Uradni list

Številka 84
Uradni list RS, št. 84/2015 z dne 6. 11. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 84/2015 z dne 6. 11. 2015

Kazalo

3320. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja DP4-OPPN Meniški steljniki, stran 9227.

  
Na podlagi 61. člena in v povezavi s prvim odstavkom 56.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US: U-I-43/13-3 in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice je Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 7. redni seji dne 28. 10. 2015 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja DP4-OPPN Meniški steljniki 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga za OPPN) 
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o prostorskem načrtu Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 90/09, 22/10 – teh. popr., 85/11 – obv. razlaga, 10/12 – teh. popr., 54/12 – obv. razlaga, 41/13, 65/13 – obv. razlaga in 16/14; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja DP4-OPPN Meniški steljniki (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2. člen 
(vsebina in oblika OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.
3. člen 
(priloge OPPN) 
(1) Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz OPN
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Povzetek za javnost
7. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen Strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Občine Dolenjske Toplice.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN 
4. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Območje urejanja je zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.
(2) Ureditvena enota (UE) je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično- arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(3) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt z urejenimi površinami, ki mu služijo.
(4) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade od gradbene linije.
(5) Gradbena meja je (navidezna) črta, ki je nove počitniške in stanovanjske stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
(6) Počitniška stavba je samostojna stavba, v kateri se nahaja eno počitniško stanovanje.
(7) Stanovanjska stavba:
– samostojna stavba namenjena bivanju (ena stanovanjska enota) in sočasnemu opravljanju spremljajočih dejavnosti (storitvenimi, poslovnimi), ki dopolnjujejo osnovno turistično dejavnost na območju urejanja;
– sočasno opravljanje spremljajočih dejavnosti ne velja kot pogoj v ureditveni podenoti A1.
(8) Servisno-gostinska stavba je samostojna stavba namenjena turistični dejavnosti (gostinstvo ipd.) ter ostalim spremljajočim dejavnostim (storitvenimi, poslovnimi) na območju urejanja, skladno z dopustnimi dejavnostmi, ki so navedene v 11. členu odloka.
(9) Nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba (garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti);
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti);
– ograja (varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja);
– podporni zid (podporni zid, podporni zid z ograjo);
– bazen (bazen za kopanje).
(10) Mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
(11) Kolenčni zid je višina zunanjega fasadnega zidu v mansardi, merjeno od nosilne konstrukcije (plošče) do stika s poševno streho.
(12) Frčada je nadzidek z zasteklitvijo (okno, vrata za izhod na balkon), pokrit z dvokapno streho.
(13) Kamen položen na tradicionalen način je grobo obdelan in debelejši kamen iz domačih, dolenjskih vrst kamna in zložen tako, da je daljša stranica položena vodoravno, fuge pa so minimalne.
(14) Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisne projekcije nezahtevnih in enostavnih objektov, ki po obliki predstavljajo stavbe, brez utrjenih dvorišč in utrjenih dovoznih poti.
(15) Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Podatek o meji vodnega zemljišča se vodi v vodnem in zemljiškem katastru kot dejanska raba.
(16) Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnega zemljišča sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.
1. Opis prostorske ureditve
5. člen 
(koncept urejanja prostora) 
(1) Območje urejanja z OPPN (v nadaljnjem besedilu: območje urejanja) je namenjeno počitniški in turistični rabi, bivanju ter v sklopu tega tudi športu in rekreaciji. Dopustne so tudi spremljajoče dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno turistično rabo območja urejanja.
(2) Predvideno je urejanje obstoječih stanovanjskih, počitniških, gospodarskih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev in razširitev obstoječega turističnega kampa ter gradnja novih samostojnih stavb s počitniško, turistično in stanovanjsko rabo z dopolnilnimi dejavnostmi.
(3) Pasove pozidave prekinjajo območja zelenih površin, ki so namenjene prostočasnim aktivnostim (igrišča, igrala ipd.) ter peš – kolesarske poti za povezavo med posameznimi območji.
(4) Zgradi se prometna in ostala infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje območja urejanja. Pri tem se ohranijo tudi navezave na obe turistični poti »Tek za zdravje« in »TR – Pot na Krko« ter uredi pomol/podest ob potoku Sušica, ki ob uporabi predstavljajo pomembno povezavo območja urejanja s širšim zaledjem, predvsem za namen aktivnega preživljanja prostega časa.
(5) Območje urejanja se oblikuje z vključevanjem značilnosti obstoječih krajinskih in naselbinskih kvalitet širšega območja s poudarkom na upoštevanju topografije ter morfoloških in tipoloških značilnosti tradicionalne poselitve s ciljem vzpostavitve identitete lokacije s prepoznavno fizično in mentalno podobo.
6. člen 
(obseg in meja območja urejanja) 
(1) Območje urejanja se nahaja severno od občinskega središča Dolenjske Toplice. Leži ob lokalni cesti LC 293030, odsek 293031 Dol. Toplice–D. Polje–G. Polje (v nadaljnjem besedilu: lokalna cesta) v smeri proti Dolenjemu Polju ter zahodno od naselij Dolenje in Gorenje Gradišče. Z lokalne ceste se v območje DP4-OPPN v bližini CČN Dolenjske Toplice odcepi javna pot JP 792100, odsek 792101 Meniška vas 41 (v nadaljnjem besedilu: javna pot), ki se v svojem nadaljevanju proti severozahodu naveže na nekategorizirano makadamsko pot. Severno od območja se nahaja reka Krka, vzhodno pa potok Sušica. Okoliška zemljišča predstavljajo še najboljša kmetijska zemljišča in gozd, nepozidana stavbna zemljišča ter območje CČN Dolenjske Toplice.
(2) Velikost obravnavanega območja je približno 4 ha in obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami, ki so grafično določena na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel: *339, *385, *460, *461, *462, *508, 3475/1, 3475/2, 3475/3, 3488, 3535/1, 3535/3, 3535/4, 3535/5, 3535/6, 3538, 3539/1, 3539/2, 3539/4, 3539/5, 3539/6, 3547, 3549, 3552/1, 3552/2, 3552/3, 3552/4, 3552/5, 3554/1, 3554/2, 3555, 3558, 3559/1, 3559/2, 3559/3, 3563/2, 3563/3, 3563/5, 3563/7, 3564, 3565, 3566, 3567/1, 3568/1, 3568/3, 3568/5, 3568/6, 3571, 3574/2, 4457, 4473, 4479 (vse k.o. Podturn).
(3) Severno mejo območja urejanja predstavlja obstoječa gruča stavb pred lesenim mostom čez reko Krko. Meja se od tu nadaljuje proti jugu ob lokalni cesti, se nasproti obstoječega kampa razširi proti potoku Sušica in se nato nadaljuje proti jugu spet ob lokalni cesti vse do večjega območja z obstoječimi počitniškimi hišicami. Tam se v križišču z javno potjo zalomi proti jugozahodu in poteka naprej ob javni poti, katere potek se zalomi proti severozahodu s potekom vse do gruče obstoječih stavb in makadamske poti. Tam se obrne nazaj proti jugovzhodu in poteka ob javni poti vse do manjše gruče obstoječih počitniških stavb, kjer se zalomi proti severovzhodu v smeri proti obstoječemu kampu ob lokalni cesti. Potek meje se zopet zalomi in poteka ob lokalni cesti proti severu. Pri tem zajame gručo obstoječih stavb ob njej in se na skrajnem severu naveže nazaj na izhodiščno točko pri mostu. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 5 (DKN s prikazom območja urejanja).
(4) Območje urejanja je določeno na podlagi enote urejanja prostora DP4-OPPN – Počitniško naselje Dolenje Polje iz OPN, ki narekuje izdelavo tega OPPN in zajema podrobnejše enote urejanja prostora DP4-OPPN-1, DP4-OPPN-2, DP4-OPPN-3 in DP4-OPPN-4, del zemljišč med lokalno cesto in javno potjo ter manjšo razširitev na namensko rabo G in V do potoka Sušica.
7. člen 
(posegi izven območja urejanja) 
(1) Zaradi izvedbe navezav na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so potrebni posegi izven območja urejanja, če niso v neskladju z določili OPN, in sicer:
– rekonstrukcija lokalne ceste (cesta C1) – na zemljiščih s parc. št. 4470, 3568/6, 3568/2, 3563/4, 3560, 3544, 3539/3, 3535/2, 3487/2, 3487/1, 4479 in 3488 (vse k.o. Podturn);
– iztek javne razsvetljave, telefona, drenaže in vodovoda zaradi rekonstrukcije lokalne ceste – na zemljišču s parc. št. 4479 (k.o. Podturn);
– rekonstrukcija javne poti (cesta C2 in C3) – na zemljiščih s parc. št. 3488 in 3571 (obe k.o. Podturn);
– iztok padavinskih voda in drenaže v reko Krko – na zemljišču s parc. št. 3568/6, 4470 (obe k.o. Podturn);
– iztok padavinskih voda v potok Sušico – na zemljišču s parc. št. 3539/3, 4473 (k.o. Podturn);
– priključek kanalizacije odpadne komunalne vode (z navezavo na traso predvideno v študiji upravljavca omrežja) pri lesenem mostu čez reko Krko – na zemljišču s parc. št. 3568/2, 3568/6 in 4470 (vse k.o. Podturn);
– priključek kanalizacije odpadne komunalne vode na CČN Dolenjske Toplice – na zemljišču s parc. št. 3539/3, 3535/2, 3487/2 (vse k.o. Podturn) in v nadaljevanju (z navezavo na traso predvideno v študiji upravljavca omrežja) v območje okoljske infrastrukture s priklopom na CČN Dolenjske Toplice;
– priključek srednjenapetostnega voda s potekom preko lesenega mostu čez reko Krko do obstoječe transformatorske postaje TP Gorenje Polje 1970;
– priključek na vodovodno omrežje (predviden suhokranjski vodovod) s potekom preko lesenega mostu čez reko Krko do vasi Dolenje Polje;
– opustitev nekaterih tras infrastrukturnih vodov (vodovod, nizkonapetostni elektroenergetski vod) zaradi gradnje novih – na zemljiščih s parc. št. 3549, 3552/3, 3568/3, 3564, 3563/6, 3563/7, 3559/1 in 3559/3 (vse k.o. Podturn);
– preoblikovanje navezav obstoječih dostopov in priključkov.
(2) Posegi izven območja urejanja so razvidni iz grafičnega načrta 18 (Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji).
8. člen 
(ureditvene enote) 
Območje urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene enote in podenote:
– Ureditvena enota A – območje stanovanj
(podenoti A1 – površine podeželskega naselja in A2 – stanovanjske površine in površine počitniških hišic);
– Ureditvena enota B – območje površin za turizem;
– Ureditvena enota C – območje prometne infrastrukture
(podenote C1 – cesta C1, C2 – cesta C2, C3 – cesta C3, C4 – cesta C4);
– Ureditvena enota D – območje zelenih (obvodnih) površin;
– Ureditvena enota E – območje (celinskih) voda;
– Ureditvena enota F – mešano območje
(podenote F1 – območje stanovanj (površine počitniških hišic), F2 – območje površin za turizem, F3 – območje prometne infrastrukture in F4 – območje zelenih površin);
– Ureditvena enota G – območje energetske infrastrukture.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
9. člen 
(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določili OPN.
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
(7) Območje urejanja se z ustrezno dograditvijo infrastrukture naveže na obe turistični poti »Tek za zdravje« in »TR – Pot na Krko« ter z obrežjem reke Krke in potoka Sušica.
2.2 Rešitev načrtovanih objektov in površin
10. člen 
(vrste gradenj in objektov) 
(1) V območju urejanja je v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11 in nadaljnje spremembe) dovoljeno graditi naslednje nove stavbe in gradbene inženirske objekte po CC-SI:
Ureditvena enota A
– Stanovanjske stavbe:
11100 – Enostanovanjske stavbe (hiše in počitniške hišice)
– Nestanovanjske stavbe:
12112 – Gostilne, restavracije in točilnice (velja za lokacije ob cesti C1, C2 in C4)
12120 – Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
12301 – Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (velja za samostojne prodajalne)
12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti (velja za frizerski, kozmetični salon in podobne stavbe)
12712 – Stavbe za rejo živali (hlev, svinjak ipd. – velja v ureditveni podenoti A1)
12713 – Stavbe za spravilo pridelka (kašča, skedenj, senik, kozolec, koruznjak ipd. – velja v ureditveni podenoti A1)
12714 – Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (velja v ureditveni podenoti A1)
12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (velja za pomožne stavbe)
Ureditvena enota B
– Nestanovanjske stavbe:
12112 – Gostilne, restavracije in točilnice (velja za servisno-gostinsko stavbo ob cesti C1)
12120 – Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (velja za servisno-gostinsko stavbo ob cesti C1)
12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (velja za pomožne stavbe)
– Gradbeni inženirski objekti:
24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška in druga javna igrišča, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine)
Ureditvene enote A, B, C, D, F in G
– Gradbeni inženirski objekti:
21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste
222 – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24205 – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
Ureditvena enota E
– Gradbeni inženirski objekti:
21510 – Pristanišča in plovni kanali (velja za pomol)
22231 – Cevovodi za odpadno vodo
Ureditvena enota F
– Stanovanjske stavbe:
11100 – Enostanovanjske stavbe (velja le za počitniške hišice v ureditveni podenoti F1)
– Nestanovanjske stavbe:
12112 – Gostilne, restavracije in točilnice (velja za servisno-gostinsko stavbo ob cesti C1 in C2)
12120 – Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (velja za servisno-gostinsko stavbo ob cesti C1 in C2)
12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (velja za pomožne stavbe)
– Gradbeni inženirski objekti:
24110 – Športna igrišča (igrišča za športe na prostem, adrenalinski in plezalni parki – velja v ureditveni podenoti F4)
24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška in druga javna igrišča, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine – velja v ureditvenih podenotah F2 in F4)
(2) Dovoljena je še:
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 13. členu odloka;
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
– sprememba namembnosti;
– dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin;
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
11. člen 
(vrste dejavnosti) 
(1) Območje urejanja je predvideno za turizem in bivanje s spremljajočimi dejavnostmi (storitvenimi, poslovnimi), ki dopolnjujejo osnovno turistično (gostinsko, športno-rekreacijsko ipd.) dejavnost. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08 in nadaljnje spremembe) so v objektih dopustne spodaj navedene dejavnosti po posameznih ureditvenih enotah:
Ureditvene enote A, B, F1 in F2
– PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic – pekarna, slaščičarna)
– TRGOVINA (Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili, Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah – spominki, izdelki domače obrti ipd., Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah)
– PROMET IN SKLADIŠČENJE (Obratovanje taksijev)
– GOSTINSTVO (Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje, Dejavnost avtokampov, taborov (velja le v ureditveni enoti B in v ureditveni podenoti F2), Dejavnost strežbe jedi in pijač)
– POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin, Poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi)
– DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup, Dajanje športne opreme v najem in zakup, Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, Dejavnost oskrbe stavb in okolice, Pisarniške dejavnosti)
– ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (Alternativne oblike zdravljenja)
– KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (Kulturne in razvedrilne dejavnosti, Športne in druge dejavnosti za prosti čas)
– DRUGE DEJAVNOSTI (Druge storitvene dejavnosti (razen Pogrebna dejavnost))
– DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO (Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, Raznovrstna proizvodnja storitev v gospodinjstvih za lastno rabo)– velja le v ureditveni enoti A.
(2) Objekt je lahko v celoti namenjen turistični dejavnosti, medtem ko so spremljajoče dejavnosti dovoljene kot dopolnitev obstoječe turistične ponudbe pod pogojem, da zavzemajo le manjši delež (manj kot polovico) ponudbe v stavbi, ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja in so v skladu z določili tega odloka.
(3) Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v skladu z OPN.
(4) Razporeditev posameznih prostorov v stavbi mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča njeno normalno izvajanje, nemoteče za bivanje.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
12. člen 
Ureditvena enota A
SPLOŠNI POGOJI ZA PRENOVO OBSTOJEČIH OBJEKTOV
(1) Ohranjajo se obstoječi stanovanjski, počitniški, gospodarski ter nezahtevni in enostavni objekti, ki so legalno zgrajeni, in sicer v sedanjih gabaritih in naklonih streh. Obstoječi nezahtevni in enostavni objekti se urejajo v skladu z določili v 13. členu odloka.
(2) Dovoljena je povečava do največjih dovoljenih gabaritov/površin, skladno s pogoji za gradnjo novih stanovanjskih, počitniških in gospodarskih stavb ter nezahtevnih in enostavnih objektov. Vsi oblikovni elementi novega in obstoječega dela objekta morajo biti medsebojno usklajeni.
Ureditvena enota A – podenota A1
(3) Obstoječe stavbe se lahko ohranjajo. Nove stavbe za bivanje in počitniško rabo se izvajajo skladno z določili za gradnjo novih stavb v ureditveni podenoti A2, medtem ko za gospodarska poslopja veljajo naslednji oblikovni pogoji:
– Horizontalni gabariti:
 obstoječa stavba se lahko poveča do največ 10% obstoječe tlorisne površine;
– Vertikalni gabariti:
 etažnost K (klet – delno vkopana) ali P (pritličje) + višina strešne konstrukcije (brez kolenčnega zidu);
– Streha:
 dvokapna, naklona 40-45° (z orientacijo slemena vzdolž daljše stranice stavbe ter orientirano čim bolj pravokotno ali vzdolžno glede na dovozno cesto ali parcelno mejo;
 kritina se izvede v oranžno – opečnih tonih (npr. bobrovec);
 dovoljena je tudi uporaba naravnih materialov (npr. slama, les) in izvedba čopov;
 frčade, strešna okna in sončni kolektorji niso dovoljeni;
– Fasada:
 fasade se pobarvajo v nevsiljivih, toplih odtenkih oziroma v sonaravnih barvah v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
 dopustna je uporaba naravnih materialov (les, kamen položen na tradicionalen način);
 kovinske in plastične fasadne obloge oziroma uporaba trajno bleščečih materialov ni dovoljena;
 ob fasadi se lahko uredi zunanje stopnišče.
Ureditvena enota A – podenota A2
(4) Dovoljeno je bivanje in počitniška raba. Obstoječe stavbe se lahko ohranjajo. Predvidene so kot samostojne stavbe, kjer je možno opravljati dejavnosti skladno z določili 11. člena.
(5) Oblikovanje posameznih tipov stavb naj bo med seboj čim bolj poenoteno glede gabaritov, barv in oblikovanja fasad in streh.
(6) Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v tem odloku.
(7) ZASNOVA SAMOSTOJNIH STANOVANJSKIH STAVB ZA BIVANJE IN POČITNIŠKO RABO:
– Horizontalni gabariti:
 pravokotna stavba v razmerju 1:1,5 (širina x dolžina), velikosti do največ 6,0 m x 9,0 m za počitniško rabo;
 pravokotna stavba v razmerju 1:1,5 (širina x dolžina), velikosti do največ 8,0 m x 12,0 m za stanovanjsko rabo z dejavnostjo ter dopustna dozidava zaradi širitve dejavnosti v velikost do največ 50 m2;
– Vertikalni gabariti:
 etažnost do največ P (pritličje) + M (mansarda; brez kolenčnega zidu) za počitniško rabo;
 etažnost do največ P (pritličje) + M (mansarda; kolenčni zid do največ 0,8 m) za stanovanjsko rabo z dejavnostjo;
– Volumen stavbe:
 zunanji volumen pravokotne stavbe je praviloma enoten (skladen z določili glede horizontalnih gabaritov), pri čemer so dopustna odstopanja iz osnovne fasadne linije, ki so znotraj dovoljenih največjih velikosti horizontalnega gabarita (npr. oblikovanje vhoda, centralne frčade, balkona);
 odstopanja iz osnovne fasadne linije so dovoljena v obeh etažah v primeru dozidave zaradi širitve dejavnosti.
– Streha:
 dvokapna, naklona 40-45° (z orientacijo slemena vzdolž daljše stranice stavbe ter orientirano čim bolj pravokotno ali vzdolžno glede na dovozno cesto ali parcelno mejo;
 kritina se izvede v oranžno-opečnih tonih (npr. bobrovec);
 dovoljena je tudi uporaba naravnih materialov (npr. slama, les) in izvedba čopov;
 na strehi je možno namestiti frčade, strešna okna in sončne kolektorje;
 naklon strehe frčade je skladen z glavno streho;
 frčade na eni strehi morajo biti usklajene tako, da imajo enako obliko odprtin;
 na eni strešni ploskvi stavbe za stanovanjsko rabo z dejavnostjo so lahko največ tri frčade in največ ena frčada na eni strešni ploskvi stavbe za počitniško rabo;
– Fasada:
 fasade se pobarvajo v nevsiljivih, toplih odtenkih oziroma sonaravnih barvah v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
 dopustna je uporaba naravnih materialov (les, kamen položen na tradicionalen način);
 kovinske in plastične fasadne obloge oziroma uporaba trajno bleščečih materialov ni dovoljena;
 vhod v stanovanjski del in vhod v poslovni del se lahko oblikujeta ločeno;
 ob fasadi se lahko uredi zunanje stopnišče.
Ureditvena enota B
(8) Površine območja za turizem so namenjene dejavnosti kampiranja in parkiranja avtodomov z možnostjo razširitve dejavnosti kampa na površine južno od sedanje lokacije na površine Ureditvene enote F.
(9) Dopustna je postavitev šotorov in prikolic/avtodomov. Površina pod njimi se utrdi z naravnimi materiali. Območje kampa se lahko ogradi.
(10) Dopustna je tudi postavitev servisno-gostinske stavbe kot spremljajočega objekta z naslednjimi oblikovnimi pogoji:
– Horizontalni gabariti:
 pravokotna stavba v razmerju 1:1,5 (širina x dolžina), velikosti do največ 8,0 m x 12,0 m ter dopustna dozidava zaradi širitve dejavnosti v velikost do največ 50 m2;
– Vertikalni gabariti:
 etažnost do največ P (pritličje) + M (mansarda; kolenčni zid do največ 0,8 m);
– Volumen stavbe:
 zunanji volumen pravokotne stavbe je praviloma enoten (skladen z določili glede horizontalnih gabaritov), pri čemer so dopustna odstopanja iz osnovne fasadne linije, ki so znotraj dovoljenih največjih velikosti horizontalnega gabarita (npr. oblikovanje vhoda, centralne frčade, balkona);
 odstopanja iz osnovne fasadne linije so dovoljena v vseh etažah v primeru dozidave zaradi širitve dejavnosti.
– Streha:
 dvokapna, naklona 40-45° (z orientacijo slemena vzdolž daljše stranice stavbe ter orientirano čim bolj pravokotno ali vzdolžno glede na dovozno cesto ali parcelno mejo;
 kritina se izvede v oranžno – opečnih tonih (npr. bobrovec);
 dovoljena je tudi uporaba naravnih materialov (npr. slama, les) in izvedba čopov;
 na strehi je možno namestiti frčade, strešna okna in sončne kolektorje;
 naklon strehe frčade je skladen z glavno streho;
 frčade na eni strehi morajo biti usklajene tako, da imajo enako obliko odprtin;
 na eni strešni ploskvi so lahko največ tri frčade;
– Fasada:
 fasade se pobarvajo v nevsiljivih, toplih odtenkih oziroma sonaravnih barvah v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
 dopustna je uporaba naravnih materialov (les, kamen položen na tradicionalen način);
 kovinske in plastične fasadne obloge oziroma uporaba trajno bleščečih materialov ni dovoljena;
 ob fasadi se lahko uredi zunanje stopnišče.
Ureditvena enota C
(11) Pogoji urejanja prometne infrastrukture so podrobneje podani v 18. do 20. členu odloka.
Ureditvena enota D
(12) Možna je ureditev pešpoti in manjšega travnatega (sonaravno urejenega) kopališča.
Ureditvena enota E
(13) V obvodnem prostoru se uredi dostop (pešpot z uporabo naravnih materialov) do potoka Sušica, kjer se uredi lesen pomol / podest v smislu pontona v velikosti do največ 20 m2 s privezi za čolne.
Ureditvena enota F
(14) Združuje več ureditvenih podenot za gradnjo počitniških hišic, širitev obstoječega kampa, ureditev zelenih površin in gradnjo prometne infrastrukture, ki so prikazana le shematsko, in sicer:
– F1 – površine novih stavb za počitniško rabo, z možnostjo gradnje servisno-gostinske stavbe, se razvijajo ob javni poti (cesti C2) in bodoči interni cesti (F3) na vsaj 30% površine ureditvene enote F;
– F2 – površine za kampiranje in parkiranje avtodomov, z možnostjo gradnje servisno-gostinske stavbe, se lahko širijo proti lokalni cesti (cesti C1) ter v povezavi z obstoječim kampom, na vsaj 15% površine ureditvene enote F;
– F3 – koridor interne dovozne ceste se prilagodi novi strukturi območja. Na to interno prometno povezavo se morajo ustrezno navezovati vse ureditvene podenote na tem območju. Ob njej se lahko uredijo parkirne površine za funkcioniranje dejavnosti znotraj tega območja;
– F4 – zelene površine se urejajo kot povezovalne površine – zelene bariere med posameznimi podenotami znotraj tega območja ter v odnosu do sosednjih ureditvenih podenot, ki naj poživijo prostor in ga naredijo bolj atraktivnega, pri čemer se vizualno zmanjšajo območja s pozidavo. Urejajo se na vsaj 30% površine ureditvene enote F.
Znotraj te ureditvene podenote se lahko oblikujejo površine za oddih, rekreacijo in šport v travni izvedbi (igrišče; igrala ipd.).
(15) Območje se ureja skladno s tradicionalno, vaško strukturo naselij v okolici, predvsem v smislu oblikovanja mehkih, organskih oblik s posameznimi skupinami stavb, z eventualno zasnovo majhnega »vaškega središča« kot prostora za srečevanje in druženje ter z vmesnimi zelenimi površinami.
(16) Dobro prehodnost in prevoznost med posameznimi ureditvenimi enotami in podenotami se zagotovi z mrežo peš – kolesarskih povezav, ki omogočajo tudi povezave s sosednjimi območji. Ob njih se lahko oblikujejo manjša počivališča/informativne točke s turističnimi informacijami.
(17) Za podrobno ureditev območja se izdelajo variantne rešitve vsaj dveh različnih avtorjev. Izbor rešitve z eventualno optimizacijo predlogov izvede posebna komisija v sestavi najmanj urbanist/prostorski načrtovalec, arhitekt/krajinski arhitekt – projektant in predstavnik občinske uprave za okolje prostor in komunalne zadeve. Končna rešitev (v obsegu najmanj polovice območja ureditvene enote F), ki mora biti skladna z ostalimi določili tega odloka in jo potrdi občinski svet s sklepom, predstavlja podlago za izdelavo projektne dokumentacije.
Ureditvena enota G
(18) Površine ob novi transformatorski postaji se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Lokacija se lahko ogradi, pri čemer se upravljavcu elektroenergetskega omrežja zagotavlja neoviran dostop.
(19) Zunanji izgled transformatorske postaje se oblikovno uskladi s tipologijo stavb na območju urejanja.
(20) Pogoji urejanja energetske infrastrukture so podrobneje podani v 21. in 22. členu odloka.
13. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
(1) Na območju urejanja je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Poimenovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, navedenih znotraj posameznih UE, izhaja iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13).
(2) Ureditvena podenota A1
– nezahtevni objekti: majhna stavba; podporni zid, objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;
– enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen), objekt za oglaševanje, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, pomožni komunalni objekt.
(3) Ureditvena podenota A2
– nezahtevni objekti: majhna stavba;
– enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen), objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(4) Ureditvena podenota B
– nezahtevni objekti: majhna stavba, samostojno parkirišče;
– enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen), objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(5) Ureditvena enota C
– nezahtevni objekti: pomožni objekt v javni rabi, podporni zid;
– enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstrešek nad ekološkim otokom), pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(6) Ureditvena enota D
– enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi (pomožni cestni objekt), priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, pešpot, pomožni komunalni objekt.
(7) Ureditvena enota E
– enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi (pomožni cestni objekt), priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, pomol (le kot pomol/podest v smislu pontona), pomožni komunalni objekt.
(8) Ureditvena podenota F
– nezahtevni objekti: majhna stavba, samostojno parkirišče;
– enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica (le v ureditvenih podenotah F1 in F2), rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, športno igrišče na prostem (le utrjena travna izvedba), objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(9) Ureditvena enota G
– enostavni objekti: ograja, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja.
(10) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
 majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave:
 oblikovno se prilagodijo glavni stavbi za bivanje/dejavnost na gradbeni parceli, ki ji pripadajo, predvsem glede materialov, barve kritine in naklona strehe;
 dopustna je tudi ravna streha, ki se lahko nasuje z zemljo in ozeleni (zelena streha) ali prekrije z bakreno pločevino ali steklom;
 objekti se lahko gradijo kot samostojni ali tako, da se stikajo s skupnimi konstrukcijskimi elementi, možno jih je postaviti tik ob glavno stavbo;
– ograja: lesena, višine do največ 1,2 m;
– podporni zid: kamen položen na tradicionalen način;
– objekt za oglaševanje: višine do največ 3 m in velikosti do 5 m2.
14. člen 
(glavni dostopi) 
Ureditvena enota A
(1) Dostopi v območje stanovanj so preko javnega cestnega omrežja, s cest C1, C2, C3 in C4. Dostopi do gradbenih parcel, ki ne mejijo neposredno na javno cestno omrežje, se uredijo preko sosednjih zemljišč oziroma gradbenih parcel (npr. s služnostjo) z navezavo na javno cestno omrežje.
(2) Z obstoječe in predvidene prometne mreže se dostopa na dvorišča posameznih stavb. Glavni vhodi v stavbe se organizirajo z orientacijo proti javnemu prostoru. Vhod v del stavbe z dejavnostjo se lahko oblikuje ločeno od vhoda v del, ki je namenjen bivanju.
Ureditvena enota B
(3) Glavni dostop do obstoječega kampa je s ceste C1. Dodaten dostop pa se lahko uredi tudi preko območja ureditvene enote F.
Ureditvena enota C
(4) Glavno prometno žilo predstavlja lokalna cesta (cesta C1), ki se dogradi s hodnikom za pešce. Prav tako se uredi javna pot (cesti C2 in C3) kot sekundarna cesta ter preoblikuje križišče le-te z lokalno cesto. Prometna mreža se dogradi s cesto C4, ki predstavlja prečno povezavo med sedanjo javno potjo in novim križiščem z lokalno cesto.
(5) Prometno omrežje se bo navezovalo tudi na peš – kolesarske poti predvidene v drugih ureditvenih enotah, kakor tudi na obe turistični poti, kar zagotavlja dobro prehodnost in prevoznost celotnega območja urejanja ter tudi povezave s širšim območjem.
Ureditveni enoti D in E
(6) Dostop do zelenih (obvodnih) površin ter do potoka Sušica je možen s ceste C1 ter nato po pešpoti do predvidenega pomola/podesta.
Ureditvena enota F
(7) Glavni dostop se uredi s ceste C2, medtem ko so dodatni dostopi možni preko hodnika za pešce ob cesti C1 ter preko obstoječega kampa.
Ureditvena enota G
(8) Dostop do transformatorske postaje je možen preko javnega prometnega omrežja, in sicer s hodnika za pešce ob cesti C1.
2.4 Parcelacija in gradbene parcele
15. člen 
(1) Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 10 (Načrt parcelacije).
(2) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 44. člena odloka.
16. člen 
(usmeritve za ureditev gradbenih parcel) 
Splošni pogoji
(1) V ureditvenih enotah je dovoljena vrsta gradenj in objektov skladno z 10. in 13. členom odloka.
(2) Urejanje na območju naj poteka sonaravno, v skladu z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja, s prilagajanjem obstoječemu terenu ter z uporabo naravnih materialov. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja podpornih zidov, klančin, stopnišč ter oblikovanje brežin in teras, pri čemer ima prednost urejanje z brežinami pred gradnjo podpornih zidov, še posebej v obvodnem prostoru. Površine se v največji možni meri zatravijo in zasadijo z avtohtono vegetacijo. Kvalitetna obstoječa vegetacija se ohranja.
(3) Dopustna je ureditev tlakovanih in/ali z naravnimi materiali utrjenih peš – kolesarskih poti v širini 2–3 m, namestitev enotne urbane opreme (igral, klopi za sedenje, ambientalnih (nizkih) svetilk ter košev za smeti ipd.). Poti se navežejo na hodnik za pešce ob cesti C1 ter z ustrezno prometno signalizacijo tudi na ostale ceste ter obe turistični poti.
(4) Žive meje, ograje in podporni zidovi morajo biti od meje sosednje gradbene parcele odmaknjeni najmanj 0,5 m, nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) pa najmanj 1,5 m, s tem da se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča) ta odmik tudi zmanjša oziroma se ti objekti lahko postavijo na mejo gradbene parcele.
Ureditvena enota A
(5) Površine za gradnjo stanovanjskih in počitniških stavb so locirane v več pasovih in gručah, nanizanih ob dostopnih cestah. Znotraj posameznega območja se površina razdeli na več gradbenih parcel za gradnjo predvidenih stavb, kot je to prikazano na grafičnem načrtu 8 (Ureditvena situacija).
(6) Na eni gradbeni parceli je dopustna gradnja ene stanovanjske stavbe/več počitniških stavb in največ po enega istovrstnega nezahtevnega objekta – majhne stavbe ter največ po enega istovrstnega enostavnega objekta – majhne stavbe kot dopolnitve obstoječe pozidave.
(7) Na gradbeni parceli je možna ureditev parkirnih in manipulativnih površin, tlakovanih ali drugače utrjenih površin ob objektih, prav tako pa tudi zasaditev in zatravitev.
(8) Nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) se zgradijo podrejeno v odnosu do glavne (stanovanjske, počitniške) stavbe.
(9) Stanovanjska/počitniška stavba s svojim najbolj izpostavljenim delom se gradi vzdolž gradbene linije (kjer je določena) in znotraj gradbene meje. Prva poteka vzdolž dovozne ceste ali vzdolž parcelne meje, kot je razvidno iz grafičnega načrta 11 (Načrt parcelacije). Druga pa je od meje sosednje gradbene parcele odmaknjena najmanj 3 m (2,5 m v primeru zelo ozkih parcel, ko ni možen večji odmik ter ob zagotavljanju požarne varnosti).
(10) Kota pritličja stavbe se določi z odstopanjem ±0,5 m od kote dovozne ceste pri uvozu na gradbeno parcelo.
(11) Faktor zazidanosti (FZ) na gradbenih parcelah za stanovanjsko gradnjo je 0,4, na gradbenih parcelah za počitniško gradnjo pa 0,2 (velja tudi kot priporočilo za ureditveno podenoto F1). Zagotovi se vsaj 40% zelenih površin na parceli.
(12) Faktor zazidanosti (FZ) na gradbenih parcelah z obstoječimi stavbami se lahko ohranja, v primerih, če je večji od predpisanega s tem odlokom.
Ureditvena enota B in ureditvena podenota F2
(13) Površina za gradnjo servisno-gostinske stavbe se locira v obcestnem pasu ceste C1 pri vhodu v kamp. V primeru povečanih potreb (npr. ob širitvi kampa na območju ureditvene podenote F2) se lahko zgradi dodatna servisno-gostinska stavba, in sicer čim bližje cesti C1.
(14) Lokacija za urejanje obstoječega in razširjenega kampa se razdeli na več površin, skladno z vrsto ureditve (npr. površina za postavitev šotorov, površina za parkiranje avtodomov/prikolic ipd.).
(15) K eni servisno-gostinski stavbi je dopustna gradnja največ po enega istovrstnega nezahtevnega objekta – majhne stavbe ter največ po enega istovrstnega enostavnega objekta – majhne stavbe kot dopolnitve obstoječe pozidave.
(16) Na gradbeni parceli je možna ureditev parkirnih in manipulativnih površin, tlakovanih ali drugače utrjenih površin, prav tako pa tudi zasaditev in zatravitev.
(17) Nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) se zgradijo podrejeno v odnosu do glavne servisno-gostinske stavbe.
(18) Servisno-gostinska stavba s svojim najbolj izpostavljenim delom se gradi vzdolž gradbene linije in znotraj gradbene meje. Prva poteka vzdolž ceste C1 ali vzdolž parcelne meje, kot je razvidno iz grafičnega načrta 11 (Načrt parcelacije). Druga pa je od meje sosednje gradbene parcele odmaknjena najmanj 3 m (2,5 m v primeru zelo ozkih parcel, ko ni možen večji odmik ter ob zagotavljanju požarne varnosti).
(19) Kota pritličja stavbe se določi z odstopanjem ±0,5 m od kote dovozne ceste pri uvozu na gradbeno parcelo.
(20) Faktor zazidanosti (FZ) na gradbenih parcelah je 0,2. Zagotovi se vsaj 40% zelenih površin na parceli.
Ureditvena enota F
(21) Podrobnejši pogoji urejanja gradbenih parcel bodo podani na podlagi izbrane variantne rešitve, ki se upošteva pri urejanju območja.
17. člen 
(odstranitev obstoječih objektov) 
(1) Zaradi rekonstrukcije lokalne ceste – cesta C1 je dopustna na zemljiščih s parc. št. 3568/3 in 3568/5 (obe k.o. Podturn) odstranitev (rušitev, prestavitev) obstoječe nestanovanjske stavbe – garaže. Objekt se lahko v enakem vertikalnem in horizontalnem gabaritu/površini postavi na drugi lokaciji znotraj tangirane ureditvene podenote A1 ob lokalni cesti. Eventualna odstranitev objekta se izvede v sklopu pripravljalnih del pred rekonstrukcijo ceste.
(2) Zaradi gradnje nove stavbe in urejanja gradbene parcele je na zemljiščih s parc. št.:
– *460 in 3539/2 (obe k.o. Podturn) predvidena rušitev obstoječega turističnega objekta;
– 3554/1 (k.o. Podturn) predvidena odstranitev (rušitev, prestavitev) obeh obstoječih nadstreškov.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
18. člen 
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v vseh ureditvenih enotah.
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.
(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(5) Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(7) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev. Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v javnih površinah ter vzporedno z ostalo gospodarsko javno infrastrukturo.
(8) Gradnja in urejanje prometne in ostale infrastrukture se lahko izvede fazno, skladno s 43. členom odloka.
3.1 Prometna infrastruktura
19. člen 
(pogoji pri posegih v prometno omrežje) 
(1) Na območju urejanja se nahajata dve obstoječi cesti, in sicer lokalna cesta LC 293030, odsek 293031 Dol. Toplice–D. Polje–G. Polje (v nadaljnjem besedilu: lokalna cesta) ter javna pot JP 792100, odsek 792101 Meniška vas 41 (v nadaljnjem besedilu: javna pot). Obstoječe omrežje se dogradi z novo interno cestno mrežo ter novimi cestnimi priključki, medtem ko se obstoječa lokalna cesta in javna pot rekonstruirata. Pri tem se ohranijo obstoječi dovozi/dostopi do kmetijskih in gozdnih zemljišč, do obstoječih stavb, navezave na oba lesena mostova ter obe navezavi na turistični poti »Tek za zdravje« in »TR – Pot na Krko« (v nadaljnjem besedilu: turistični poti).
(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
(3) Pri gradnji novega prometnega omrežja ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah le-tega na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Elementi cest morajo ustrezati tudi za prevoz polno naloženega gozdarskega kamiona. Predvidene ceste ter površine za pešce in kolesarje morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje. Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce pa lahko tudi v drugih izvedbah, vendar dvignjene od cestišča (razen na mestih za prehod preko ceste) in od njega fizično ločene z betonskim robnikom.
(4) Vse prometne površine, vključno s peš/kolesarskimi potmi, se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
(5) Vode z območja urejanja ne smejo pritekati na javno cesto ali na njej zastajati, zato se uredi ustrezno odvodnjavanje.
(6) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Način zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin, izjemoma pa tudi gradnja enostavnih in nezahtevnih podpornih zidov.
(7) Postavitev novih stavb na gradbeni parceli ne sme ovirati preglednosti, varne uporabe, stabilnosti in nosilnosti cest.
(8) Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje stavb ter dejavnosti v njih se izvede v skladu s prometnimi predpisi in določili tega odloka.
(9) Za izvajanje del v območju občinskih cest se pridobi soglasje upravljavca.
(10) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se upošteva veljavne tehnične in ostale predpise s področja urejanja prometnega omrežja.
20. člen 
(nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišč) 
UREDITVENA ENOTA C
Cesta C1
(1) Predvidena je z rekonstrukcijo lokalne ceste na odseku med mostom čez reko Krko na severu in križiščem z javno potjo na jugu območja urejanja. Ta zajema razširitev vozišča in dograditev z enostranskim hodnikom za pešce, ki se na posameznih odsekih lahko izvede tudi tako, da se loči od vozišča z zelenim pasom z drevoredom v širini min. 1,5 m.
(2) Ob gradnji ceste C1 se izvedejo naslednji posegi:
– rekonstruira se križišče s cesto C2, navezava na leseni most čez reko Krko in odcep proti lesenemu mostu čez potok Sušica;
– preoblikujejo se obstoječi dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč ter do obstoječih objektov na zemljiščih s parc. št. 3568/6, 3568/5, 3564, 3563/3, 3559/2, 3555 (se ukine po izgradnji ceste C2), 3552/5, 3552/1, 3547 in 3539/2, vse k.o. Podturn;
– oblikovanje dodatnega (novega) križišča s cesto C2 ter dostopa na pešpot, ki vodi do pomola ob potoku Sušica.
(3) Karakteristični prečni prerez ceste C1 brez zelenega pasu z drevoredom:
– bankina
1 x 0,50 = 0,50 m
– hodnik za pešce
1 x 1,50 = 1,50 m
– vozna pasova
2 x 2,50 = 5,00 m
– bankina
1 x 0,75 = 0,75 m
Skupaj
7,75 m
Cesta C2
(4) Potek ceste C2, ki zajema del obstoječe javne poti, je predviden od rekonstruiranega križišča s cesto C1 do turistične poti »Tek za zdravje«, kjer se konča v novem križišču s cestama C3 in C4.
Cesta C3
(5) Potek ceste C3, ki zajema del obstoječe javne poti, je predviden od novega križišča s cestama C2 in C4 do obstoječe makadamske poljske poti.
Cesta C4
(6) Potek ceste C4 je predviden od novega križišča s cestama C2 in C3 in novim križiščem s cesto C1.
(7) Karakteristični prečni prerez cest C2, C3, C4 in C5:
– bankina
1 x 0,75 = 0,75 m
– vozna pasova
2 x 2,00 = 4,00 m
– bankina
1 x 0,75 = 0,75 m
Skupaj
5,50 m
UREDITVENA PODENOTA F3
(8) Potek prometne infrastrukture je predviden tako, da se oblikuje novo križišče na cesti C2 ter cesta, ki z ostalimi infrastrukturnimi vodi poteka v notranjost območja Ureditvene enote F.
Peš/kolesarske poti
(9) Urejanje pešpoti in kombiniranih peš – kolesarskih poti je možno preko vseh ureditvenih enot, v pretežni meri pa po območju Ureditvene enote F. Poti se oblikujejo v širini 2–3 m. Pred priključitvijo poti na javno prometno omrežje se postavi fizično oviro za umiritev prometa pešcev in kolesarjev.
3.2 Energetska infrastruktura
21. člen 
(električno omrežje) 
(1) Napajanje območja urejanja z električno energijo je predvideno z gradnjo nove transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP), ki se vključi v 20 kV DV Dolenjske Toplice. Nova TP se zgradi moči glede na dejanske potrebe odjemalcev in velikosti glede na inštalirano moč.
(2) Nove 20 kV povezave na območju urejanja naj bodo v obbetonirani elektrokabelski kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu: EKK), ki se izvede z obbetoniranimi cevmi ter jaški standardnih dimenzij.
(3) Na vseh uvozih je potrebno EKK dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi. Kablovodi se pod povoznimi površinami zaščitijo z obbetoniranimi cevmi.
(4) Zgraditi je potrebno nizkonapetostne 0,4 kV razvode od nove TP do posameznih odjemnih mest. Ta naj bodo v prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest.
(5) Za potrebe informatike se po celotni trasi EKK predvidi še dvojček 2 x Φ 50 mm.
(6) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva veljavne varnostne in tehnične predpise.
22. člen 
(razsvetljava javnih površin) 
(1) Z novimi ureditvami je predvidena postavitev razsvetljave javnih površin (ceste, poti). Sestavljena je iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov s svetilkami ter kabelskih vodnikov in ozemljitve.
(2) Priključitev razsvetljave javnih površin je predvidena v novo TP na območju urejanja.
(3) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
23. člen 
(plinovodno omrežje) 
Za potrebe oskrbe območja je dopustna gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja, kakor tudi postavitev rezervoarja za utekočinjeni naftni plin na posamezni gradbeni parceli. Pri tem je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov ter ostale predpise, ki urejajo področje naprav za pline.
24. člen 
(ogrevanje) 
(1) Ogrevanje stavb je možno na lahko kurilno olje, na plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije.
(2) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi.
3.3 Komunikacijska infrastruktura
25. člen
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe primarno telekomunikacijsko (v nadaljnjem besedilu: TK) omrežje. Točka navezave je predvidena ob lokalni cesti.
(2) Nova TK kabelska kanalizacija se zgradi s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi in pripadajočimi kabelskimi objekti.
(3) Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek–naročnik se položijo v zaščitni cevi. Naročniška cev naj se zaključi neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.
(4) Upošteva se minimalni horizontalni odmik drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad traso TK kabla in TK kabelske kanalizacije se položi opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje se izvede v kabelskih objektih.
(5) Pri potekih trase v cestišču in v drugih povoznih površinah se cevi dodatno ščiti.
(6) Območje urejanja se po pogojih upravljavca lahko priključi tudi na širokopasovno optično omrežje.
3.4 Okoljska infrastruktura
26. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Na območju urejanja je zaradi dotrajanosti in poddimenzioniranosti predvidena gradnja novega vodovodnega omrežja s priključki do obstoječih in predvidenih objektov, ki se v končni fazi naveže na traso (predvidenega) suhokranjskega vodovoda v naselju Dolenje Polje, severno od območja urejanja.
(2) Nove cevovode se projektira ob zagotavljanju kritičnega pretoka (Qkri) z vso pripadajočo infrastrukturo. Tlačno črto območja urejanja zagotavlja VH Gorenja Straža, na koti 222 m n.m.
(3) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba nadzemnih hidrantov.
(4) Pred začetkom projektiranja vodovodnega omrežja mora projektant pridobiti projektne pogoje upravljavca.
(5) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo ter tehničnih predpisov glede javnega vodovoda.
27. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na območju urejanja je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov.
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo.
(4) Pred začetkom projektiranja kanalizacijskega omrežja mora projektant pridobiti projektne pogoje upravljavca.
Odpadne komunalne vode
(5) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je možno preko črpališča, tlačnega voda in gravitacijskega kanala do obstoječe CČN Dolenjske Toplice.
(6) Gradnja nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave praviloma ni dovoljena, razen ob soglasju upravljavca omrežja in le kot začasna rešitev do izgradnje kanalizacijskega omrežja.
Odpadne padavinske vode
(7) Predvidena je ureditev sistema odvajanja čistih padavinskih voda v kapnice (za sanitarno vodo, vodo za zalivanje ipd.) in ponikalnice (če geološka sestava tal to omogoča, se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin) ter odvajanje viška padavinskih voda po kanalizacijskem sistemu z iztokom v naravni odvodnik – reko Krko in potok Sušica.
(8) Onesnažene padavinske vode se odvajajo preko peskolovov in standardiziranih lovilcev olj.
(9) Odvodnjavanje z vozišč in hodnikov za pešce ter s peš/kolesarskih poti se spelje v drenažni sistem s prečnimi in vzdolžnimi nakloni, z navezavo na kanalizacijski sistem z iztokom v reko Krko in potok Sušica.
(10) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok s pozidanih površin ter tako, da z gradbenih parcel posameznih objektov padavinske vode ne pritekajo na javno površino.
Vodnogospodarske ureditve
(11) Pri posegih na vodna in priobalna zemljišča je potrebno upoštevati zakonodajo in ostale predpise, ki urejajo varstvo voda.
(12) Pri načrtovanju objektov in pripadajočih ureditev se upošteva odmik od meje vodnega zemljišča. Omogočen mora biti nemoten dostop do vodotoka ter dela, ki so potrebna za njegovo vzdrževanje.
(13) Izpust padavinske vode ne sme segati v pretočni profil vodotoka. V območju izpustov se predvidi ustrezno protierozijsko zaščito struge vodotoka. Za posege v pretočni profil vodotokov je potrebno izdelati hidravlično, hidrološko študijo iz katere bo razviden vpliv na odtočni režim ob nastopu visokih voda.
(14) Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
28. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala ni dovoljeno na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije) in na območja varovanj (npr. naravne vrednote, kulturna dediščina).
(4) Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta se uredijo ob cestah na območju urejanja in morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje (EKO-otok), hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo.
(5) Stojna površina zabojnikov za odpadke se asfaltira ali tlakuje (npr. z betonskimi ploščami), lahko se nadkrije z nadstreškom, ob robu pa namesti enostavno oblikovano ograjo ter zasadi z grmičevjem. Nadstrešek in ograja se oblikovno uskladita z grajeno strukturo na območju urejanja.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
29. člen 
(1) Na območju urejanja se nahaja enota nepremične kulturne dediščine: arheološko najdišče Meniška vas – Prazgodovinsko gomilno grobišče Dolgi deli (EDŠ 21414; arheološka dediščina).
(2) V času priprave projektne dokumentacije je potrebno na parc. št. 3547, k.o. Podturn izvesti predhodne arheološke raziskave v skladu z varstvenim režimom za arheološka najdišča, katerih obseg opredeli Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pristojni minister za kulturo pa izda posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine.
(3) Vsaj 14 dni pred začetkom zemeljskih del in arheološke raziskave morata investitor in izvajalec arheološke raziskave pisno obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in sicer zaradi strokovnega konzervatorskega nadzora, ki ga opravi odgovorni konzervator.
(4) Predhodne arheološke raziskave je potrebno izvesti skladno s predpisi o arheoloških raziskavah pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja. Rezultate raziskave in eventualne ukrepe za varstvo arheoloških ostalin se upošteva v projektni dokumentaciji.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
30. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
(2) Pri organizaciji gradbišča je na podlagi veljavnih predpisov potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo.
(3) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
31. člen 
(varstvo pred prekomernim hrupom) 
(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v predpisih glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim stavbam ali objektom z nastanitvijo, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
(3) Naprave, ki so vir hrupa (klima naprave ipd.), se locira tako, da ne vplivajo moteče na bivanje v objektih.
32. člen 
(varstvo pred onesnaženjem zraka) 
(1) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:
– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
– nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
33. člen 
(varstvo pred onesnaženjem voda) 
(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda je na območju urejanja predvideno v ločenem in vodotesno grajenem sistemu.
(2) Odpadne komunalne vode se odvajajo po kanalizacijskem sistemu, ki vodi do CČN Dolenjske Toplice. Eventualne začasne rešitve (nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava) so dopustne le do izgradnje sistema, ob soglasju upravljavca omrežja.
(3) Padavinske vode s streh se odvajajo v kapnice in ponikalnice, višek vode pa po kanalizacijskem sistemu z iztokom v vodotok.
(4) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se zgradi drenažni sistem z navezavo na kanalizacijsko omrežje ter z iztokom v vodotok.
(5) Onesnažene padavinske vode se pred iztokom v vodotok očistijo preko peskolovov in lovilcev olj.
(6) Morebitne tehnološke vode je potrebno pred iztokom v kanalizacijo očistiti do predpisane stopnje.
34. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
35. člen 
(osončenje fasad in odprtih površin) 
Oblikovanje novih stavb, notranja organizacija prostorov ter ureditev zunanjih odprtih površin morata biti načrtovana tako, da v največji možni meri zagotavljata naravno osvetlitev ter dobro osončenost prostorov in površin.
36. člen 
(varstvo krajinskih značilnosti) 
(1) Urejanje okolice stavb ter odprtih površin, vključno s premostitvami višinskih razlik in utrjevanjem brežin, naj bo čim bolj sonaravno.
(2) Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo.
(3) Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo podpornih zidov. Slednji se gradijo le tam, kjer je to res potrebno zaradi geoloških in hidroloških značilnosti terena in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami.
(4) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
37. člen 
(varstvo plodne zemlje in tal) 
(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine ter da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame). Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne deponije morajo imeti urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(3) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Nekontrolirano odlaganje izkopanega materiala ni dovoljeno. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
38. člen 
(varstvo gozda) 
(1) Omogoči se gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. Nosilnost in tehnični elementi asfaltnih poti/cest morajo ustrezati za prevoz polno naloženega gozdarskega kamiona.
(2) Objekti ob gozdu se zaradi varnosti lahko gradijo le v razdalji najmanj 10 m od gozdnega roba ali z odmikom za drevesno višino odraslega sestoja. V primeru gradnje objektov bliže gozdnemu robu, se gozd izven območja urejanja ohranja v sedanji obliki in obsegu. Ohranja se obstoječi gozdni rob, zato krčitve gozda zunaj območja urejanja niso dovoljene.
(3) Tovorna ali katerakoli druga vozila in stroji med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na gozdnih površinah na robovih območja urejanja.
(4) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren je potrebno v delu, kjer ostaja gozd, vzpostaviti v prvotno stanje. Poseg mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh.
(5) V primeru morebitne sečnje gozdnega drevja se upošteva:
– drevje, predvideno za posek, se označi. Označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove;
– drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo;
– štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip;
– določila veljavnih predpisov glede gozdov, varstva pred požarom v naravnem okolju, glede izvajanja sečnje, ravnanja s sečnimi ostanki, spravilom in zlaganjem gozdnih lesnih sortimentov ter glede gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo.
39. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju urejanja so evidentirana naslednja območja ohranjanja narave:
– hidrološka in ekosistemska naravna vrednota državnega pomena – Sušica (evid. št. 4526);
– ekološko pomembno območje – Krka (ID 65100);
– posebno varstveno območje – Krka s pritoki (SI3000338).
(2) Konkretne varstvene usmeritve za ohranjanje narave na območju urejanja so:
Gradnja pomola
 upošteva se časovna omejitev del na in ob vodotoku, ki naj se izvedejo od začetka julija do konca septembra, izven drstitvenega obdobja rib ter razmnoževalnega obdobja drugih na vodo vezanih živalskih vrst;
– dostop do potoka Sušica se uredi le z manjšim lesenim pomolom/podestom v smislu pontona, brez morebitnega nadkritega objekta čolnarne;
– pomol/podest naj se izvede na delu brežine, kjer ne bo potrebna odstranitev vegetacije;
– za morebitno utrditev/stabilizacijo brežine na mestu pomola naj se uporabi lesene pilote;
– hrambo čolnov naj se zagotovi v enem od pomožnih (enostavnih) objektov znotraj ureditvene enote B, izven območja ohranjanja narave;
– na območje naj se zagotavlja le peš dostop, ki naj (če je le mogoče) ostaja v travni izvedbi;
– terena na območju pomola/podesta naj se ne nasipava ali planira;
– dno potoka naj ostaja naravno in naj se ga na mestu predvidene postavitve pomola/podesta ne poglablja;
– gradbeni in odpadni gradbeni material naj se v času izvedbe del deponira izven ključnega dela varovanega območja, in sicer izven 5 m pasu potoka, da bo preprečeno spiranje in plazenje materiala v potok;
– iz struge in brežine potoka naj se po končanih delih odstrani morebitni odpadni gradbeni material, brežino pa utrdi in zatravi.
Urejanje površin za oddih, rekreacijo in šport v sklopu ureditvene podenote F4
 območje naj služi za »mehke oblike« rekreacije in športa. Nameni se poležavanju ali se ga opremi z igrali. V primeru izvedbe igrišča naj le-to ostaja v travni izvedbi;
– naj se ne postavlja objektov, za katere bi bila potrebna izvedba infrastrukturnih vodov (elektrika, kanalizacija);
– območja naj se ne ograjuje. Od ceste se ga loči z vegetativno bariero, ki naj bo iz avtohtone vegetacije;
– morebitno odvodnjavanje padavinskih vod s tega območja naj se umesti na koto najnižjih vod potoka Sušica.
Gradnja infrastrukture
 kanalizacija odpadnih komunalnih vod naj se izvede v čim večji meri v koridorju prometnih poti.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
40. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Na področju hidrologije je del območja urejanja ob reki Krki in ob potoku Sušica označen kot poplavno območje z redkimi poplavami.
(2) V fazi priprave projektne dokumentacije se lahko izdelata elaborata geoloških in hidroloških raziskav, glede morebitne erozivnosti, plazovitosti ali poplavnosti ter na podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve gradenj na območju urejanja.
(3) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določila predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
41. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva določila predpisov o požarni varnosti objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(4) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi.
(5) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(6) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije oziroma zasnove požarne varnosti, in sicer za tiste objekte, za katere je to določeno s predpisi. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
42. člen 
(varstvo pred potresom) 
(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za VIII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov in standardov glede varstva pred potresom.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
43. člen 
(1) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote ali podenote. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
(2) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
44. člen 
(velikost dopustnih odstopanj) 
(1) Znotraj območja urejanja so poleg odstopanj, navedenih v 12. in 16. členu, dopustna tudi naslednja odstopanja:
– odstopanja od dejavnosti, določenih v 11. členu odloka, če za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju turističnega značaja območja urejanja ter ostalih določil tega odloka;
– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
– v primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oziroma območja ali ugotovljene naravne omejitve (ob upoštevanju geoloških in hidroloških značilnosti):
 odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na gradbeno parcelo oziroma v stavbe ter pri navezavah na zemljišča izven območja urejanja;
 odstopanja od gradbene linije ob pogoju, da je predvidena stavba še vedno vzporedna z njo ter ob upoštevanju gradbene meje;
– gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega odloka, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta pozidave, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le-ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega odloka;
– odstopanja od predlagane sheme oblik in velikosti parcel posameznih stavb, ki se lahko zmanjšajo ali povečajo, pri čemer veljajo določila tega odloka glede gradnje in oblikovanja stavb ter urejanja gradbenih parcel. Zaradi odstopanj v velikosti parcel ne sme biti ogrožena funkcionalnost posameznih parcel;
– odstopanja od zakoličbenih točk ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev gradbenih parcel.
(2) Odstopanje od pogojev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, določenih v tem odloku, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
45. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območja varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN.
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
46. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz gradnje sočasno izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno s 43. členom tega odloka), ki bo omogočila funkcioniranje takega območja.
(2) Investitorji krijejo stroške prestavitve, zaščite ali novogradnje infrastrukturnih vodov znotraj oziroma izven območja urejanja, če je to potrebno za izvedbo načrtovanih ureditev oziroma je njena posledica.
(3) Financiranje gradnje in prestavitev infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorji, upravljavci in Občino Dolenjske Toplice ob upoštevanju določb tega člena in obveznosti investitorjev v skladu z določili tega odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se sklene pogodba o opremljanju na podlagi 78. člena ZPNačrt, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja.
(4) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture, varstva kulturne dediščine, varstva okolja in naravnih virov, ohranjanja narave ter s področja zaščite in reševanja omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
III. GRAFIČNI DEL OPPN 
47. člen 
(vsebina grafičnega dela) 
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1. 
Pregledna situacija s prikazom območja urejanja v širšem prostoru
M 1:50000
2. 
Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela OPN
M 1:5000
a) – namenska raba
b) – infrastruktura
3. 
DOF s prikazom območja urejanja
M 1:2500
4. 
TTN s prikazom območja urejanja
M 1:2500
5. 
DKN s prikazom območja urejanja
M 1:1000
6. 
Geodetski načrt s certifikatom
M 1:500
7. 
Geodetski načrt s prikazom območja urejanja 
M 1:1000
8. 
Ureditvena situacija
M 1:1000
9. 
Načrt ureditvenih enot
M 1:1000
10. 
Načrt parcelacije
M 1:1000
11. 
Načrt prometne infrastrukture 
M 1:1000
12. 
Načrt komunalno-energetske infrastrukture
M 1:1000
13. 
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine 
M 1:1000
14. 
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
M 1:1000
15. 
Karakteristični prečni prerezi cest 
M 1:50
16. 
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:1500
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
48. člen 
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
49. člen 
(hramba OPPN) 
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Dolenjske Toplice in sedežu Upravne enote Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
50. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Grafični del se objavi na spletni strani Občine Dolenjske Toplice.
Št. 3505-2/2012-20
Dolenjske Toplice, dne 28. oktobra 2015
Župan 
Občine Dolenjske Toplice 
Jože Muhič l.r.