Opis tipa objekta oziroma zazidave

V primeru novogradnje: Eno- oziroma dvostanovanjska stavba (prostostoječa stavba, ki se z nobeno stranico v medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne stika s sosednjimi stavbami, višinski gabarit do 3 etaže (P+1+M), z minimalnim razmerjem stranic 1:1,4;

– V primeru legalizacije: Prosto stoječa stavba, ki se z nobeno stranico v medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne stika s sosednjimi stavbami, višinski gabarit do 3 etaže (P+1+M);

Oznaka enote urejanja prostora

Vr_1

Vrsta rabe znotraj enote urejanja prostora*

CU, SSs, ZS

Način urejanja

Višina

P+1

Prostorsko izvedbeni pogoji

Enota urejanja prostora posega na območje srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Izvajanje dejavnosti na poplavnem območju je potrebno prilagoditi pogojem in omejitvam, ki jih določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda. Za vsak poseg na poplavnem območju, se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

Enota urejanja prostora posega na območje varstva kulturne dediščine.

Splošni režim, ki velja za vse tipe dediščine:

– kulturna dediščina se načeloma varuje in ohranja na mestu samem (in situ); – varuje se tudi ustrezno veliko območje okoli dediščine, z namenom preprečitve neposrednih ali posrednih negativnih vplivov na dediščino; – na objektih ali območjih dediščine niso dovoljeni tisti posegi ali takšni načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in njihovo materialno substanco, ki jih nosi; – možno so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti.

Za kakršnekoli posege v enote kulturne dediščine – vključno z vzdrževalnimi deli, ki bi lahko povzročili spremembo videza (npr. barve) ali materialne substance dediščine (npr. novi materiali) – je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

Režim za varovanje arheološke dediščine

Zlasti se varuje: – zemljišča in zemeljske plasti z arheološkimi ostanki pred različnimi destruktivnimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, intenzivna kmetijska in gozdarska raba, gradnja različnih objektov in infrastrukturnih naprav, iskanje najdb s strani nepooblaščenih ljudi itd.); – prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča.

Arheološka dediščina so zemljišča in zemeljske plasti, ki hranijo sledove človekovega delovanja v zgodovinskih obdobjih, ter predmeti iz teh plasti oziroma obdobij, ne glede na to ali so na kopnem ali pod vodo.

Osnovna izhodišča pri varovanju arheološke dediščine so: – varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (prezentacija »in situ«); – ohranitev kulturnega in znanstvenega pomena dediščine pri posegih v prostor z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, pri čemer je treba dati prednost nedestruktivnim metodam (geofizikalni, georadarski terenski pregledi); – integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.

Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav. Pri gradnji zahtevnih objektov in objektov gospodarske javne infrastrukture je treba zagotoviti predhodno arheološko vrednotenje na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.

Režim za varovanje stavbne dediščine

Zlasti se varuje: – tlorisna in višinska zasnova (gabariti); – gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova; – oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barvo, detajli itd.); – funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru; – komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb); – prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd). Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin. V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega programa za spomenik. Usmeritve smiselno veljajo tudi za določene oblike tehniške dediščine (območja, stavbe, skupine stavb, naprave itd.), ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev, tehnologije in tehnične kulture v Sloveniji.

Vplivno območje

Za potrebe prostorskega načrtovanja se poleg objekta dediščine varuje tudi določena okolica varovane dediščine oziroma njeno vplivno območje, t.j. območje, v katerem se presoja vpliv določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine. Vplivno območje je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. V njem pristojna kulturnovarstvena služba postavlja pogoje, pod katerimi je določen poseg možen ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti, možnosti delovanja dediščine. Če tega ni mogoče zagotoviti, lahko služba ugotovi, da določen poseg ali raba v določenem vplivnem območju nista možna. V primeru načrtovanja bistvenih sprememb ali intenziviranja rabe, ki bi utegnile imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali celo samo materialno substanco varovane dediščine ter na kvaliteto njene okolice, se lahko območje vpliva na dediščino obravnava tudi izven zarisanih območij.

Varovanje enot kulturne dediščine v vplivnih območjih smiselno dopolnjujejo tudi varstvene usmeritve za kulturno krajino, ki varujejo krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin ter način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino. 

Pomembnejše in prostorsko izpostavljene kulturne spomenike varujemo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe v najširši okolici oziroma vplivnem območju, ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in gospodarske osnove ter celovitosti. Drugo dediščino varujemo predvsem fizično, prostorsko pomembne in izpostavljene objekte pa tudi v njihovem vplivnem območju.

Prostorske usmeritve:

V enoti urejanja prostora je potrebno upoštevati gradbeno mejo, ki je opredeljena v grafičnem delu OPN. Dovoljenja je tudi gradnja kmetijskih objektov, ter nezahtevnih in enostavnih objektov, vezano na predpis o razvrščanju objektov glede na predhodno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščin. Višina novogradenj ne sme presegati višine sosednjih objektov.

Oznaka enote urejanja prostora

Vr_5

Vrsta rabe znotraj enote urejanja prostora*

SSs

Način urejanja

Višina

Prostorsko izvedbeni pogoji

Oznaka enote urejanja prostora

Zk_8

Vrsta rabe znotraj enote urejanja prostora*

SSs

Način urejanja

Višina

Prostorsko izvedbeni pogoji

Oznaka enote urejanja prostora

Zk_23

Vrsta rabe znotraj enote urejanja prostora*

SKs, SKg, PC

Način urejanja

Višina

Prostorsko izvedbeni pogoji

Oznaka enote urejanja prostora

Ho_1

Vrsta rabe znotraj enote urejanja prostora*

SSs, SKs, SBv, CU, ZK, ZD, PC, VC

Način urejanja

Višina

Dovoljena višina na območju podrobne namenske rabe SBv je P+2+2M.

Prostorsko izvedbeni pogoji

V enoti urejanja prostora se nahaja naselbinska dediščina – Horjul – Vaško jedro (EŠD_22320), ter stavbna dediščina – kapelica (EŠD_18587), šola (EŠD_24111) in župnišče z gospodarskim poslopjem (EŠD_18589), stavbna dediščina – cerkev sv. Marjete (EŠD_1841), Pokopališče (EŠD_24271) in hiši, Slovenska ter Hiša ob potoku (EŠD_24108, EŠD_24110), pa tudi profana stavbna dediščina – perišče (EŠD_28447). Celotna enota urejanja prostora se nahaja na območju arheološkega najdišča Vovčne-sv. Marjeta (EŠD_20895).

Enota urejanja prostora posega na območje srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Izvajanje dejavnosti na poplavnem območju je potrebno prilagoditi pogojem in omejitvam, ki jih določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda. Za vsak poseg na poplavnem območju, se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

V primeru rekonstrukcije obstoječih objektov je potrebno pretehtati možnost izvedbe omilitvenih ukrepov, ki bi preprečili vdor poplavne vode skozi zidne odprtine (okna, vrata …) ali drugo infrastrukturo (kanalizacija, zračniki …) v objekt.

Oznaka enote urejanja prostora

Zk_27

Vrsta rabe znotraj enote urejanja prostora*

SSs, PC

Način urejanja

Višina

Prostorsko izvedbeni pogoji