hlevov,

– nakup opreme za živinske izločke.

(2) Pri naložbah iz 3. točke prejšnjega odstavka mora kmetijsko gospodarstvo, ki leži na vodovarstvenem območju, izpolnjevati zahteve, določene v predpisih, ki urejajo vodovarstvena območja.

Kolektivne naložbe so naložbe, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, ki poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe izpolnjujejo tudi naslednja pogoja:

1. ob vložitvi vloge na javni razpis mora biti kolektivna naložba vključena v operativni program organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev. Iz operativnega programa organizacije proizvajalcev mora biti razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb članov organizacije proizvajalcev;

2. ob zaključku naložbe mora biti kolektivna naložba v skupni rabi članov organizacije proizvajalcev. Organizacija proizvajalcev vodi seznam o skupni rabi, iz katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po članih organizacije proizvajalcev, obdobje uporabe, vzdrževanje ipd. Seznam skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme iz 2. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. pri kolektivnih naložbah iz prejšnjega člena ali naložbi, ki je vključena v izvedbo projekta znotraj EIP, je do podpore upravičena kmetijska mehanizacija, če se dokaže njena gospodarna raba;

2. gospodarna raba iz prejšnje točke je izkazana, če so izpolnjene naslednje zahteve:

– za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene transportu, obdelavi tal, gnojenju, setvi in sajenju, negi, varstvu rastlin, spravilu krme s travinja ter obiranju sadja, oljk, grozdja in zelenjave, mora imeti upravičenec v uporabi vsaj 40 ha PKP,

– za nakup kmetijske mehanizacije in opreme namenjene spravilu žita, koruze in krompirja, mora imeti upravičenec v uporabi vsaj 100 ha PKP,

– za nakup kmetijske mehanizacije in opreme na področju živinoreje mora imeti upravičenec v reji vsaj 40 GVŽ rejnih živali;

3. pri ugotavljanju PKP in števila GVŽ iz prejšnje točke se upoštevajo kmetijska zemljišča oziroma število GVŽ, ki jih uporabljajo oziroma imajo v reji člani organizacije proizvajalcev ali operativne skupine EIP;

4. podpora za nakup kmetijskega traktorja se ne dodeli upravičencu, ki je za to vrsto naložbe že prejel sredstva na podlagi te uredbe oziroma predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa.

(2) Če ne gre za naložbo iz prejšnjega člena, je do podpore upravičen nakup kmetijske mehanizacije, za katero je iz kataloga stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (v nadaljnjem besedilu: katalog stroškov), ob vložitvi vloge razvidno, da:

– ima izrazito okoljski učinek,

– prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov,

– je namenjena izvajanju ekološke pridelave ali

– je namenjena kmetovanju na gorskih območjih.

Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijskih zemljišč iz 3. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob zaključku naložbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. nakup kmetijskega zemljišča je povezan z naložbami iz 15. do 22. člena te uredbe;

2. naložba iz prejšnje točke mora biti izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;

3. vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča ali odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni bila sklenjena;

4. upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. pri naložbah v obnovo intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč se podpira obnova nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih iz RKG:

– pečkarji: 16 let,

– koščičarji: 12 let,

– jagodičje (razen malin in robid): 15 let,

– maline in robide: 8 let,

– lupinarji: 33 let,

– oljke: 33 let,

– namizno grozdje: 25 let,

– hmelj: 12 let;

2. pri naložbah v obnovo ekstenzivnih travniških sadovnjakov se podpira prestrukturiranje nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih v RKG:

– slive: 20 let,

– jablane: 40 let,

– hruške: 40 let,

– mešani nasadi: 30 let;

3. določbe iz 1. in 2. točke tega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če je obnova sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se sofinancirajo v skladu z drugimi predpisi;

4. ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja;

5. upravičenec je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja v skladu s 143. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo);

6. upravičenec je prijavil pridelek hmelja v skladu s 150. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;

7. upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša;

8. naložbe v ureditev nasadov hitro rastočih panjevcev so upravičen strošek, če se na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska zemljišča ter imajo boniteto nižjo od 30, sadijo vrste rastlin, določene v predpisu, ki ureja sheme neposrednih plačil.

(2) Ob zaključku naložbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izpolnjevati naslednja pogoja:

1. strošek postavitve mreže proti toči iz 4., 7. in 8. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela, lahko znaša do 20 odstotkov priznane vrednosti naložbe v nakup in postavitev mreže proti toči v skladu s katalogom stroškov;

2. pri naložbah v postavitev oziroma obnovo hmeljišča je dovoljeno saditi le certificirane sadike A, certificirane sadike B in standardne sadike hmelja v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Za sadike hmelja, pridelane v Republiki Sloveniji, mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike kategorij A in B, pridelane v drugi državi članici EU, mora biti izdan rastlinski potni list, iz katerega je razvidna kategorija sadik.

Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme iz 6. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. imeti morajo pravnomočno vodno dovoljenje za rabo vode v rastlinjakih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen kadar se kot vir vode uporablja meteorna voda z objektov;

2. imeti morajo pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja kmetijskega zemljišča, če so rastlinjaki postavljeni neposredno na kmetijskem zemljišču, ki se namaka;

3. zamenjava opreme za namakanje je upravičena v rastlinjakih, v katerih se kmetijska pridelava opravlja v tleh (raba GERK 1190);

4. prizna se strošek postavitve rastlinjakov do 20 odstotkov vrednosti celotne naložbe, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela v skladu s 97. členom te uredbe.

Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe s področja živinoreje ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. pri naložbi v ureditev ali vzdrževanje hleva mora biti hlevska površina za živali v skladu s predpisi, ki urejajo dobrobit živali;

2. pri naložbi v rejo polžev na kmetijskem zemljišču mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša. Za kmetijsko zemljišče, ki je predmet naložbe, mora imeti odločbo o uvedbi namakanja;

3. pri naložbi v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe mora povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu znašati vsaj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Pri izračunu obtežbe se upošteva število živali, ki je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali. Kot kmetijska zemljišča v uporabi (v nadaljnjem besedilu: KZU) se upoštevajo KZU, ki so ob oddaji vloge na javni razpis pripisana kmetijskemu gospodarstvu upravičenca v RKG;

4. če naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo na podlagi Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZdavNepr, 17/14 in 24/15; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja gozdove), pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS). Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na orto-foto posnetku gozdnega zemljišča, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;

5. če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitve obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, ter opis tehnologije paše;

6. če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izvaja na območju pojavljanja velikih zveri, se priznajo višji stroški ureditve za tako naložbo iz dodatne zaščite pred pojavom velikih zveri v skladu s 95. členom te uredbe.

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin iz 10. in 11. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. naložbe v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi so upravičene do podpore, če se izvajajo na gorskem območju;

2. če naložba v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi posega na gozdno zemljišče, mora biti zanjo na podlagi zakona, ki ureja gozdove, pridobljeno soglasje ZGS. Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku gozdnega zemljišča, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;

3. če se naložba v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša;

4. ne priznajo se stroški v čebelarstvu, ki so bili upravičencu dodeljeni na podlagi Programa na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016.

(2) Ob zaključku naložbe morajo upravičenci za naložbe v pridelavo o medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin izpolnjevati naslednja pogoja:

1. pri naložbah v vzrejo čebeljih matic mora imeti kmetijsko gospodarstvo najpozneje ob zaključku naložbe letno proizvodnjo vsaj 300 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele in letno dovoljenje za vzrejo čebeljih matic v letu vložitve vloge na javni razpis, ki ga izda MKGP;

2. pri naložbi v nakup prikolice za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev se strošek nakupa šteje kot upravičen, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg.

Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo, namenjeno učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov iz 12. in 13. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe, ob zaključku naložbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet tega podukrepa, ni namenjena prodaji;

2. za naložbe v energetsko prenovo objektov, v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, je treba vlogi na javni razpis priložiti:

– energetsko izkaznico skladu s predpisom, ki ureja izdelavo in izdajo energetskih izkaznic stavb ali energetski pregled, če gre za naložbo v gradnjo enostavnega ali nezahtevnega objekt v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje ter v primeru naložb v investicijsko vzdrževanje objektov,

– elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah v skladu s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, če gre za naložbe v gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje;

3. naložbe v pridobivanje toplotne oziroma toplotne in električne energije iz biomase so del naložbe v ureditev objektov, namenjenih primarni pridelavi kmetijskih proizvodov;

4. pri naložbah v opremo, ki je namenjena učinkoviti rabi energije, je treba upoštevati minimalne standarde za energetsko učinkovitost kot jih določajo predpisi, ki urejajo energetiko, kar mora biti razvidno iz dokumentacije k naložbi;

5. stroški ureditve ogrevanja z OVE na kmetijskih gospodarstvih so upravičeni do podpore samo, če je pridobljena energija namenjena lastni primarni pridelavi kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva;

6. pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za pridobivanje energije kmetijski proizvod;

7. pri naložbah v pridobivanje toplotne oziroma toplotne in električne energije iz biomase uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem ter oljnic ni dovoljena;

8. pri naložbah v proizvodnjo elektrike in toplotne energije mora biti iz tehnične dokumentacije h kurilni napravi razvidno, da ta ne presega mejnih vrednosti izpustov v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak.

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v ureditev priključkov kmetijskega gospodarstva na objekte gospodarske javne infrastrukture iz 14. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. kmetijsko gospodarstvo mora biti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD);

2. če ureditev ali vzdrževanje priključka poteka na zemljiščih, ki niso v lasti upravičenca, in bo ta infrastruktura namenjena njegovi služnostni uporabi, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti služnostno pravico gradnje in uporabe priključka;

3. soglasja iz prejšnje točke ni treba priložiti, če je služnost uporabe priključka v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine vpisana v zemljiško knjigo.

(2) Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku zemljišča, na katero se naložba nanaša.

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih iz 15. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. pri zahtevni agromelioraciji mora imeti upravičenec pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;

2. pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora upravičenec vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;

3. če je agromelioracija iz prejšnje točke poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje je treba priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.

(2) Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katero se naložba nanaša.

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v ureditev MNS in njihovih tehnoloških posodobitev, izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter nakup in postavitev namakalne opreme iz 16. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. imeti morajo pravnomočno odločbo MKGP o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drug akt o uvedbi namakanja;

2. če gre za ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje;

3. najpozneje do zaključka naložbe mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom;

4. upravičenec mora predložiti načrt namakanja ne glede na to, ali se namakanje vrši na prostem ali v zaprtih prostorih. Načrt namakanja zajema obvezne vsebine, določene v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe;

5. naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo zagotavljati najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje;

6. če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro, se z naložbo v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode na ravni naložbe;

7. pogoja iz 4. in 5. točke tega odstavka se ne uporabljata za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na njihovo energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telesa podzemnih ali površinskih voda. V teh primerih je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;

8. naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:

– količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in

– je iz analize presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;

9. ne glede na določbe iz prejšnje točke je lahko naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, pri katerem je bilo količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če:

– se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo za namakanje, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje, ter

– se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;

10. ne glede na določbe 8. točke tega odstavka je naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, pri katerem je količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če je zagotovljena voda iz obstoječega zbiralnika, ki je pred 31. oktobrom 2013 pridobil status vodne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja vode, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– zadevni zbiralnik je opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja in zanj veljajo zahteve o nadzoru iz točke (e) tretjega odstavka 11. člena Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 332 z dne 10. 12. 2008, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: direktiva o vodah),za zbiralnik velja zgornja meja za skupni odvzem vode iz njega minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik, in če izpolnjuje pogoje iz 4. člena direktive o vodah, in

– zaradi zadevne naložbe odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013, oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.

(2) Pogoji iz 4. do 8. točke prejšnjega odstavka se dokazujejo z elaboratom, ki ga upravičenec priloži vlogi na javni razpis. Vsebina elaborata je določena v prilogi 6 te uredbe.

(3) Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki je predmet podpore, s popisom del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša.

Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci, ki uveljavljajo prispevek v naravi iz 97. člena te uredbe pri izvedbi naložb iz drugega odstavka 5. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. prispevek v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin se prizna, če so te sadike certificirane kot sadilni material po predpisih, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin;

2. obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe ter presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi oziroma poslovnem načrtu;

3. prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja, če vlogi priloži odločbo o poseku, ki jo izda ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove.

Obvezne priloge, ki jih mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis za podporo v naložbe v kmetijska gospodarstva in brez katerih se v skladu z 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, so:

1. poslovni načrt iz 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe;

2. kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere ni treba pridobiti upravnih dovoljenj:

– opis stanja pred izvedeno naložbo,

– tloris tehnološke izboljšave objektov po naložbi,

– opis tehnoloških izboljšav, zamenjav opreme in inštalacij;

3. kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere je treba pridobiti upravno dovoljenje, projekt za izvedbo del (v nadaljnjem besedilu: PZI) v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;

4. kadar se naložba nanaša na ureditev ali rekonstrukcijo hlevov, ki so zahtevni ali manj zahtevni objekti v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, soglasje UVHVVR k projektni dokumentaciji za gradnjo oziroma rekonstrukcijo hleva.

(1) Med vlogami za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Merila za ocenjevanje majhnih naložb so:

1. ekonomski vidik naložbe:

– načrtovana velikost kmetijskega gospodarstva glede na obseg primarne kmetijske pridelave,

– načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe;

2. geografski vidik upravičenca:

– lokacija kmetijskega gospodarstvo je na OMD,

– kmetijsko gospodarstvo oziroma naložbe so na vodovarstvenem območju (naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila);

3. proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

– vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

– vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

– vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

– vključenost v ukrep dobrobiti živali;

4. prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah se določi na ravni upravičenih stroškov:

– okoljski prispevek izvedene naložbe,

– inovacije,

– podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(3) Merila za ocenjevanje enostavnih in zahtevnih naložb, če je upravičenec fizična oseba razen samostojni podjetnik posameznik so:

1. ekonomski vidik naložbe, ki se nanaša na:

a) prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev:

– obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge na javni razpis,

– razmerje med letnimi prihodki iz podprte dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu in višino naložbe;

b) izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev:

– interna stopnja donosnosti,

– načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,

– ekonomski učinek javnih sredstev (velja samo za zahtevne naložbe);

2. družbeno-socialni vidik:

– število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge,

– izobrazba upravičenca,

– naložbe mladih kmetov (naložbe za uskladitev s standardi Evropske unije, v skladu s petim odstavkom 17. člena Uredbe 1305/2013);

3. geografski vidik upravičenca:

– kmetijsko gospodarstvo je na OMD (število točk iz OMD),

– kmetijsko gospodarstvo oziroma naložbe so na vodovarstvenem območju (naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila);

4. proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

– vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

– vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

– vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

– vključenost v ukrep dobrobiti živali;

5. horizontalno in vertikalno povezovanje:

– vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

6. prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah se določi na ravni upravičenih stroškov:

– okoljski prispevek izvedene naložbe,

– inovacije,

– podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(4) Merila za ocenjevanje enostavnih in zahtevnih naložb, če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba so:

1. ekonomski vidik naložbe, ki se nanaša na:

a) prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev:

– obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge,

– razmerje med letnimi prihodki iz podprte dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu in višino naložbe (velja samo za zahtevne naložbe);

b) izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev:

– interna stopnja donosnosti,

– načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,

– ekonomski učinek javnih sredstev (velja samo za zahtevne naložbe);

2. družbeno-socialni vidik:

– inovativnost in razvoj podjetja,

– socialni vidik podjetja;

3. geografski vidik upravičenca:

– naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva je na OMD (število točk iz OMD),

– naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva oziroma naložbe so na vodovarstvenem območju (naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila);

4. proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

– vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

– vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

– vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

– vključenost v ukrep dobrobiti živali;

5. horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

6. prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah (se določi na ravni upravičenih stroškov):

– okoljski prispevek izvedene naložbe,

– inovacije,

– podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(5) Podrobnejša merila iz drugega, tretjega in prejšnjega odstavka tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji zahtevka za izplačilo sredstev podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe, so:

1. predložitev izjave o vključitvi naložbe v uporabo;

2. pri naložbah v postavitev sadovnjakov, oljčnikov, hmeljišč in trsnic ter naložbah v mreže proti toči v sadovnjakih in oljčnikih morajo biti nasadi oziroma mreža proti toči, ki so predmet naložbe, vpisani v RKG;

3. mladi kmet mora naložbo za prilagoditev standardom Evropske unije končati v 24 mesecih od datuma ustanovitve kmetijskega gospodarstva;

4. pri naložbi v nakup kmetijskega zemljišča mora biti upravičenec vpisan kot lastnik tega zemljišča v zemljiško knjigo;

5. pri naložbi v postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč ter nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah v nakup in postavitev mrež proti toči v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi ter ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi iz 4., 5., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe mora upravičenec predložiti popis izvedenih del, ki ga pripravi neodvisni kmetijski strokovnjak;

6. če kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora upravičenec ob zadnjem zahtevku dokazati, da obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega letnega vnosa dušika v višini 170 kg.

(2) Upravičenec lahko na posamezno vlogo za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

(1) Upravičenec do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1. najpozneje v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine, živali);

2. če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke iz naslova meril iz 3. točke drugega odstavka, 4. točke tretjega odstavka, 4. točke četrtega odstavka ter druge alineje 2. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe, postanejo ta merila obveznosti upravičenca še pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

3. organizacija proizvajalcev vodi seznam skupne rabe iz 2. točke 12. člena te uredbe še najmanj pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

4. gospodarna raba mehanizacije iz 1. in 2. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe se mora ohranjati še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

5. če gre za naložbo v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor iz 3. točke 17. člena te uredbe, mora povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev znašati najmanj 0,5 GVŽ/haKZU;

6. če gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo pet let po zaključku naložbe letno vzrejo vsaj 300 čebeljih matic;

7. če gre za naložbo v izgradnjo namakalnega sistema, mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

8. če gre za naložbe iz 6. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe, mora upravičenec izpolnjevati pogoj vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

9. če je upravičenec fizična oseba, ki je ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevala pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobila višji delež podpore, mora biti še pet let po zadnjem izplačilu sredstev lastnik in vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva;

10. obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev:

– upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov po priporočenem enotnem sedemmestnem kontnem načrtu, ki je objavljen na spletni strani MKGP in knjigovodske podatke do 31. marca vsako leto poslati na ARSKTRP,

– upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in jih vsako leto do 31. marca poslati standardno obdelane na MKGP.

– upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnje točke poročati za naslednjih pet celotnih koledarskih let po izplačilu sredstev. Poročilo pošlje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto in sicer na obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.

(2) Podrobnejša navodila glede pošiljanja obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

(1) Stopnja javne podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva je 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 5 odstotnih točk za naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz 32. člena Uredbe1305/2013/EU, če ima upravičenec vsaj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na teh območjih,

– 5 odstotnih točk za naložbe, povezane z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU, če ima upravičenec vsaj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,

– 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,

– 15 odstotnih točk za dejavnosti, ki prejemajo podporo znotraj EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti,

– 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe,

– 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov.

(2) Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

(3) Najnižji znesek javne podpore je 1.000 eurov na vlogo v primeru naložb namenjenih zaščiti čebeljih panjev pred medvedi, in 2.000 eurov na vlogo pri drugih vrstah naložb.

(4) Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 500.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 3.000.000 eurov javne podpore.

(5) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega podukrepa samo enkrat pridobi podporo za majhno naložbo iz 1. točke 9. člena te uredbe.

(6) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje tega podukrepa v PRP 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(7) Sredstva, namenjena za izvajanje tega podukrepa, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) v višini 75 odstotkov.

(1) Podpora iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se nameni za naložbe v:

– predelavo kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode,

– predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode,

– trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave in predelave.

(2) Do podpore iz prejšnjega odstavka so upravičene naložbe v:

– ureditev ali obnovo objektov, vključno s pripadajočo opremo za namen predelave ali trženja kmetijskih proizvodov,

– ureditev ali obnovo skladiščnih kapacitet in nakup pripadajoče opreme,

– ureditev ali obnovo objektov in nakup pripadajoče opreme za oskrbo z vodo ter posodobitev sistemov za varčno uporabo vode, shranjevanje vode, ureditev greznic in čistilnih naprav, ureditev lovilcev maščob oziroma naprav za obdelavo odpadnih voda,

– ureditev ali obnovo objektov in nakup pripadajoče opreme za proizvodnjo električne in toplotne energije za potrebe predelave kmetijskih proizvodov za lastno porabo, razen za pridobivanje energije iz sončnega vira in proizvodnjo bioplina,

– ureditev ali obnovo objektov in nakup pripadajoče opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov in energetsko varčnejše opreme ter zmanjšanje toplotnih izgub z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo,

– nakup opreme in naprav, ki povečujejo varnost pri delu.

(3) Do podpore iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena so poleg naložb iz prejšnjega odstavka upravičene naložbe v nakup mobilnega predelovalnega obrata ter naložbe v obrat za uporabo stranskih proizvodov, ostankov in drugih neživilskih surovin.

(4) Do podpore iz tretje alineje prvega odstavka tega člena so poleg naložb iz drugega odstavka tega člena upravičene naložbe v ureditev prodajnih in degustacijskih prostorov, nakup mobilnih prodajaln in pripadajoče opreme, namenskih aparatov za prodajo ter opreme za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov.

(5) Naložbe iz prvega odstavka tega člena, ki prispevajo k povečanju okoljske učinkovitosti, so:

– ureditev čistilnih naprav,

– tehnologije za zmanjšanje izpustov in varčevanje z vodo vključno z uporabo reciklirane vode za tehnološke namene,

– ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode,

– reciklaža in uporaba odpadnih surovin,

– zmanjševanje količine odpadkov,

– ureditev objektov z uporabo večjega deleža lesa.

(6) Če gre za naložbe iz druge alineje prvega odstavka tega člena, se podpora dodeli:

– v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU upravičencem, ki so MSP,

– v skladu s 3. poglavjem in 3.1 oddelkom II. dela Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje upravičencem, ki so velika podjetja.

(1) Upravičenec do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov je pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, in je:

1. nosilec kmetije:

– ki se ukvarja s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov,

– z dopolnilno dejavnostjo, kjer ima nosilec, član ali zaposleni na kmetiji dovoljenje za opravljanje dejavnosti na tej kmetiji,

2. samostojni podjetnik posameznik,

3. zadruga,

4. zavod ali

5. gospodarska družba.

(2) Upravičenec je lahko tudi agrarna skupnost v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja agrarne skupnosti), kadar njeni člani opravljajo dejavnost iz drugega odstavka 46. člena zakona, ki ureja agrarne skupnosti.

(3) Upravičenec je lahko:

– MSP ali

– veliko podjetje, ki ima več kot 250 in manj kot 750 zaposlenih ali letni prihodek, ki presega 50 milijonov eurov in je nižji od 200 milijonov eurov.

(1) Upravičeni stroški za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov so:

1. stroški ureditve ali obnove objektov. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

2. stroški nakupa opreme, strojev in naprav za trženje ali predelavo, vključno z laboratorijsko tehnologijo in IKT;

3. prispevek v naravi v obliki lastnega dela oziroma lastnega lesa upravičenca, če gre za naložbe v ureditev ali obnovo enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom te uredbe;

4. splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov niso upravičeni:

1. stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora,

2. nakup dostavnih in servisnih vozil,

3. ureditev klavnic in nakup pripadajoče opreme z letno zmogljivostjo nad 1.000 GVŽ,

4. proizvodnja bioetanola in biodizla ter

5. strošek nakupa rabljene mehanizacije in opreme.

Glede na velikost so vrste naložb v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov:

1. majhne naložbe do vključno 15.000 eurov skupne priznane vrednosti;

2. enostavne naložbe nad 15.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti;

3. zahtevne naložbe nad 50.000 eurov skupne priznane vrednosti.

(1) Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov ob oddaji vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje splošne pogoje:

1. predložiti mora poslovni načrt, s katerim mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe. Poslovni načrt vsebuje sestavine, določene v prilogi 4 te uredbe. Poslovni načrt mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe;

2. iz poslovnega načrta mora biti razviden tudi prispevek naložbe k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi seznama upravičenih stroškov, ki se določi z javnim razpisom;

3. če je upravičenec agrarna skupnost iz drugega odstavka 30. člena te uredbe, mora imeti na planinski paši vsaj 10 GVŽ molznih živali;

4. pri naložbah v zbiranje vode morajo imeti objekti za shranjevanje vode zmogljivost vsaj 10 m³;

5. naložbe v trženje kmetijskih proizvodov se nanašajo na proizvode lastne pridelave upravičenca, ki mora biti vpisan v RKG;

6. če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, je treba vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.

(2) Poslovni načrt iz 1. točke prejšnjega odstavka mora za:

1. zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra za predhodno leto;

2. majhne in enostavne naložbe temeljiti na:

– dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra za predhodno leto ali

– na pokritju, opredeljenem v prilogi 5 te uredbe.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo 2. točke prejšnjega odstavka.

(4) Ekonomska upravičenost naložbe iz 1. točke prvega odstavka tega člena pomeni:

– če gre za majhno naložbo, mora biti bruto dodana vrednost ob zaključku naložbe višja od 4.000 eurov na PDM,

– če gre za enostavne ali zahtevne naložbe, mora biti interna stopnja donosnosti višja od dolgoročne obrestne mere po konvergenčnem merilu Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa.

(5) Interna stopnja donosnosti iz druge alineje prejšnjega odstavka je ekonomska kategorija, ki se izračuna v skladu s prilogo 4 te uredbe.

(6) Upravičenec lahko na javni razpis vloži več vlog oziroma ob javnem razpisu, ki je razdeljen na več sklopov, več vlog na posamezen sklop.

(1) Poleg pogojev iz prejšnjega člena mora upravičenec glede na posamezno vrsto naložb v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov iz tega podukrepa ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje posebne pogoje:

1. pri nakupu in postavitvi aparatov za trženje kmetijskih proizvodov na nepremičnini, ki ni v lasti upravičenca, je treba k vlogi na javni razpis priložiti overjeno pogodbo o najemu, služnosti ali stavbni pravici na tej nepremičnini za najmanj pet let po predvidenem zaključku naložbe in soglasje lastnika nepremičnine, da dovoljuje namestitev aparata, če to ni vključeno v pogodbo o najemu, služnosti ali stavbni pravici;

2. če je lastnik nepremičnine pravna oseba javnega prava, mora ne glede na prejšnjo točko k vlogi na javni razpis priložiti enoletno pogodbo o najemu, služnosti ali stavbni pravici, ki vključuje klavzulo o možnosti podaljšanja veljavnosti pogodbe za najmanj pet let po predvidenem zaključku naložbe;

3. upravičenec mora imeti živilski obrat vpisan v register obratov v skladu s pravilnikom, ki ureja registracijo in odobritev obratov na živilskem področju;

4. če je upravičenec pravna oseba, mora biti registriran za opravljanje dejavnosti predelave ali trženja kmetijskih proizvodov, povezane z naložbo;

5. upravičenec iz druge alineje 1. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe mora imeti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je povezana z naložbo;

6. pri zahtevni naložbi mora upravičenec v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz naslova opravljanja dejavnosti ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na 1 PDM;

7. upravičenec, ki je veliko podjetje iz tretjega odstavka 30. člena te uredbe, mora v skladu s 1. delom Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe v vlogi opisati stanje brez podpore, to je obratni hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost, in predložiti dokumentarna dokazila v podporo obratnem hipotetičnem scenariju, opisanem v vlogi.

(2) Upravičenec iz 1. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, pri čemer se upošteva zadnja oddana zbirna vloga.

(3) Ne glede na prejšnjo točko oddaja zbirne vloge ni obvezna:

– za kmetijsko gospodarstvo brez kmetijskih površin,

– za naložbe povezane s čebelarsko dejavnostjo, če kmetijsko gospodarstvo nima kmetijskih površin.

(4) Obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela iz 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe ne sme biti večje od 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe in presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi na javni razpis oziroma v poslovnem načrtu.

(5) Prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja, če ima odločbo o poseku, ki jo izda ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove.

Za podporo iz prve in tretje alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, morajo upravičenci za naložbe iz četrte in pete alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe, poleg splošnih pogojev iz 100. člena te uredbe, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet tega podukrepa, ni namenjena prodaji;

2. pri naložbah v ureditev ali obnovo objektov je treba vlogi na javni razpis priložiti:

– energetsko izkaznico skladu s predpisom, ki ureja izdelavo in izdajo energetskih izkaznic stavb ali energetski pregled, če gre za enostaven ali nezahteven objekt v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje ter v primeru naložb v investicijsko vzdrževanje objektov,

– elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah v skladu s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, če gre za zahteven ali manj zahteven objekt v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje;

3. naložbe v pridobivanje toplotne ali toplotne in električne energije iz biomase so upravičene do podpore, če so del naložbe v ureditev objektov;

4. pri naložbah v opremo namenjeno učinkoviti rabi energije je treba upoštevati minimalne standarde za energetsko učinkovitost kot jih določajo predpisi, ki urejajo energetiko, kar mora biti razvidno iz dokumentacije k naložbi;

5. pri pridobivanju toplotne energije iz biomase, mora biti surovina za pridobivanje energije kmetijski proizvod;

6. če gre za naložbe v pridobivanje toplotne ali toplotne in električne energije iz biomase, uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom, sladkorjem in oljnic ni dovoljena;

7. pri naložbah v proizvodnjo elektrike in toplotne energije mora biti iz tehnične dokumentacije h kurilni napravi razvidno, da ta ne presega mejnih vrednosti izpustov v skladu z predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak.

Obvezne priloge, ki jih mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov in brez katerih se v skladu z 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, so:

1. poslovni načrt iz 1. točke prvega odstavka 34. člena te uredbe;

2. če se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere ni treba pridobiti upravnih dovoljenj:

– opis stanja pred naložbo,

– tloris tehnološke izboljšave objekta po naložbi in

– opis naložbe, iz katerega je razvidna tehnološka izboljšava objekta oziroma zamenjava opreme in inštalacij;

3. PZI, če se naložba nanaša na ureditev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje;

4. pogodba oziroma soglasje iz 1. točke prvega odstavka 35. člena te uredbe.

(1) Med vlogami za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:

1. Merila za ocenjevanje majhnih naložb so:

a) ekonomski vidik naložbe:

– povečanje prihodka,

– gospodarnost poslovanja;

b) geografski vidik naložbe: koeficient razvitosti občin;

c) proizvodna usmeritev naložbe:

– prednostni sektorji predelave,

– vključenost v sheme kakovosti;

č) horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

d) prispevek k horizontalnim ciljem:

– okoljski prispevek izvedene naložbe,

– inovacije,

– podnebne spremembe in prilagoditev nanje;

2. Merila za ocenjevanje enostavne in zahtevne naložbe, če je upravičenec nosilec kmetije ali agrarna skupnost so:

a) ekonomski vidik naložbe:

– interna stopnja donosnosti,

– ekonomski učinek javnih sredstev;

b) družbeno socialni vidik upravičenca: izobrazba upravičenca oziroma izobrazba predsednika agrarne skupnosti;

c) geografski vidik naložbe: koeficient razvitosti občin;

č) proizvodna usmeritev naložbe:

– prednostni sektorji predelave,

– vključenost v sheme kakovosti;

d) horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

e) prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

– okoljski prispevek izvedene naložbe,

– inovacije,

– podnebne spremembe in prilagoditev nanje;

3. Merila za ocenjevanje enostavne in zahtevne naložbe, če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba so:

a) ekonomski vidik naložbe:

– interna stopnja donosnosti,

– gospodarnost poslovanja;

b) družbeno socialni vidik naložbe: socialni vidik podjetja (socialno ali invalidsko podjetje);

c) geografski vidik naložbe: koeficient razvitosti občin;

č) proizvodna usmeritev naložbe:

– prednostni sektorji predelave,

– vključenost v sheme kakovosti;

d) horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

e) prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

– okoljski prispevek izvedene naložbe,

– inovacije,

– podnebne spremembe ter prilagoditev nanje.

(2) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Upravičenec mora poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev predložiti izjavo o vključitvi naložbe v uporabo.

(2) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu podpore iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1. najkasneje v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu;

2. o izpolnjevanju obveznosti iz prejšnje točke mora poročati po preteku 36 mesecev od datuma zadnjega izplačila sredstev;

3. če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke iz naslova meril iz 2. točke pod č) in 3. točke pod č) ter druge alineje 3. točke pod a) prvega odstavka 38. člena te uredbe, postanejo ta merila obveznosti upravičenca še pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

4. upravičenec, ki je pravna osebe ali samostojni podjetnik posameznik, mora zagotavljati gospodarnost poslovanja kot je opredeljena v poslovnem načrtu še pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

5. obveznost vodenja knjigovodstva mora izpolnjevati pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev:

– upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov po priporočenem enotnem sedemmestnem kontnem načrtu, ki je objavljen na spletni strani MKGP in knjigovodske podatke do 31. marca vsako leto poslati na ARSKTRP,

– upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in jih vsako leto do 31. marca poslati standardno obdelane na MKGP;

6. o izpolnjenih obveznostih iz prejšnje točke mora poročati za naslednjih pet celotnih koledarskih let po izplačilu sredstev. Poročilo pošlje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto in sicer na obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.

(2) Podrobnejša navodila glede posredovanja obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

(1) Za naložbe iz prvega odstavka 29. člena te uredbe stopnja javne podpore znaša 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 5 odstotnih točk za naložbe v predelavo ali trženje ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov, kar upravičenec izkazuje s certifikatom o ekološki predelavi kmetijskih proizvodov,

– 5 odstotnih točk za naložbe v povečanje okoljske učinkovitosti iz petega odstavka 29. člena te uredbe,

– 15 odstotnih točk za naložbe, ki so vključene v projekt EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti.

(2) Za naložbe iz prve in tretje alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe se stopnje podpore iz prejšnjega odstavka tega člena lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

(3) Za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, ki se v skladu z Uredbo o karti regionalne pomoči za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 103/13; v nadaljnjem besedilu: uredba, ki ureja karto regionalne pomoči) izvajajo na območju teritorialne enote NUTS 2 SI01 Vzhodna Slovenija, se stopnje javne podpore iz prvega odstavka tega člena lahko seštevajo, vendar v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU ne smejo preseči:

– 45 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, če je upravičenec mikro ali malo podjetje;

– 35 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, če je upravičenec srednje veliko podjetje.

(4) Za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, ki jih izvajajo mikro ali mala podjetja v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči na območju teritorialne enote NUTS 2 SI02 Zahodna Slovenija, se stopnja javne podpore:

– določi v skladu s prvim odstavkom tega člena, pri čemer stopnja javne podpore v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU ne sme preseči 35 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, če se odločba o pravici do sredstev izda do 31. decembra 2017;

– določi v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU do višine 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, če se odločba o pravici do sredstev izda od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020.

(5) Za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, ki jih v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči izvajajo srednje velika podjetja na območju teritorialne enote NUTS 2 SI02 Zahodna Slovenija, ne glede na določbe prvega odstavka tega člena stopnja javne podpore, v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU, znaša:

– 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, če je upravičenec srednje veliko podjetje in se odločba o pravici do sredstev izda do 31. decembra 2017;

– 20 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, če je upravičenec srednje veliko podjetje in se odločba o pravici do sredstev izda od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020.

(6) Če gre za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe in je upravičenec veliko podjetje stopnja javne podpore, ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, v skladu z določbami 3. poglavja in 3.1. oddelka 2. dela Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje znaša:

– 25 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe, ki se v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči izvajajo na območju teritorialne enote NUTS 2 SI01 Vzhodna Slovenija;

– 15 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe, ki se v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči izvajajo na območju teritorialne enote NUTS 2 SI02 Zahodna Slovenija, če se odločba o pravici do sredstev izda do 31. decembra 2017 oziroma 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, če se odločba o pravici do sredstev izda od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020.

(7) Najnižji znesek javne podpore znaša 5.000 eurov na vlogo. Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 1.000.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednje velika in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 3.000.000 eurov podpore.

(8) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov samo enkrat pridobi podporo za majhno naložbo.

(9) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(10) Sredstva, namenjena izvajanju podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

Podpora iz operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih je namenjena izvedbi agromelioracij na komasacijskih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.

Upravičenci do podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih so fizične in pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo agromelioracij na komasacijskem območju.

(1) Upravičeni stroški iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih so:

1. stroški izvedbe agromelioracije na komasacijskem območju brez stroškov izvedbe komasacije, pri čemer splošni stroški iz 98. člena te uredbe, lahko dosegajo do vključno 15 odstotkov naložbe;

2. stroški izvedbe agromelioracije na komasacijskem območju vključno s stroškom izvedbe komasacije, pri čemer splošni stroški iz 98. člena te uredbe, lahko dosegajo do vključno 85 odstotkov naložbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

Poleg neupravičenih stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih niso upravičeni stroški infrastrukture, ki se zgradi v okviru agromelioracije in ni neposredno povezana z razvojem kmetijstva, ter stroški izvedbe pogodbenih komasacij v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.

(1) Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za podporo iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih izpolnjevati naslednje pogoje:

1. imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi komasacije in potrjeno idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja ali odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada;

2. pri zahtevni agromelioraciji mora imeti pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. Če je odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada vročena vsem lastnikom, mora biti odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije izdana na zemljiškokatastrsko stanje zemljišč, kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada;

3. pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;

4. če je agromelioracija poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, je treba priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben;

5. upravičenec mora predložiti dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe.

(2) Upravičenec, ki uveljavlja stroške komasacije, mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka mora upravičenec imeti pravnomočno odločbo o uvedbi komasacije, odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada pa še ne sme biti izdana;

2. v komasacijsko območje ne sme biti vključenih več kot 30 odstotkov zemljišč, ki so po namenski rabi nekmetijska v skladu s prostorskim aktom lokalne skupnosti;

3. do podpore so upravičena komasacijska območja, ki imajo povprečno število parcel na hektar višje od dva;

4. priložiti mora druga dovoljenja in soglasja za izvedbo komasacije v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave.

(3) Upravičenec lahko na javni razpis vloži več vlog, pri čemer mora ena vloga predstavljati eno agromelioracijsko območje.

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1. ekonomski vidik naložbe:

– delež soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč za uvedbo agromelioracije, če gre za zahtevno agromelioracijo,

– medsebojno povezovanje agromelioracij in komasacij,

– velikost agromelioracijskega območja,

– neugodna posestna sestava, ki se ugotavlja z povprečnim številom parcel na hektar agromelioracijskega območja;

2. geografski vidik lokacije naložbe: koeficient razvitosti občine;

3. prispevek k horizontalnim ciljem pri podnebnih spremembah: zmanjšanje spravilnih razdalj.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka za izplačilo podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih izpolnjevati obveznosti iz 102. in 103. člena te uredbe.

(2) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

(1) Najvišja stopnja podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih znaša 100 odstotkov priznane vrednosti naložbe.

(2) Najnižji znesek dodeljene podpore znaša 2.000 eurov na vlogo. Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(3) Sredstva, namenjena izvajanju operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

Podpora iz operacije gradnja velikih namakalnih sistemov je namenjena naložbam v zgraditev in dograditev teh sistemov, vključno z ureditvijo vodnih virov v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, brez namakalne opreme.

Upravičenci do podpore iz operacije gradnja velikih namakalnih sistemov so fizične in pravne osebe, ki jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastijo za gradnjo in dograditev velikih namakalnih sistemov, vključno z ureditvijo vodnega vira.

(1) Upravičeni stroški iz operacije gradnje velikih namakalnih sistemov so:

1. stroški materiala in del, potrebnih za pripravo ter gradnjo velikega namakalnega sistema, vključno z ureditvijo vodnega vira;

2. stroški nakupa kmetijskih zemljišč za namen izvajanja tega podukrepa;

3. stroški ureditve ekoremediacije in zaščitnih vetrnih pasov;

4. stroški opreme črpališča in transformatorskih postaj;

5. splošni stroški, ki so podrobneje opredeljeni v 98. členu te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za podporo iz operacije gradnje velikih namakalnih sistemov poleg pogojev iz 100. člena te uredbe, so:

1. imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;

2. predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe;

3. v vlogi na javni razpis mora časovno opredeliti operativno izvedbo naložbe;

4. če je gradnja oziroma dograditev velikega namakalnega sistema, vključno z ureditvijo vodnih virov, poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja poseg v okolje, je treba vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.

(2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec za nakup kmetijskih zemljišč iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena so:

1. vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča ali odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni bila sklenjena;

2. ne glede na drugi odstavek 99. člena te uredbe je nakup kmetijskega zemljišča upravičen strošek, če je kupoprodajna pogodba sklenjena največ 12 mesecev pred datumom objave javnega razpisa;

3. upravičen je strošek nakupa kmetijskega zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.

(3) V skladu z določbami 46. člena Uredbe 1305/2013/EU mora upravičenec poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjevati naslednje pogoje:

1. naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:

– količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in

– je iz analize presoje vplivov na okolje, skladne s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;

2. ne glede na določbe prejšnje točke je naložba, s katero se neto poveča območje namakalnega sistema, upravičena do podpore, če:

– se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo za namakanje ali element namakalne infrastrukture, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 25 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega objekta in pripadajoče opreme ali infrastrukture, ter

– se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;

3. ne glede na določbe prejšnje točke je lahko naložba, s katero se neto poveča območje namakalnega sistema, pri katerem je količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če bo oskrba z vodo zagotovljena iz obstoječega zbiralnika, ki ga je pristojni organ odobril pred 31. oktobrom 2013 in so izpolnjeni naslednji pogoji:

– ta zbiralnik je opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja, skladen s predpisi, ki urejajo vode in zanj veljajo zahteve o nadzoru iz točke e) tretjega odstavka 11. člena direktive o vodah,

– 31. oktobra 2013 je veljala zgornja meja za skupni odvzem vode iz zbiralnika ali minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik,

– navedena zgornja meja oziroma minimalna zahtevana raven pretoka izpolnjuje pogoje iz 4. člena direktive o vodah in

– zaradi zadevne naložbe odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013, oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.

(4) Upravičenec lahko v okviru istega javnega razpisa vloži več vlog, pri čemer vsaka vloga predstavlja eno ali več območij namakalnega sistema.

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije gradnje velikih namakalnih sistemov znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1. ekonomski vidik naložbe:

– mogoča izkoriščenost namakalnega sistema, kar se izkazuje z deležem soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč za uvedbo namakalnega sistema,

– velikost namakalnega območja,

– medsebojno povezovanje zemljiških operacij;

2. geografski vidik naložbe: koeficient razvitosti občine;

3. prispevek k horizontalnim ciljem: delež mogočih površin, opremljenih s kapljičnim namakanjem oziroma mikrorazpršilci.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Pri gradnji velikega namakalnega sistema mora upravičenec ob oddaji zahtevka za podporo iz operacije gradnje velikih namakalnih sistemov, poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe, na ravni vsakega posameznega uporabnika zagotoviti opremljenost z vodomeri.

(2) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1. v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora biti namakalni sistem opremljen z namakalno opremo na območju 80 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma na območju kot ga je upravičenec predvidel v vlogi na javni razpis, če je iz naslova merila iz prve alineje 1. točke drugega odstavka 54. člena te uredbe dobil dodatne točke;

2. v roku 36 mesecev od datuma zadnjega izplačila sredstev mora zagotavljati opremljenost s kapljičnim namakanjem ali mikrorazpršilci na območju kot ga je navedel v vlogi na javni razpis;

3. upravičenec mora zagotavljati opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika vsaj za pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

(2) Upravičenec mora poročati o izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega odstavka pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Podrobnejša navodila glede poročanja se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

(1) Najvišja stopnja podpore iz operacije gradnje velikih namakalnih sistemov znaša 100 odstotkov priznane vrednosti naložbe.

(2) Najnižja stopnja podpore iz operacije gradnje velikih namakalnih sistemov znaša 5.000 eurov na vlogo.

(3) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije gradnje velikih namakalnih sistemov v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(4) Sredstva, namenjena za izvajanju operacije gradnje velikih namakalnih sistemov, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

Podpora iz operacije tehnološka posodobitev velikih namakalnih sistemov je namenjena naložbam v tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, graditev objektov in urejanje prostora, brez namakalne opreme oziroma ureditev vodnega vira.

Upravičenci do podpore iz operacije tehnoloških posodobitev velikih namakalnih sistemov so fizične in pravne osebe, ki jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastijo za izvedbo tehnoloških posodobitev velikih namakalnih sistemov oziroma ureditev vodnega vira.

(1) Upravičeni stroški iz operacije tehnoloških posodobitev velikih namakalnih sistemov so:

1. stroški materiala skupaj s stroški dobave, montaže in del za izvedbo naložbe v tehnološko posodobitev velikih namakalnih sistemov, stroški naložbe v namakalni razvod ter stroški ureditve vodnega vira;

2. stroški opreme črpališča in transformatorskih postaj;

3. splošni stroški,opredeljeni v 98. členu te uredbe.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek namakalna oprema ni upravičen strošek.

(3) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis za podporo iz operacije tehnoloških posodobitev velikih namakalnih sistemov poleg pogojev iz 100. člena te uredbe, so:

1. imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča ali druge akte o uvedbi namakanja;

2. imeti mora vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Če gre za ureditev odvzemnega objekta mora upravičenec imeti tudi vodno soglasje;

3. predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe;

4. vloga na javni razpis mora vsebovati časovno opredelitev operativne izvedbe naložbe;

5. če je tehnološka posodobitev velikega namakalnega sistema oziroma ureditev vodnega vira poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, je treba vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben;

6. upravičenec lahko v okviru istega javnega razpisa vloži več vlog, pri čemer se dve ali več vlog ne sme nanašati na isto območje namakalnega sistema.

(2) Upravičenec mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka v skladu z določbami 46. člena Uredbe 1305/2013/EU ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati še naslednje pogoje:

1. naložbe v tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov morajo po predhodni oceni omogočati za najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;

2. če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro, se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, na ravni naložbe;

3. za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda se ne uporabljajo pogoji iz 1. in 2. točke tega odstavka;

4. pri naložbah iz prejšnje točke je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov prihranka energije, glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema.

(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se dokazujejo z elaboratom, ki ga upravičenec priloži vlogi na javni razpis. Glede vsebine elaborata se smiselno uporablja priloga 6 te uredbe.

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije tehnoloških posodobitev velikih namakalnih sistemov znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1. ekonomski vidik naložbe: velikost namakalnega območja;

2. geografski vidik naložbe: koeficient razvitosti občine;

3. prispevek k horizontalnim ciljem:

– potencialni prihranek vode,

– potencialni prihranek energije.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Upravičenec mora poleg izpolnjevanja pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe ob vložitvi zahtevka za izplačilo podpore iz operacije tehnoloških posodobitev velikih namakalnih sistemov zagotavljati:

– opremljenost namakalnega sistema z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika in

– zmanjšano porabo vode na namakalnem sistemu glede na stanje porabe pred tehnološko posodobitvijo za najmanj 15 odstotkov oziroma za najmanj 50 odstotkov, če je stanje voda v predmetnem načrtu upravljanja z vodami ocenjeno z manj kot dobro.

(2) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

(3) Podrobnejši pogoji za izplačilo sredstev se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu podpore iz operacije tehnoloških posodobitev velikih namakalnih sistemov poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati še naslednje obveznosti:

1. v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora biti namakalni sistem opremljen z namakalno opremo na 67 odstotkih površine namakalnega sistema;

2. opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika mora biti zagotovljena vsaj pet let po datumu izplačila zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

(2) Upravičenec mora poročati o izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega odstavka pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Podrobnejša navodila glede poročanja se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

(1) Najvišja stopnja podpore iz operacije tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov znaša 100 odstotkov priznane vrednosti naložbe.

(2) Najnižja stopnja podpore iz operacije tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov znaša 5.000 eurov na vlogo. Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(3) Sredstva, namenjena izvajanju operacije tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

Podpora iz operacije ureditev gozdne infrastrukture, ki se dodeli v skladu s točko a) petega odstavka 40. člena Uredbe 702/2014/EU, je namenjena naložbam v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest ter gozdnih vlak (v nadaljnjem besedilu: gozdna infrastruktura) ter pripravo gozdnih vlak.

Upravičenec do podpore iz operacije ureditev gozdne infrastrukture je:

1. lastnik gozda, v katerem se izvede naložba v gozdno infrastrukturo;

2. lastnik gozda, ki ima pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč na katerih se izvede naložba v gozdno infrastrukturo;

3. agrarna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti, če se naložba v gozdno infrastrukturo izvede na zemljiščih, ki so v solastnini oziroma v skupni lastnini članov agrarnih skupnosti.

(1) Upravičeni stroški za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture so:

1. stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in nakup pripadajoče opreme;

2. stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake in nakup pripadajoče opreme;

3. prispevek upravičenca v naravi, ki ga neodvisno oceni ZGS v skladu s 97. členom te uredbe. Obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme presegati 20 odstotkov priznane vrednosti naložbe;

4. splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

(1) Pogoji za dodelitev sredstev, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vložitvi vloge na javni razpis za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture, so:

1. naložba se lahko izvaja na območjih, na katerih dejanska odprtost z gozdnimi prometnicami po izvedeni naložbi ne presega največje mogoče odprtosti, ki znaša:

a) za gozdne ceste 27,6 m/ha,

b) za gozdne vlake:

– kraški svet 180 m/ha,

– gričevnat svet 150 m/ha,

– alpski svet 130 m/ha;

2. dejanska odprtost iz prejšnje točke mora biti razvidna iz elaborata v skladu z predpisom, ki ureja gozdne prometnice;

3. če gre za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste mora biti izdelan elaborat ničelnic v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice, pri čemer mora biti gradnja ali rekonstrukcija gozdne ceste skladna z omejitvami in pogoji iz gozdnogospodarskega načrta;

4. če gre za gradnjo, rekonstrukcijo ali pripravo gozdne vlake mora biti izdelan elaborat vlak v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice, pri čemer mora biti gradnja, rekonstrukcija ali priprava gozdne vlake skladna z omejitvami in pogoji iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta;

5. v skladu s sedmim odstavkom 37. člena zakona, ki ureja gozdove morajo biti pridobljena overjena soglasja lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kot tri četrtine površin zemljišč na trasi gozdne prometnice;

6. za posamezno gozdno parcelo čez katero poteka trasa gozdne infrastrukture in je v solastnini morajo biti pridobljena overjena soglasja solastnikov, katerih deleži predstavljajo več kot 50 odstotkov vseh deležev;

7. predložen mora biti izračun zmanjšanja stroškov gospodarjenja z gozdom za posamezno gozdno cesto ali vlako, ki ga izdela ZGS;

8. pridobljena morajo biti soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo gozdnih prometnic, prostor, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in področje voda;

9. če je upravičenec občina ali združenje občin, mora biti ureditev gozdne infrastrukture del občinskega načrta razvojnih programov;

10. ne glede na 5. oziroma 6. točko tega odstavka, mora biti pridobljeno soglasje agrarne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti, če gre za gozdne parcele, ki so v solasti oziroma v skupni lasti članov agrarne skupnosti.

(2) Do podpore niso upravičene naložbe v gozdove, ki so v lasti ali solasti Republike Slovenije.

(1) Obvezne priloge, ki jih mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis, za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture, brez katerih se v skladu s 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, so:

– elaborat ničelnic iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

– elaborat vlak iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

– izračun ZGS iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

– overjena soglasja lastnikov gozda iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

– overjena soglasja solastnikov na gozdni parceli iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

(2) Potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), če upravičenec dokazuje, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV.

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1. ekonomski vidik naložbe:

– odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami pred naložbo,

– delež zmanjšanja spravilnih stroškov,

– število vključenih lastnikov gozdov;

2. geografski vidik naložbe: stopnja gozdnatosti na ravni občin, ki je priloga javnemu razpisu;

3. proizvodni (tehnološki) vidik naložbe: dolžina in vrsta gozdnih prometnic, s katerim se upravičenec prijavlja na javni razpis;

4. prispevek k horizontalnim ciljem na področju skrbi za okolje, inovacij in podnebnih sprememb: ureditev gozdnih prometnic izven območij Natura 2000.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji zahtevka za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe, so:

1. če gre za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste mora biti:

– opravljen strokovni pregled s strani ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice in izdelan zapisnik o strokovnem pregledu gozdne ceste,

– opravljen mora biti neodvisen nadzor nad izvedbo gradbenih del s strani pooblaščenega nadzornika in vodena knjiga obračunskih izmer s strani izvajalca gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste;

2. če gre za gradnjo, rekonstrukcijo ali pripravo gozdne vlake mora biti opravljen strokovni prevzem gozdne vlake s strani ZGS, ki izdela prevzemni zapisnik.

(2) Upravičenec lahko v okviru ene vloge na javni razpis vloži en zahtevek.

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu podpore iz operacije ureditev gozdne infrastrukture izpolnjevati splošne obveznosti iz 106. člena te uredbe.

(2) Gozdna infrastruktura, ki je predmet podpore v okviru operacije ureditev gozdne infrastrukture, mora omogočati spravilo lesa s spravilnimi sredstvi še pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

(1) Stopnja javne podpore je za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

(2) Najmanjši znesek javne podpore za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture je 500 eurov na eno vlogo na javni razpis.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije ureditev gozdne infrastrukture pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije ureditev gozdne infrastrukture v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(5) Sredstva, namenjena izvajanju operacije ureditev gozdne infrastrukture, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

Podpora v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, ki se dodeli v skladu z 41. členom Uredbe 702/2014/EU, je namenjena naložbam v nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa.

Upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa je:

– lastnik oziroma zakupnik gozda,

– pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ni lastnik oziroma zakupnik gozda, če ima v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti registrirano dejavnost pod šifro 02.200 – sečnja oziroma 02.400 – storitev za gozdarstvo,

– agrarna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti, katere člani imajo v solastnini oziroma v skupni lastnini gozdno zemljišče.

(1) Do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa so upravičeni:

– stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa,

– splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za podporo v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, so:

1. upravičenec mora izpolnjevati pogoje za MSP;

2. če je upravičenec fizična oseba, razen samostojnega podjetnika posameznika, mora imeti gozdno posest v lasti ali zakupu najmanj za obdobje pet let od zaključka naložbe, pri čemer gozdna posest ne sme biti manjša od 10 ha;

3. če je upravičenec agrarna skupnost v skladu z zakonom o agrarnih skupnostih, gozdna posest, ki jo imajo člani agrarne skupnosti v solasti ali skupni lasti, ne sme biti manjša od 10 ha;

4. če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, mora v koledarskem letu pred objavo javnega razpisa izkazati najmanj 18.000 eurov prihodka iz sečnje in spravila lesa, kar je razvidno iz računov priloženih k vlogi na javni razpis;

5. upravičenec kandidira le z enim kosom iste vrste mehanizacije oziroma iste vrste opreme;

6. do podpore ni upravičen upravičenec, kateremu je bila izplačana podpora za nakup iste vrste mehanizacije oziroma opreme iz te uredbe oziroma iz predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa.

(1) Med vlogami na javni razpis za podporo v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, ki presežejo vstopni prag točk 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:

1. za fizične osebe, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, in agrarne skupnosti v skladu z zakonom o agrarnih skupnostih:

a) ekonomski vidik naložbe:

– usposobljenost uporabnika naložbe,

– registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji za sečnjo in spravilo lesa,

– velikost gozdne posesti upravičenca,

– razmerje med letnim prihodkom iz gozdarske dejavnosti in višino naložbe;

b) geografski vidik naložbe:

– koeficient razvitosti občin,

– stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c) prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme;

2. za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike:

a) ekonomski vidik naložbe:

– velikost podjetja glede na število delovnih mest,

– število novo ustanovljenih delovnih mest,

– razmerje med letnim prihodkom in višino naložbe;

b) geografski vidik naložbe:

– koeficient razvitosti občin,

– stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c) prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme.

(2) Točkovalnik za ocenjevanje vlog se določi glede na velikost naložbe, in sicer:

– enostavne naložbe, katerih vrednost ob oddaji vloge na javni razpis ne presega 100.000 eurov priznane vrednosti naložbe,

– zahtevne naložbe, katerih vrednost ob oddaji vloge na javni razpis presega 100.000 eurov priznane vrednosti naložbe.

(3) Podrobnejša merila iz prvega odstavka tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Upravičenec vloži en zahtevek za izplačilo sredstev v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa.

(2) Poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe mora upravičenec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in kateremu se odobri več kot 40.000 eurov podpore iz naslova te operacije, po vložitvi vloge na javni razpis oziroma najkasneje ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev zaposliti novega delavca na delovnem mestu, neposredno povezanem z naložbo, kar izkazuje s pogodbo o zaposlitvi, ki jo priloži zahtevku za izplačilo sredstev.

(1) Upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa mora poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:

1. če gre za fizične osebe, razen samostojnih podjetnikov posameznikov ali agrarne skupnosti v skladu z zakonom o agrarnih skupnostih:

– pri nakupu mehanizacije za sečnjo in spravilo lesa, razen za strojno sečnjo, mora v gozdovih v Republiki Sloveniji posekati oziroma spraviti najmanj 1.500 m³ lesa v obdobju treh koledarskih letih po zadnjem izplačilu sredstev,

– pri nakupu mehanizacije za strojno sečnjo mora upravičenec v gozdovih v Republiki Sloveniji posekati oziroma spraviti najmanj 2.500 m³ lesa letno v treh koledarskih letih po zadnjem izplačilu sredstev,

– podprte naložbe v okviru te operacije se morajo uporabljati izključno na gozdni posesti ter v skladu z usmeritvami in ukrepi določenimi v načrtih za gospodarjenje z gozdovi;

2. če gre za samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe:

– skupno število zaposlenih se mora ohranjati še tri leta po datumu zadnjega izplačila sredstev, kar je razvidno iz izkaza poslovnega izida iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: Ajpes),

– podprte naložbe v okviru te operacije v okviru te operacije se morajo uporabljati izključno na gozdni posesti ter v skladu z usmeritvami in ukrepi določenimi v načrtih za gospodarjenje z gozdovi.

(2) Dokazila o količini poseka oziroma spravila lesa iz prve in druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka, so:

– kopija odločbe ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«, če je upravičenec obveznosti izpolnil v lastnem gozdu,

– kopija odločbe ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)« lastnika gozda, kjer je upravičenec obveznosti izpolnil v okviru registrirane dejavnosti ali strojnega krožka in kopija računov, iz katerih mora biti razvidna opravljena količina posekanega oziroma spravljenega lesa ter številka odločbe ZGS o odobritvi poseka,

– popis števca delovnih (obratovalnih) ur na dan poročila iz tretjega odstavka tega člena, pri mehanizaciji za sečnjo in spravilo lesa, ki ta števec tovarniško ima.

(3) Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz 1. točke prvega odstavka tega člena na ARSKTRP poročati naslednja tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo skupaj z dokazili iz prejšnjega odstavka pošlje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Podrobnejša navodila glede poročila o izpolnjenih obveznostih iz 1. točke prvega odstavka tega člena se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

(1) Stopnja javne podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa je 40 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najnižji znesek javne podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa je 1.000 eurov na eno vlogo.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(5) Sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

(1) Podpora v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, se v skladu z devetim odstavkom 41. člena Uredbe 702/2014/EU, dodeli naložbam v dejavnosti obdelave okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa in dejavnosti prve predelave lesa majhnega obsega, ki diverzificira proizvodnjo upravičencev.

(2) V obdelavo okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa ter prvo predelavo lesa majhnega obsega spadajo: žaganje lesa, skobljanje lesa in druga strojna obdelava okroglega lesa, profiliranje, iveriranje, proizvodnja lesenih železniških pragov, proizvodnja lesenih drogov, kolov, sekancev in iveri, sušenje lesa, impregnacija ali biocidna zaščita lesa z biocidnimi proizvodi ali drugimi materiali, modifikacija lesa, proizvodnja sekancev ter proizvodnja lesnih peletov, briketov ali drv za energetsko rabo.

(3) Majhen obseg lesa iz prvega odstavka tega člena pomeni:

– do 10.000 m³ vhodne surovine za proizvodnjo žaganega lesa ali neimpregniranih pragov letno, če gre za žagarske obrate,

– do 5.000 ton proizvodnje lesnih pelet letno, če gre za proizvodnjo pelet kot dodatno dejavnost v okviru žagarskih obratov,

– do 15.000 nasutih m³ oziroma predelava 5.000 m³ okroglega lesa letno, če gre za proizvodnjo sekancev kot dodatna dejavnost v okviru žagarskih obratov,

– do 25.000 nasutih m³ oziroma predelavi 7.500 m³ okroglega lesa letno, če gre za proizvodnjo lesnih sekancev v gozdu ali

– do 10.000 nasutih prostorninskih metrov polen letno (ekvivalentno 5.000 m³ okroglega lesa), če gre za obrate za proizvodnjo drv.

(4) Glede na velikost sta vrsti naložbe:

– enostavna naložba je naložba do 100.000 eurov skupne priznane vrednosti,

– zahtevna naložba je naložba nad 100.000 eurov skupne priznane vrednosti.

Upravičenci do podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa so gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posamezniki ter kmetije z registrirano dopolnilno dejavnostjo.

(1) Upravičeni stroški v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa so stroški nakupa novih strojev in opreme, ter splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

(1) Upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa mora imeti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti registrirano dejavnost s šifro 16.10 – žaganje, skobljanje in impregniranje lesa, pri čemer se v okviru te operacije podpirajo dejavnosti in proizvodi iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Upravičenec izpolnjuje pogoje za mikro ali malo podjetje, v skladu z merili iz Priloge I k Uredbi 702/2014/EU.

(3) Upravičenec mora izvajati dejavnost v skladu s 83. členom te uredbe.

(4) Če gre za zahtevno naložbo mora upravičenec poleg pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena vlogi na javni razpis predložiti poslovni načrt v skladu s prilogo 4 te uredbe, iz katerega je razvidna ekonomska upravičenost naložbe. Naložba je ekonomsko upravičena, če je interna stopnja donosnosti višja od dolgoročne obrestne mere po konvergenčnem merilu Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa. Poslovni načrt mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe.

(1) Med vlogami za podporo v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, ki presežejo vstopni prag točk 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:

1. za gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike posameznike:

a) ekonomski vidik naložbe:

– interna stopnja donosnosti,

– število zaposlenih v podjetju, upošteva se enotno podjetje v skladu z 10. točko 2. člena te uredbe,

– število novo ustvarjenih delovnih mest;

b) geografski vidik naložbe:

– koeficient razvitosti občin,

– stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c) tehnološki vidik naložbe: večfaznost proizvodnega procesa;

d) prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski prispevek izvedene naložbe k učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije, zmanjševanje količine odpadkov;

2. za kmetije z dopolnilno dejavnostjo:

a) ekonomski vidik naložbe:

– gospodarnost porabe javnih sredstev,

– interna stopnja donosnosti,

– število članov kmetijskega gospodarstva, ki so pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani iz kmetijske dejavnosti oziroma so zavarovani iz delovnega razmerja;

b) geografski vidik naložbe:

– koeficient razvitosti občin,

– stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c) tehnološki vidik naložbe: večfaznost proizvodnega procesa;

d) prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski prispevek izvedene naložbe k učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije, zmanjševanje količine odpadkov.

(2) Točkovalnik za ocenjevanje vlog se določi glede na velikost naložbe iz četrtega odstavka 83. člena te uredbe.

(3) Podrobnejša merila iz prvega tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe mora upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in kateremu se odobri več kot 40.000 eurov podpore iz naslova te operacije, po vložitvi vloge na javni razpis oziroma najkasneje ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev zaposliti novega delavca na delovnem mestu, neposredno povezanem z naložbo, kar izkazuje s pogodbo o zaposlitvi, ki jo priloži zahtevku za izplačilo sredstev.

(2) Upravičenec mora zahtevku za izplačilo sredstev priložiti tehnično dokumentacijo opreme, iz katere mora biti razviden majhen obseg lesa iz tretjega odstavka 83. člena te uredbe.

Poleg pogojev iz 106. člena te uredbe, mora upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, ki ni kmetija z dopolnilno dejavnostjo, skupno število zaposlenih, vključno z novimi delovnimi mesti, ohranjati še tri leta po datumu zadnjega izplačila sredstev, kar mora biti razvidno iz izkaza poslovnega izida iz evidence Ajpes.

(1) Stopnja javne podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo je 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

(2) Najnižji znesek podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa je 3.500 eurov na vlogo.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(5) Sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

(1) Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena zakona, ki ureja kmetijstvo.

(2) Javni razpis objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok, do katerega se vlaga vloge na javni razpis se določi v javnem razpisu. Oddaja vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku enaindvajsetih dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) MKGP na spletnih straneh objavi razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa. Navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev se objavijo na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP.

(4) V javnem razpisu se podrobneje določijo zlasti vrste naložb, višina razpisanih sredstev, kar lahko vključuje tudi porazdelitev sredstev po posameznih sklopih, upravičenci, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev sredstev in merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, postopki za vložitev vloge in zahtevka za izplačilo sredstev, rok za zaključek naložbe ter obveznosti upravičenca.

(5) Za priloge, ki jih je treba priložiti k vlogi na posamezen javni razpis, se lahko v javnem razpisu določi obdobje veljavnosti, če obdobje veljavnosti ni predpisano z drugimi predpisi.

(6) Javni razpis je lahko strukturiran po posameznih sklopih glede na vrsto naložbe, upravičene stroške, upravičence ipd. Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih za katere so razpisana sredstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se neporabljena sredstva proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz istega javnega razpisa, na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva.

(7) Sredstva v okviru ukrepa in podukrepa iz te uredbe se dodelijo kot nepovratna finančna pomoč.

(1) Vlogo sestavlja prijavni obrazec s prilogami.

(2) Vlagatelj se pred elektronsko vložitvijo vloge iz prejšnjega odstavka prijavi pri ARSKTRP.

(3) Za elektronsko izpolnjevanje vloge iz prejšnjega odstavka ARSKTRP vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem ARSKTRP. Vlagatelj ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem ARSKTRP.

(4) Prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, se ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis šteje natisnjena vloga z izpisom identifikacijske kode skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija.

(5) Vlagatelj vloži vlogo na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, v roku, ki je opredeljen v javnem razpisu.

(6) Na ovojnici vloge na javni razpis morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev oziroma vložišče ARSKTRP, ter naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja.

(7) Podrobnejša navodila o izpolnjevanju vloge v elektronski sistem se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

(8) Predračuni in druga dokazila se morajo glasiti na vlagatelja.

(1) Obravnava vlog se začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, ARSKTRP vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Za datum in čas prejema dopolnitve vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) pisne oddaje dopolnjene vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

(2) Vlagatelja popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, se pozove, da jo pojasni. Stranka mora opraviti pojasnitev na način, določen v zahtevi za pojasnitev. Po prejemu pojasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

(3) Vloga na javni razpis, ki je popolna, se oceni na podlagi meril, določenih s to uredbo in podrobneje opredeljenih v javnem razpisu. Sredstva se odobrijo vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in presegajo vstopno mejo točk. Med vlogami, ki presežejo vstopni prag iz 25., 38., 54., 62., 71., 79. in 87. člena te uredbe, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalne vstopne meje ali ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.

(4) Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, se vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, ki se določi v javnem razpisu.

(5) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.

(6) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda ARSKTRP.

(1) Podpora po tej uredbi se v okviru istih upravičenih stroškov ne sme združevati z drugimi podporami iz naslova državnih pomoči, če bi bili z združitvijo podpor preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost podpore, določene z Uredbo 1305/2013/EU, Uredbo 702/2014/EU in Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.

(2) Podpora z upravičenimi stroški po tej uredbi, dodeljena na podlagi Uredbe 702/2013/EU ali Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, se lahko združuje z vsako drugo podporo iz naslova državnih pomoči, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne upravičene stroške.

(3) Podpora po tej uredbi se ne sme združevati z nobeno podporo iz naslova pomoči de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost podpore ali znesek podpore, ki sta določena v Uredbi 702/2014/EU in Smernicah za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje.

(1) Za stroške kmetijske in gozdarske mehanizacije se uporablja katalog stroškov iz predpisa, ki ureja kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo.

(2) Za stroške iz 7., 31., 44., 52., 60., 68., 77. in 85. člena te uredbe, razen stroškov iz prejšnjega odstavka minister pristojen za kmetijstvo predpiše katalog stroškov in najvišjih priznanih vrednosti.

(3) Pri opredelitvi višine upravičenih stroškov se upoštevajo zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki so določene v katalogu stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena. Za stroške, ki so navedeni v katalogu stroškov, mora upravičenec k vlogi na javni razpis predložiti eno ponudbo. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja višje stroške, kot so določeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti iz kataloga stroškov. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe.

(4) Če je upravičenec naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, se določbe iz prejšnjega odstavka uporabljajo pri izračunu višine upravičenih stroškov. Če je vrednost ponudbe izbranega izvajalca višja kot je priznana vrednost iz kataloga stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti stroškov iz kataloga stroškov. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca.

(5) Če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine se višina upravičenih stroškov, ki se nanašajo na gradbeno obrtniška dela, določi na podlagi tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, pri čemer se pri izračunu višine upravičenih stroškov upošteva vrednost najugodnejše ponudbe.

(6) Če stroški niso določeni v katalogu stroškov oziroma mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva vrednost najugodnejše ponudbe.

(7) Podatki o stroških realiziranih naložb se lahko uporabijo za potrebe ažuriranja kataloga stroškov.

(8) Pri izvedbi naložbe upravičenec ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o ne tržnih pogojih poslovanja.

Če ta uredba pri posameznih podukrepih in operacijah ne določa drugače, se poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 69. člena Uredbe 1303/2013/EU, tretjega odstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU in 13. člena Delegirane uredbe 807/2014/EU podpora ne dodeli za:

1. naložbe zunaj območja Republike Slovenije;

2. stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;

3. naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, v skladu z Uredbo 1308/2013/EU;

4. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;

5. davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), razen če upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis dokaže da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV in predloži potrdilo, ki ga izda FURS;

6. obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;

7. upravne takse;

8. stroške leasinga in zakupa objektov, naprav in opreme, pridobitev patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih pravic in blagovnih in storitvenih znamk;

9. druge stroške, povezane s pogodbami o zakupu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja.

(1) Prispevek v naravi iz 69. člena uredbe 1303/2013/EU je upravičen strošek pri podukrepu podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, podukrepu podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov in operaciji ureditev gozdne infrastrukture. Priznana vrednost prispevka v naravi je opredeljena v katalogu stroškov in ne sme presegati 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe.

(2) Prispevek v naravi v obliki lastnega dela lahko upravičenec uveljavlja pri ureditvi enostavnih in nezahtevnih objektov, investicijskem vzdrževanju ter pri naložbah, ki so podrobneje opredeljene pri podukrepih in operaciji iz prejšnjega odstavka.

Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, med katere spadajo plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije, stroški izdelave poslovnega načrta, plačila za storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti, stroški geodetskih in agronomskih del in stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del. Stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni stroški v okviru izvedbe naložbe. Med splošne stroške sodijo tudi stroški informiranja in obveščanja javnosti, v skladu s petnajstim odstavkom 102. člena te uredbe ter stroški sodnega tolmača. Višina upravičenih splošnih stroškov znaša do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, razen, če ni pri posameznih podukrepih in operacijah iz te uredbe drugače določeno.

(1) Stroški iz te uredbe so upravičeni do podpore, če so v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 60. člena Uredbe 1305/2013/EU nastali po oddaji vloge na javni razpis.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je datum upravičenosti splošnih stroškov iz točke c) drugega odstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU ter stroškov nakupa zemljišč iz 25. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje in 25. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU, 1. januar 2014.

(1) Splošni pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis, so:

1. pred datumom upravičenosti stroškov iz prvega odstavka prejšnjega člena ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, kot je sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del. Pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in izdelava študije izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja naložbe. Upravičenec, ki je zavezan javnemu naročanju pred datumom upravičenosti stroškov ne sme začeti postopka javnega naročanja. Zbiranje ponudb ne šteje kot prevzem obveznosti;

2. ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu s tretjim odstavkom 57. člena zakona, ki ureja kmetijstvo;

3. če je fizična oseba, mora biti vpisan v RKG oziroma biti lastnik gozda na ozemlju Republike Slovenije;

4. če je pravna oseba, razen občin, mora imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije;

5. imeti mora poravnane vse davčne obveznosti do države;

6. ne sme imeti neporavnanih nalogov za izterjavo, izdanih s strani Evropske komisije v skladu s petim odstavkom 1. člena Uredbe 702/2014/EU ali v skladu s (27) točko Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

7. če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra;

8. če je fizična oseba razen samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v osebnem stečaju;

9. za uveljavljanje podukrepov iz 1. točke pod b) in četrte alineje pod c) ter iz 2. točke 4. člena te uredbe, vlagatelj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v težavah v smislu 14. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU, v smislu 15. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje in Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C št. 249, 31/7/2014 str. 1-28);

10. ni upravičen do stroška DDV, razen če priloži potrdilo, ki ga izda FURS, s katerim dokazuje da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV;

11. za nakazilo dodeljenih sredstev mora imeti odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;

12. iz dokumentov priloženih vlogi na javni razpis mora biti razvidna zaprtost finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe;

13. nepremičnina, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po tej uredbi, razen za operacijo izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih;

14. če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v nakup oziroma gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino prostorov v objektu, ki jo upravičeni prostori zasedajo;

15. če kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene projektne dokumentacije razvidni:

– popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,

– predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis še ne izvedenih del in stroškov,

– ločen popis del in stroškov, s katerim se prijavlja na javni razpis;

16. če kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe mora biti ta del naložbe zaključen v celoti in zanj pridobljena vsa upravna dovoljenja, ki se za tovrstno naložbo zahtevajo v skladu s področno zakonodajo;

17. za izvedbo naložbe, ki zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja, mora pridobiti gradbeno dovoljenje, iz katerega je razvidna namembnost objekta, ki mora biti v skladu z dejavnostjo prijavljene naložbe;

18. če kandidira z naložbo v gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, mora k vlogi priložiti PZI po predpisih o graditvi objektov;

19. če ni lastnik ali solastnik nepremičnine mora imeti sklenjeno dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu, služnosti ali stavbni pravici za obdobje najmanj pet let po zaključku naložbe;

20. če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v ureditev objektov, ki niso v njegovi lasti, razen gozdnih prometnic, morajo biti poleg pogoja iz prejšnje točke izpolnjeni še naslednji pogoji:

– imeti mora overjeno soglasje lastnika ali solastnika k naložbi in

– izkazati mora pravico graditi;

21. če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v vzdrževalna dela objektov, ki niso v njegovi lasti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– imeti mora overjeno soglasje lastnika ali solastnika k naložbi in

– veljavno gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za nepremičnino, ki je predmet vzdrževalnih del;

22. gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje mora biti pravnomočno najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis v primeru naložbe v opremo ali obnovo. Uporabno dovoljenje v primeru novogradnje pa mora biti pravnomočno najkasneje na dan oddaje zahtevka;

23. če je vlagatelj občina ali združenje občin, mora biti naložba del občinskega načrta razvojnih programov;

24. če gre za gradnjo objektov mora imeti projektno in investicijsko dokumentacijo in dovoljenje za izgradnjo objektov oziroma infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov;

25. dokumentacija in druga dokazila se morajo glasiti na upravičenca;

26. v vlogi na javni razpis mora opredeliti časovno dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev.

(2) Za uveljavljanje podukrepov iz 1. točke pod b) in četrte alineje pod c) ter iz 2. točke 4. člena te uredbe mora vlagatelj glede izpolnjevanja obveznosti iz 5., 6., 7., 8. in 9. točke prejšnjega odstavka ter 94. člena te uredbe, predložiti izjavo. Upravičenec tudi izjavi ali je mikro, malo, srednje veliko ali veliko podjetje. Izjava se določi v javnem razpisu.

(3) Podrobnejši pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob oddaji vloge se določijo v javnem razpisu.

(1) Upravičenec mora v vlogi na javni razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije, ki omogoča izvedbo naložbe.

(2) Upravičenec ob vlogi na javni razpis izkaže zaprtost finančne konstrukcije iz prejšnjega odstavka z izjavo banke, za:

– naložbe iz 3. točke 9. člena, 3. točke 33. člena ter druge alineje četrtega odstavka 83. člena te uredbe in

– naložbe od 200.000 eurov do vključno 1.000.000 eurov priznane vrednosti naložbe.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka občina izkaže zaprtost finančne konstrukcije iz prvega odstavka tega člena z rezervacijo finančnih sredstev v njenem proračunu za čas trajanja naložbe.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena za naložbe nad 1.000.000 eurov priznane vrednosti, finančno sposobnost upravičenca za kritje stroškov izvedbe naložbe oceni ARSKTRP s pomočjo izvedenca.

(1) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev.

(2) Zahtevek za izplačilo sredstev vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec, kot to določa tretji in četrti odstavek 92. člena te uredbe in ga pošlje na ARSKTRP.

(3) V primeru enega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti naložba pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev zaključena in plačani vsi računi. V primeru dveh ali več zahtevkov za izplačilo sredstev, mora biti zaključen del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko oziroma tehnološko celoto.

(4) Če gre za naložbe v objekte, morajo biti gradbena dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja.

(5) Upravičenec mora zahtevku za izplačilo priložiti naslednja dokazila:

1. originalne izvode računov, kamor sodijo tudi elektronski in e-računi;

2. dokazilo FURS o izterljivosti DDV, če upravičenec uveljavlja DDV kot upravičen strošek;

3. dokazilo o plačilu (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba);

4. če gre za gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov mora upravičenec priložiti končno gradbeno situacijo, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec;

5. v primeru naložb, kjer gre za vgrajeno skrito opremo, ki se je po končani naložbi ne more več preveriti (oprema, do katere po končani investiciji med kontrolo na kraju samem ni več možnega dostopa), je treba ob zahtevku priložiti fotografijo vgrajene opreme v času vgradnje ter tehnično dokumentacijo opreme, ki je predmet vgradnje;

6. če gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje šteje za naročnika, je treba k zahtevku za izplačilo sredstev priložiti kopijo celotne dokumentacije postopka izbire izvajalca oziroma dobavitelja po predpisu, ki ureja javno naročanje, s potrdilom, da je kopija enaka originalu;

7. v primeru naložb v opremo in mehanizacijo mora upravičenec priložiti račun ali račun s specifikacijo, iz katerega je razvidna vsaj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč;

8. za traktorje kolesnike in traktorje goseničarje mora upravičenec priložiti izjavo proizvajalca oziroma dobavitelja nadgradnje, iz katere je razvidna skladnost s standardi in predpisi o varnosti strojev;

9. izjavo o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške;

10. v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnega dela upravičenca in sadik mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti popis izvedenih del in materiala, ki mora biti potrjen s strani:

– Kmetijsko gozdarska zbornica Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KGZS), (velja za področje kmetijstva in gradnjo enostavnih ali nezahtevnih objektov),

– ZGS (velja za gozdarstvo),

– IHPS (velja za hmeljarstvo) ali

– odgovornega projektanta (velja za gradnjo objektov).

(6) V primeru naložb v zahtevne ali manj zahtevne objekte, mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev imeti pravnomočno uporabno dovoljenje in projekt izvedenih del (v nadaljnjem besedilu: PID). PID in uporabno dovoljenje mora upravičenec hraniti na kraju samem, ter ju predložiti na zahtevo ARSKTRP.

(7) V primeru vseh vrst gradenj mora upravičenec imeti knjigo obračunskih izmer v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki jo mora hraniti na kraju samem, ter jo predložiti na zahtevo ARSKTRP.

(8) V primeru nakupa mehanizacije, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev mora upravičenec dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem, ter ga mora predložiti na zahtevo ARSKTRP.

(9) V primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnega lesa ARSKTRP pridobi dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda. Kot dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda upravičenca se šteje odločba ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«, ki jo ARSKTRP pridobi po uradni dolžnosti.

(10) Upravičenec mora ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev predložiti poročilo o vrednotenju rezultatov in doseženih učinkih, ki se pripravijo v skladu z navodili, ki se objavijo na spletni strani MKGP.

(11) Podrobnejša določila glede zahtevanih prilog in dokazil ob vlaganju zahtevka za izplačilo sredstev se določijo v javnem razpisu.

(12) Na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz 108. člena te uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca.

(13) Če je strošek naložbe določen v katalogu stroškov, upravičenec ob zahtevku za izplačilo sredstev predloži račun. Če strošek ni določen v katalogu stroškov, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži tri ponudbe.

(14) Računi in druga dokazila se morajo glasiti na upravičenca.

(15) Upravičenec mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljenimi na spletni strani programa razvoja podeželja, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja.

(1) Poročilo o uresničevanju obveznosti se predloži ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev, oziroma kot to določajo 27., 40., 56., 64. in 81. člen te uredbe. Poročilo vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec.

(2) Vrste podatkov o uresničevanju obveznosti iz prejšnjega odstavka so določeni v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Podrobnejše zahteve glede poročila o uresničevanju obveznosti, se določijo v javnem razpisu.

(1) Upravičenec vlaga zahtevke za izplačilo v skladu s časovno dinamiko, opredeljeno v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevek za izplačilo je treba vložiti najkasneje na datum opredeljen v odločbi o pravici do sredstev.

(2) Največje število zahtevkov je določeno pri posameznem podukrepu oziroma operaciji.

(3) Upravičenec lahko predlaga spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo določene v odločbi o pravici do sredstev v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. ARSKTRP lahko podaljša rok za vložitev zahtevka do največ 12 mesecev, vendar ne več kot do datuma zaključka naložbe določenega v javnem razpisu.

(1) Predplačilo v znesku 30 odstotkov vrednosti javne podpore lahko uveljavljajo upravičenci pri naslednjih podukrepih oziroma operacijah:

– podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva,

– podpora za naložbe v predelavo ali trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov,

– izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih,

– izgradnja velikih namakalnih sistemov,

– tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov.

(2) Upravičenec lahko uveljavlja predplačilo v 30 dneh od prejema odločbe o pravici do sredstev z vložitvijo zahtevka za predplačilo. Zahtevku mora priložiti bančno garancijo v višini 100 odstotkov zneska predplačila, kot to določa prvi odstavek 63. člena Uredbe 1305/2013/EU. Bančna garancija se lahko sprosti, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 63. člena Uredbe 1305/2013/EU.

(3) Vložitev zahtevka za predplačilo mora upravičenec napovedati v vlogi na javni razpis.

(4) Zahtevek za predplačilo se ne šteje za zahtevek v skladu s 26., 39., 48., 55., 63., 72., 80., 88. in 102. členom te uredbe.

(1) Podprta naložba se mora uporabljati za namen podukrepa ali operacije, za katero so bila sredstva po tej uredbi dodeljena še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

(2) Podprta naložba se v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU ne sme premestiti iz Evropske unije:

– 10 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec veliko podjetje,

– 5 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec MSP.

(3) Upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po tej uredbi, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

(4) Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrolo naložbe na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja pooblaščenem s strani MKGP in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije.

(5) Upravičenec mora obveznost iz petnajstega odstavka 102. člena te uredbe izpolnjevati pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

Podatki o upravičencih, ki so prejeli sredstva se objavijo na spletni ARSKTRP, v skladu s 111. in 113. členom Uredbe 1306/2013/EU.

(1) Kontrole se izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je odgovorna ARSKTRP.

(2) ARSKTRP v skladu s 1. točko 51. člena Uredbe 809/2014/EU, izvaja kontrole na kraju samem pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.

(3) MKGP lahko v skladu s prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU preverja pravilnost izvajanja podukrepov in operacij iz te uredbe.

(4) Neizpolnitev ali kršitev obveznosti se sankcionira v skladu z 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij, iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(5) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 109. člena te uredbe.

(6) V primerih kršitev obveznosti, ki zahtevajo vračilo sredstev, ARSKTRP upravičencu izda odločbo v skladu s 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.

(1) Za izvajanje operacije po tej uredbi se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.

(2) O višji sili ali izjemnih okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba ARSKTRP pisno obvestiti in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

(3) Kraja in uničenje ali poškodovanje opreme, mehanizacije, objektov, razen gozdnih prometnic in cestne infrastrukture, v primeru požara in drugih škodnih dogodkov se ne šteje za višjo silo ali izjemno okoliščino iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru mora upravičenec predmet podpore vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru mora upravičenec vrniti vsa dodeljena sredstva.

(4) O višji sili ali izjemnih okoliščinah odloči ARSKTRP in na podlagi prejetih dokazil izda odločbo.

ARSKTRP mora hraniti evidence o dodeljeni državni pomoči po tej uredbi še najmanj deset let od datuma dodelitve podpore.

(1) Določbe te uredbe se v delu, ki se nanaša na dodelitev podpor iz Uredbe 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila ministra pristojnega za kmetijstvo v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.

(2) Določbe te uredbe se v delu, ki se nanaša na dodelitev podpor iz Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, začnejo uporabljati po objavi obvestila ministra pristojnega za kmetijstvo v Uradnem listu Republike Slovenije o prejemu sklepa Evropske komisije o odobritvi sheme državne pomoči.

Razpoložljiva sredstva, ki so v programskem obdobju 2014–2020 namenjena izvedbi podukrepov in operacij iz priloge 1 te uredbe, se v skladu z Uredbo 1310/2013/EU uporabijo tudi za poplačilo obveznosti iz tranzicijskih ukrepov ter pritožb ki jim je bilo ugodeno v skladu z izvedbenimi predpisi za PRP 2007–2013.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 104/2015 z dne 28. 12. 2015

4132. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, stran 13512.