Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2015 z dne 31. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2015 z dne 31. 7. 2015

Kazalo

2393. Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Ajdovščina, stran 6789.

  
Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Ajdovščina
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za gradnjo prenosnega plinovoda M3/1 Kalce–Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v januarju 2015 pod številko projekta 6779 izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Ljubljana.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnemu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Logatec, Postojna, Vipava in Ajdovščina.
(3) Za ta državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker se je postopek priprave tega državnega prostorskega načrta končal v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12).
(5) Oznake, navedene v 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 14., 16., 35. in 39. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– gradnja prenosnega plinovoda M3/1 (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3/1) od zaključka načrtovanega prenosnega plinovoda M3/1 Kalce–Vodice v naselju Kalce (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3/1 Kalce–Vodice) do načrtovane sprejemno-oddajne čistilne postaje M3/1 Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: SOČP-M3/1 Ajdovščina),
– gradnja SOČP-M3/1 Ajdovščina ob obstoječem platoju kompresorske postaje Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: KP Ajdovščina),
– gradnja sekcijskih zapornih postaj BSX5-M3/1, BSX6-M3/1 in BSX7-M3/1,
– gradnja dostopnih poti do sekcijskih zapornih postaj BSX5-M3/1, BSX6-M3/1 in BSX7-M3/1,
– izvedba sistema katodne zaščite,
– izvedba gradbenotehničnih podpornih ukrepov za zaščito plinovoda M3/1 pri poteku po reliefno razgibanih, labilnih in plazljivih območjih,
– izvedba hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in odvajanja zalednih voda,
– ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij,
– odstranitev objektov in rastja pred gradnjo ter ureditev površin po zgraditvi plinovoda M3/1,
– izvedba krajinskih ureditev na območjih prečkanj gozdnih površin in območjih sanacije zemljišč po gradnji ter
– izvedba vseh drugih ureditev, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta, ki obsega območje gradnje plinovoda M3/1 in objektov na njem, vključno z delovnim pasom ob plinovodu M3/1, sistemi katodne zaščite, stalnimi in začasnimi dostopnimi potmi, priključki na infrastrukturna omrežja, preureditvami obstoječe energetske in komunalne infrastrukture, gradbišči, začasnimi odlagališči materiala, območji gradbenotehničnih podpornih ukrepov in hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in odvajanja zalednih voda, v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Col (2373): 42/1, 45/3, 49, 50/1, 50/2, 54, 55, 56, 57, 58, 60, 1020;
– k. o. Podkraj (2375): 15/1, 16, 55/14, 55/17, 55/5, 59/1, 59/10, 59/100, 59/102, 59/11, 59/112, 59/12, 59/13, 59/14, 59/15, 59/16, 59/168, 59/17, 59/174, 59/175, 59/176, 59/177, 59/178, 59/179, 59/180, 59/181, 59/208, 59/209, 59/4, 59/46, 59/47, 59/5, 59/6, 59/8, 59/9, 59/93, 59/94, 59/95, 59/96, 59/97, 59/98, 59/99, 628, 63, 64/1, 65/6, 65/7, *69, 76/1, 76/2, 80/1, 80/2, 83, 105, 118/2, 120/1, 120/2, 120/5, 121/1, 121/2, 123/1, 123/4, 123/5, 125, 130/1, 130/2, 167, 187, 193, 205, 210, 211/1, 211/2, 215, 216, 217, 219, 235, 239, 248, 252, 255, 259, 269/1, 269/3, 269/6, 270, 271/1, 271/2, 275, 282/1, 282/2, 282/3, 285/1, 285/2, 285/3, 285/5, 286, 289, 290, 293, 299, 302/1, 307, 310/1, 310/2, 310/3, 315/1, 315/10, 315/6, 315/9, 320/1, 320/3, 322/1, 322/18, 322/19, 335, 343/1, 343/2, 343/3, 343/5, 343/7, 344, 345, 421/1, 447, 630/3, 631/1, 633, 634, 635, 636, 638, 648/2, 648/6, 648/7, 652, 653, 654;
– k. o. Višnje (2376): 8/1, 8/2, 8/3, 37/1, 37/2, 38/1, *51, 105, 187, 188, 189/1, 203/1, 203/2, 204/1, 210, 211, 241, 242, 243/2, 244, 245, 246, 247/1, 248, 251, 265/2, 266/1, 267, 268/2, 278, 279, 281, 283, 285, 287/1, 287/2, 308, 316/1, 323/1, 323/2, 323/3, 323/4, 323/5, 326/3, 326/8, 344/1, 344/2, 347/1, 347/2, 348/2, 348/3, 348/4, 349, 350, 351/1, 354/1, 354/2, 356/2, 356/3, 356/4, 356/6, 356/7, 369/1, 369/10, 369/2, 369/5, 369/6, 369/7, 369/8, 369/9, 370, 407, 413/1, 413/2, 416, 419/1, 422, 428/1, 429, 431, 434, 444, 450/1, 450/2, 454/1, 458, 460, 543/2, 560, 572/1, 572/2, 578, 582, 588/1, 591/1, 593, 602, 627/1, 627/3, 631, 632, 634, 637/1, 637/2, 637/3, 640, 642, 643/1, 643/2, 646, 655/1, 655/2, 657/1, 657/2, 658/2, 661/1, 661/2, 668, 669, 678/2, 678/3, 690/2, 925/1, 927, 928, 929, 934, 935, 936, 945;
– k. o. Sanabor (2377): 5/1, 8/1, 8/2, 12/1, 12/2, 13/1, 13/2, 31, 43/1, 43/2, 43/5, 43/6, 43/8, 43/9, 44/26, 44/27, 44/29, 44/3, 44/30, 44/32, 46/16, 46/17,*54, 56, 77, 81, 85/4, 89, 91, 92, 102, 105, 108/1, 108/2, 110, 111, 112, 115/3, 120, 127, 128, 168, 173/1, 173/2, 175/1, 175/3, 181, 182, 198, 200, 202, 212, 214/1, 214/2, 214/3, 219, 22/1, 22/3, 22/4, 220, 221/1, 253/2, 253/3, 254/1, 261/1, 261/2, 264/1, 272, 274, 275, 278/1, 278/2, 280/1, 280/2, 300, 302/1, 302/2, 306/1, 306/2, 309, 310/1, 310/2, 313, 314, 315, 321, 324, 328, 329, 331/1, 331/2, 342, 344/1, 344/2, 346/1, 346/2, 347/1, 347/2, 348/2, 350, 351, 353, 354, 355, 356, 359/2, 382/1, 382/3, 385/1, 385/2, 386/1, 386/2, 387, 388/1, 388/2, 389/1, 389/2, 391/1, 391/2, 392/1, 392/2, 398, 409, 420, 421/1, 421/2, 421/3, 422/3, 430, 431, 433, 434, 633/1, 633/2, 634, 635/1, 637/2, 638, 642/1, 642/2, 642/3, 642/4, 642/5, 643, 644;
– k. o. Vrhpolje (2378): 148, 151/1, 151/5, 152, 175, 176, 177, 178/5, 178/6, 179/6, 179/8, 179/9, 214, 215, 218/1, 219, 221/1, 221/2, 222/2, 223, 224, 225, 226, 235/1, 235/2, 236, 237, 238, 247/17, 247/20, 247/22, 247/24, 247/25, 247/26, 247/28, 247/29, 247/33, 247/34, 247/37, 247/38, 247/39, 247/41, 247/42, 247/43, 247/44, 247/45, 247/46, 247/47, 252/24, 252/25, 252/26, 252/27, 252/28, 252/29, 252/30, 252/58, 252/59, 252/60, 252/61, 252/62, 1250, 1251, 1252, 1254/1, 1254/2, 1372, 1374, 1378/1, 1378/2, 1386, 1387, 1389, 1390, 1391, 1393, 1411, 1412, 1413, 1414, 1415, 1416, 1417, 1420/1, 1425, 1428, 1431, 1515/1, 1517/1, 1518, 1532/1, 1532/2, 1534/8, 1561/2, 1569/1, 1569/2, 1589, 1590, 1594, 1595, 1596, 1597, 1598, 1599, 1600, 1602/1, 1610/1, 1615/6, 1615/7, 1615/9, 1618/2, 1624/1, 1626, 1627/1, 1628/1, 1629/1, 1630/1, 1630/3, 1631, 1632, 1633, 1634, 1635, 1663/1, 1663/3, 1664/1, 1665/1, 1666/1, 1667/1, 1667/3, 1668/1, 1668/3, 1670/1, 1670/2, 1670/3, 1670/4, 1671/1, 1672/2, 1672/4, 1673/2, 1673/4, 1674/2, 1674/4, 1675/2, 1675/4, 1676/2, 1677/2, 1678/2, 1771/1, 1771/2, 1773, 1774, 1775, 1776, 1777, 1778, 1779, 1780, 1781, 1782, 1784, 1838, 1839, 1842, 1843, 1844/1, 1844/2, 1845, 1846, 1847, 1864, 1865, 1871, 1872, 1873, 1877, 1878, 1879, 1880, 1881, 1883, 1884, 1885, 1886, 1887, 1888, 1913, 1914, 1915/1, 1916, 1917, 1918, 1925, 1926, 1927, 2060/16, 2060/24, 2060/25, 2060/26, 2060/27, 2060/28, 2060/29, 2064/16, 2064/17, 2064/23, 2064/24, 2064/25, 2067/2, 2067/4, 2073/14, 2073/15, 2073/2, 2073/3, 2073/4, 2073/5, 2076/1, 2076/2, 2076/4;
– k. o. Budanje (2379): 2638/1, 2687/2, 2688, 2698, 2711/1, 2760, 2761, 2762, 2763, 2764, 2765, 2766, 2767, 2769, 2770/1, 2770/2, 2771/1, 2771/2, 2771/3, 2771/4, 2771/5, 2772, 2773/5, 2774, 2775, 2776, 2777, 2786, 2789, 2791, 2795, 2796, 2797, 2798, 2799, 2803, 2805, 2806, 2807/1, 2807/2, 2808, 2809, 2810, 2813, 2814, 2815;
– k. o. Bukovje (2474): 673/138, 673/145, 673/149, 673/150, 673/152, 673/155, 673/158;
– k. o. Hrušica (2703): 18/44, 45, 46, 47, 49, 54, 55, 56, 70, 71/1, 71/2, 73, 74/1, 75, 77, 78, 205, 206/1, 206/2, 207/1, 207/2, 208/1, 208/2, 209/1, 209/2, 210/1, 210/2, 210/3, 210/4, 211, 212, 213/1, 214/1, 215/1, 216, 228/2, 229/2, 230/16, 230/17, 230/4, 233/1, 233/2, 233/3, 233/6, 233/9, 234/1, 234/2, 234/3, 235, 287, 407, 408, 409, 410, 411, 3010, 3011/1, 3011/2, 3012/1, 3012/4, 3012/6, 3012/7, 3013, 3015.
(2) Območje izključne rabe za sekcijske zaporne postaje BSX5-M3/1, BSX6-M3/1, BSX7-M3/1 in SOČP-M3/1 Ajdovščina, vključno s stalnimi dostopnimi potmi do teh objektov znotraj območja državnega prostorskega načrta obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Višnje (2376): 210, 211, 241, 242, 243/2, 248, 251, 265/2, 266/1, 267, 268/2, 278, 279, 281, 283, 285, 287/1, 287/2, 308, 316/1, 323/2, 323/3, 323/4, 323/5, 348/2, 348/3, 348/4, 349, 350, 354/2, 356/2, 356/3, 356/4, 356/6, 369/1, 369/2, 369/5, 369/6, 369/8, 369/9, 369/10, 925/1, 927;
– k. o. Budanje (2379): 2773/5, 2774, 2775, 2776, 2777;
– k. o. Bukovje (2474): 673/158;
– k. o. Vrhpolje (2378): 247/20, 247/24, 247/25, 247/46.
(3) Območje sistemov katodne zaščite, elektroenergetskih, vodovodnih in telekomunikacijskih priključkov in prestavitve obstoječe energetske in komunalne infrastrukture znotraj območja državnega prostorskega načrta obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Podkraj (2375): 59/4, 120/1, 120/2, 121/1, 123/1, 289, 293, 315/1, 320/1, 343/2, 344, 630/3, 648/7, 653;
– k. o. Višnje (2376): 210, 429, 431;
– k. o. Sanabor (2377): 8/1, 13/2, 173/1, 175/1, 252, 253/1, 382/1, 391/2, 392/2, 421/3, 421/7, 633/2;
– k. o. Budanje (2379): 2775.
(4) Območje odstranitev objektov znotraj območja državnega prostorskega načrta obsega zemljišči s parcelnima številkama 1416 in 1927, obe v katastrski občini k. o. Vrhpolje (2378).
(5) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz območja načrta s prikazom parcel – listi št. 3.1–3.7.
5. člen
(raba zemljišč)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
1. območje izključne rabe na območju sekcijskih zapornih postaj BSX5-M3/1, BSX6-M3/1 in BSX7-M3/1 ter SOČP-M3/1 Ajdovščina za objekte energetske infrastrukture in ureditev stalnih dostopnih poti do objektov energetske infrastrukture;
2. območje omejene rabe:
– zemljišča na območju 5 m od osi plinovoda M3/1 obojestransko zunaj območij izključne rabe,
– zemljišča za ureditev pripadajoče energetske, komunalne in elektronske komunikacijske infrastrukture izven območij izključne rabe,
– zemljišča za prestavitev obstoječe energetske in komunalne infrastrukture zunaj območij izključne rabe,
– zemljišča za ureditev sistemov katodne zaščite zunaj območij izključne rabe,
– zemljišča za ureditev gradbenotehničnih podpornih ukrepov in hidrotehničnih ukrepov za prečkanje vodotokov in odvajanje zalednih voda zunaj območij izključne rabe;
3. območje začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč, začasnih dostopnih poti in začasnih odlagališč materiala zunaj območij izključne in omejene rabe.
(2) Zemljiščem na območju izključne rabe za sekcijske zaporne postaje BSX5-M3/1, BSX6-M3/1 in BSX7-M3/1 ter SOČP-M3/1 Ajdovščina se določi namenska raba E – območje energetske infrastrukture. Ta zemljišča so namenjena izključno za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje plinovoda M3/1 ter so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz območja načrta s prikazom parcel – listi št. 3.1–3.7 in so določena kot parcele nadzemnega objekta plinovoda M3/1.
(3) Zemljiščem na območju izključne rabe za ureditev stalnih dostopnih poti do sekcijskih zapornih postaj BSX6-M3/1 in BSX7-M3/1 se določi namenska raba P – območje za prometne površine. Ta zemljišča so namenjena za ureditev javnih poti za dostop do sekcijskih zapornih postaj plinovoda BSX6-M3/1 in BSX7-M3/1 in za vožnjo vseh udeležencev v prometu ter so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz območja načrta s prikazom parcel – listi št. 3.1–3.7 in so določena kot parcele stalne dostopne poti.
(4) Na območju omejene in začasne rabe so kmetijska in gozdna zemljišča ter območja stanovanj in območja prometnih površin. Zemljiščem na območju omejene in začasne rabe se namenska raba ne spreminja.
(5) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene in začasne rabe so določeni v 14. in 41. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
6. člen
(potek trase)
(1) Trasa plinovoda M3/1 v dolžini 24,5 km poteka od konca načrtovanega plinovoda M3/1 Kalce–Vodice v naselju Kalce v km 47 + 385 do SOČP-M3/1 Ajdovščina v km 71 + 879. Trasa poteka vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom M3 Vodice–Šempeter pri Gorici (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3), pri čemer se zaradi prilagoditve stanju v prostoru od plinovoda M3 odmakne le na posameznih krajših odsekih. Plinovod M3/1 poteka po območju občin Logatec, Postojna, Vipava in Ajdovščina.
(2) Trasa plinovoda M3/1 poteka od Kalc ter mimo Lanišča in Hrušice do Podkraja, ki se mu trasa izogne po južni strani, po gozdnem območju v širšem prostorskem koridorju regionalne ceste Kalce–Podkraj–Col. Od Podkraja poteka trasa proti naselju Višnje, kjer se za ožino med hišami spusti v dolino potoka Bela. V dolini potoka Bela poteka trasa mimo naselij Plavž in Sanabor do naselja Zavetniki, kjer se usmeri proti jugu in poteka severno od Vrhpolja po vinogradniškem območju do ravninskega dela Vipavske doline vzhodno od Dupelj. V Vipavski dolini trasa prečka hitro cesto Razdrto–Vrtojba in se po poteku po poljih konča v novi SOČP-M3/1 Ajdovščina ob KP Ajdovščina.
(3) Plinovod M3/1 se na delu trase, ki poteka vzporedno s plinovodom M3, pri poteku po pretežno ravninskem nelabilnem območju položi v oddaljenosti najmanj 7 m od obstoječega plinovoda M3, pri poteku po reliefno razgibanih, labilnih in plazljivih območjih pa v oddaljenosti najmanj 12 m od obstoječega plinovoda M3. Ob upoštevanju prostorskih možnosti, konfiguracije terena, geoloških razmer, tehnične zahtevnosti, poselitve, krajinske slike, varstvenih območij ter infrastrukturnih objektov in naprav je odmik izjemoma lahko večji, izjemoma pa tudi manjši, vendar ne manjši od 3,5 m medsebojnega svetlega odmika.
7. člen
(tehnične značilnosti plinovoda)
(1) Plinovod M3/1 se navezuje na konec načrtovanega plinovoda M3/1 Kalce–Vodice. Plinovod M3/1 se izvede s premerom cevi do vključno 1100 mm in tlačno stopnjo do 100 barov. Zgradi se iz jeklenih cevi, izdelanih v skladu s standardom SIST EN 10208-2, in z ustrezno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda. Povečana varnost je zahtevana na vseh prečkanjih cest, železnic, vodotokov, pri poteku v bližini obstoječih objektov, čez dvorišča, parkirišča ali druge delovne površine, vodovarstvena območja ter na plazljivih ali drugače nestabilnih območjih.
(2) Višina nadkritja med končno urejenim terenom in temenom cevi znaša najmanj 1,3 m. Na območju pozidav, pri prečkanju gospodarske javne infrastrukture, na hidromelioracijskih območjih in obdelovalnih površinah glede na vrsto kultur se globina nadkritja ustrezno poveča.
(3) Za objekte in naprave na trasi plinovoda M3/1 se izvede sistem zaščite pred delovanjem strele skladno s predpisi, ki urejajo zaščito stavb pred delovanjem strele.
(4) Za zaščito pred korozijo se s katodno zaščito ščitijo plinovodna cev in vse instalacije, ki so vkopane v zemljo na območju SOČP-M3/1 Ajdovščina in na območju naselja Podkraj. S katodno zaščito se plinovod ščiti tudi pred vplivi visokonapetostnih elektroenergetskih vodov. Sistem katodne zaščite vsebuje merilno sondo, tokovno zaščito s pripadajočo omarico, anodni kabel, anodno ležišče s pripadajočimi horizontalnimi ali vertikalnimi anodami. Napravi za katodno zaščito se izvedeta v bližini naselja Podkraj v km 58 + 450 in na območju SOČP-M3/1 Ajdovščina. Naprava za katodno zaščito v bližini naselja Podkraj se priključi in napaja z električno energijo prek obstoječe naprave za katodno zaščito plinovoda M3. Pri tem je dopustna tudi rekonstrukcija obstoječe naprave za katodno zaščito. Naprava za katodno zaščito na območju platoja SOČP-M3/1 Ajdovščina se priključi na obstoječi sistem katodne zaščite na KP Ajdovščina. Lokacije anodnih ležišč s kabelskimi trasami do naprave katodne zaščite so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
(5) Lega cevovodov in vseh drugih njihovih elementov v zemlji mora biti posebej označena, da je nad plinovodom mogoč nadzor. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na razdalji približno 0,5 km in na lomnih točkah plinovoda. Oznake se postavijo tudi pri vseh prečkanjih cest in vodotokov. Pri potekih plinovoda v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi.
(6) Ob plinovodu M3/1 se za izvajanje nadzora in upravljanje plinovodnega sistema ter podatkovno povezovanje plinovodnih objektov (sekcijskih zapornih postaj BSX5-M3/1, BSX6-M3/1 in BSX7-M3/1 ter SOČP-M3/1 Ajdovščina) po celotni dolžini položi optični kabel za prenos podatkov. Kabel se položi v dvojni zaščitni PEHD-cevi v skupni jarek ob plinovodni cevi. Na mestih odcepov kablov ali na mestih kabelskih spojk se vgradijo kabelski jaški.
(7) Za dostop do trase plinovoda M3/1 se za gradnjo in vzdrževanje izvedejo začasne dostopne poti, ki se po končani gradnji oziroma vzdrževalnih delih vrnejo v enako stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom. Začasne dostopne poti se izvedejo od javnih državnih ali lokalnih cest in poti v širini 3,5–4 m. Ceste in poti, namenjene za začasne dostope do trase plinovoda M3/1, je treba pred uporabo preveriti in jih po potrebi dodatno utrditi in razširiti.
(8) Trasa plinovoda M3/1 na območju Repne doline od km 54 + 670 do km 55 + 015 poteka v brežini pod obstoječo makadamsko cesto. Na spodnji strani brežine se predvidi podporni zid za zaščito plinovoda M3/1.
(9) Na območju Višenj se zaradi labilnega in plazljivega terena za zaščito plinovoda M3/1 predvidijo mikropiloti na zgornji strani brežine od km 62 + 426 do km 62 + 525, dogradi kamnita zložba na spodnji strani brežine pod cesto v km 62 + 595 in predvidi armiranobetonski zid na brežini nad cesto v km 62 + 640.
(10) Na območju zaselka Poprijenovše se za zaščito plinovoda M3/1 izvedejo gradbenotehnični ukrepi zaradi poteka po območju plazu. Od km 62 + 902 do km 62 + 978 se izvede sanacija plazu z odvozom zemljine in naknadno stabilizacijo s sidranimi pilotnimi stenami ali armiranobetonskimi gredami na mikropilotih. Presežek materiala iz nasipa se po končani gradnji plinovoda M3/1 razgrne na območju delovnega pasu. V km 63 + 017 se izvede sanacija usada s kamnito zložbo.
(11) Za zaščito plinovoda M3/1 se na območju Cola v km 63 + 112 izvede stabilizacija plazu z vgradnjo mikropilotov in izvedbo hidrotehničnih ukrepov za ureditev odvajanja zalednih voda.
(12) Trasa plinovoda M3/1 na območju Plavža od km 63 + 280 do km 63 + 690 poteka v telesu obstoječe lokalne ceste. Za zaščito plinovoda M3/1 in obstoječe lokalne ceste se na severni strani lokalne ceste zgradi oporni zid, na južni strani pa sidrana pilotna stena in izvedejo hidrotehnični ukrepi za ureditev odvajanja zalednih voda.
(13) Na območju med Plavžem in Sanaborjem ter na območju Sanaborja se med km 63 + 814 do km 63 + 900, od km 64 + 183 do km 64 + 290 in od 64 +544 do 64 +685 plinovod M3/1 zaščiti z vgradnjo armiranobetonskega podpornega zidu ali kamnite zložbe v betonu na spodnji strani brežine.
(14) Na območju Sanoborja se od km 65+513 do km 65+615 zgradi sidrana pilotna stena na spodnji strani ter izkop zaščiti z mikropiloti na zgornji strani plinovoda.
(15) Na območju Sanaborja od km 65+837 do 65+945, kjer plinovod M3/1 poteka po labilnem območju tik nad obstoječo lokalno cesto, se za zaščito lokalne ceste in plinovoda M3/1 na severni strani lokalne ceste zgradi oporni zid, izkop zaščiti z mikropiloti in izvedejo hidrotehnični ukrepi za ureditev odvajanja zalednih voda.
(16) Na območju Sanaborja se v km 65+950 tik nad lokalno cesto naredi kamnita zložba in izkop zaščiti z mikropiloti na zgornji strani brežine.
(17) Na območju Sanaborja se v km 66 + 107 obstoječ stanovanjski objekt zaščiti z mikropiloti, izvede rekonstrukcija obstoječega opornega zidu in izkop zaščiti z mikropiloti na zgornji strani brežine.
(18) V km 66 + 413 se obstoječa lokalna cesta Col–Vrhpolje in plinovod M3/1 zaščiti s kamnito zložbo na spodnji strani ceste.
(19) Na območju med Zavetniki in Vrhpoljem se zaradi labilnega in plazljivega terena za zaščito plinovoda M3/1 predvidijo sidrana stena na spodnji strani in mikropiloti na zgornji strani brežine od km 65 + 421 do km 65 + 521, kamnita zložba od km 65 + 745 do 65 + 855 in v km 65 + 857 ter mikropiloti v km 65 + 858.
(20) Trasa plinovoda M3/1 od km 67 + 286 do km 67 + 725 poteka po vinogradniškem območju v delno plazljivem in delno labilnem terenu. Plinovod M3/1 se lahko na tem delu zaščiti z vgradnjo mikropilotov.
(21) Pri poteku po območjih poplavne nevarnosti se cevi obtežijo proti vzgonu z betonskimi jahači.
(22) Na melioriranih površinah se plinovod M3/1 vkoplje najmanj 2 m pod površino terena in najmanj 50 cm pod drenažnimi cevmi hidromelioracijskega kompleksa.
(23) Na območjih prečkanja vodotokov in odvajanja zalednih voda se izvedejo hidrotehnični ukrepi za odvajanje zalednih voda na naslednjih lokacijah: v km 60 + 212, 61 + 002, 63 + 317, 63 + 684, 64 + 718, 65 + 833, 66 + 292, 66 + 341, 66 + 588, 67 + 275, 67 + 546, 68 + 210.
(24) Trase začasnih dostopnih poti, gradbenotehnični podporni ukrepi in hidrotehnični ukrepi za zaščito plinovoda M3/1 so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
8. člen
(sekcijske zaporne postaje)
(1) Na plinovodu M3/1 se zgradijo sekcijske zaporne postaje: BSX5-M3/1 v km 53 + 712, BSX6-M3/1 v km 61 + 860 in BSX7-M3/1 v km 66 + 513.
(2) Platoji sekcijskih zapornih postaj BSX5-M3/1, BSX6-M3/1 in BSX7-M3/1 so velikosti 19,2 × 15,5 m. Platoji se ogradijo z mrežno ograjo višine 2,2 m, na njih se zgradi jekleni stolp za izpuh zemeljskega plina višine približno 12 m. Pohodne površine in površine okrog nadzemnih plinovodnih naprav se tlakujejo z betonskimi pranimi ploščami, druge površine se posujejo s prodom.
(3) Sekcijska zaporna postaja BSX5-M3/1 se zgradi v bližini naselja Hrušica ob obstoječi sekcijski zaporni postaji na plinovodu M3. Kota ureditve platoja je približno 806 m n. m. Za dostop do platoja se po trasi obstoječega kolovoza uredi utrjena makadamska ali asfaltirana dostopna pot širine 4 m z navezavo na državno cesto R3 Kalce–Col v dolžini 210 m.
(4) Sekcijska zaporna postaja BSX6-M3/1 se zgradi nad vasjo Bela. Kota ureditve platoja je približno 670 m n. m. Pri gradnji platoja se uredi utrjena makadamska dostopna pot širine 4 m v dolžini 65 m. Dostopna pot se navezuje na obstoječo makadamsko dovozno pot iz vasi Cergoli, ki se navezuje na državno cesto R3 Kalce–Col.
(5) Sekcijska zaporna postaja BSX7-M3/1 se zgradi pod zaselkom Zavetniki. Kota ureditve platoja je približno 288 m n. m. Pri gradnji platoja se uredi utrjena makadamska ali asfaltirana dostopna pot širine 4 m v dolžini 13 m. Dostopna pot se navezuje na obstoječo makadamsko javno pot, ki se navezuje na občinsko lokalno cesto Vrhpolje–Zavetniki. Obstoječa makadamska pot se lahko utrdi, asfaltira in razširi na širino 4 m.
(6) Lokacije in velikosti sekcijskih zapornih postaj ter dostopnih poti do njih so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
9. člen
(SOČP-M3/1 Ajdovščina)
(1) SOČP-M3/1 Ajdovščina se uredi na jugozahodni strani platoja obstoječe KP Ajdovščina.
(2) SOČP-M3/1 Ajdovščina se izvede z razširitvijo obstoječega platoja KP Ajdovščina. Razširjeni del platoja je pravokotne oblike velikosti 16 × 178,2 m. Obstoječa ograja na KP Ajdovščina se na jugozahodnem delu odstrani, po končanju del pa se nov plato ogradi z mrežno ograjo najmanjše višine 2,2 m. Površine znotraj platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom, delno izvedejo v makadamu ali asfaltirajo. Kota ureditve razširjenega dela platoja je enaka koti platoja obstoječe KP Ajdovščina in znaša približno 88 m n. m.
(3) Dostop do platoja se predvidi po obstoječi dostopni poti na KP Ajdovščina.
(4) Lokacija in velikost SOČP-M3/1 Ajdovščina sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija, list 2.1.7, in prikaz nadzemnih objektov plinovoda – SOČP-M3/1 Ajdovščina, list 2.2.1.
10. člen
(delovni pas)
(1) Delovni pas, potreben za gradnjo plinovoda M3/1, sega pri poteku po pretežno ravninskem nelabilnem območju 14 m na eno stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopanega materiala) in 16 m na drugo stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje, polaganje plinovoda v jarek in odlaganje izkopane rodovitne prsti). Delovni pas za gradnjo plinovoda sega pri poteku po reliefno razgibanih, labilnih in plazljivih območjih 10 m na eno stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopanega materiala) in 27 m na drugo stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje, polaganje plinovoda v jarek in odlaganje izkopane rodovitne prsti). Ožji delovni pas je na strani proti plinovodu M3. Delovni pas se opredeli tudi na območjih drugih prostorskih ureditev, ki segajo zunaj območja delovnega pasu plinovoda M3/1.
(2) Na območjih, na katerih se plinovod M3/1 približa objektom, prečka varovana območja, labilna zemljišča ali poteka čeznje, prečka vodotoke in infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi večja ali manjša od navedenih v tem členu.
(3) Na območju plazu pod Višnjami se delovni pas razširi tako, da je mogoča sanacija plazu.
(4) Na območju naselja Plavž se delovni pas in območje državnega prostorskega načrta razširita, da je mogoča izvedba hidrotehničnih ukrepov za ureditev odvajanja zalednih voda.
(5) Delovni pas, potreben za gradnjo objektov na plinovodu M3/1 (BSX5-M3/1, BSX6-M3/1, BSX7-M3/1 in SOČP-M3/1 Ajdovščina), se na lokaciji objektov razširi glede na prostorske možnosti lokacije in potrebe gradnje nadzemnega objekta.
(6) Delovni pas za dostopne poti in ceste sega 1 m levo in desno od roba dostopne poti in ceste.
(7) Delovni pas za izvedbo sistema katodne zaščite sega 3 m levo in desno od osi posameznega sistema.
(8) Območje delovnega pasu, razen območij parcel nadzemnih objektov na plinovodu M3/1 in dostopov do njih, se po končani gradnji vrne v enako stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom.
(9) Delovni pas je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
11. člen
(dostopne poti)
(1) Dostopnost do trase plinovoda M3/1 se zagotavlja z vzdolžnimi prevozi ob trasi znotraj delovnega pasu. Za dostop do delovnega pasu se za gradnjo in morebitna poznejša vzdrževanja plinovoda M3/1 uredijo začasne dostopne poti, ki se po končani gradnji oziroma vzdrževalnih delih vrnejo v enako stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom. Začasne dostopne poti se zgradijo od javnih državnih ali lokalnih cest in poti v širini 3,5–4 m. Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo tako, da se ne ovira promet. Ceste in poti, namenjene za začasni dostop do trase plinovoda M3/1, je treba pred uporabo preveriti in jih po potrebi dodatno utrditi in razširiti.
(2) Za dostop do sekcijskih zapornih postaj BSX5-M3/1, BSX6-M3/1 in BSX7-M3/1 ter SOČP-M3/1 Ajdovščina se zgradijo stalne dostopne poti skladno z 8. in 9. členom te uredbe.
(3) Vse dostopne poti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
12. člen
(krajinskoarhitekturna ureditev)
(1) Pred gradnjo se odstrani vegetacija v delovnem pasu. Obvodna vegetacijo, vegetacija na območju naravnih vrednot in vegetacija v gozdu se odstrani le tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda. Sečnja se opravi selektivno tako, da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Posamezna večja drevesa na robu delovnega pasu se ohranjajo in med gradnjo zaščitijo pred gradbenimi posegi.
(2) Med gradnjo se preprečita nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.
(3) Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla, varuje gozdni rob in zasajajo posekana gozdna območja, se izvedejo čim prej po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Na brežinah z erozijo se za zatravitev zagotovijo biološkoinženirski ukrepi. Zatravitve se izvedejo z avtohtonimi vrstami. Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovita zasaditev in obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonega drevja in grmovnic. Pri zasaditvah se upošteva, da se varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda v širini 5 m ne sme zasaditi z visokodebelnim rastjem.
13. člen
(odstranitev objektov)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta se pred gradnjo plinovoda M3/1 začasno ali trajno odstranita objekta:
– lopa v km 68 + 129,
– lopa v km 68 + 414.
(2) Objekta je dopustno prestaviti na drugo lokacijo, na razdaljo najmanj 10 m od osi plinovoda M3/1.
(3) Objekta, predvidena za odstranitev, sta razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
14. člen
(dopustni posegi v obstoječe objekte in dopustne dejavnosti)
(1) Poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, so na območju omejene in začasne rabe, če ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu in ne onemogočajo prevoznosti dostopnih poti, dopustni tudi naslednji posegi:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture,
– urejanje vodotokov in izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih ob upoštevanju omejitev iz 28. člena te uredbe v 5-metrskem pasu levo in desno od osi plinovoda,
– vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov ter opravljanje obstoječih dejavnosti, pri čemer se namembnost objektov ne sme spremeniti,
– zunanja ureditev zemljišč in urejanje odprtih površin,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov.
(2) Gradnja novih nadzemnih stavb in objektov, pri katerih so potrebni podzemni ali nadzemni nosilni elementi, razen ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, na območju omejene rabe ni dopustna.
(3) Na območjih izključne rabe z namensko rabo P – območje za prometne površine so, če ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu, dopustni tudi naslednji posegi:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Na območjih izključne rabe z namensko rabo E – območje za energetsko infrastrukturo je območje sekcijske postaje namenjeno izključno za ureditev plinovoda M3/1 s pripadajočimi objekti, na območju dostopne poti pa so, če ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu, dopustni tudi naslednji posegi:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(5) Na območjih z namensko rabo S – območja stanovanj (S1, S2, S3 in S4) so na območju začasne rabe (zunaj pasu 5 m levo in desno od plinovoda) poleg ureditev in dejavnosti iz prvega odstavka tega člena po zgraditvi plinovoda M3/1 dopustne tudi:
– gradnja stanovanjskih stavb in sprememba namembnosti stavb v stanovanjske namene, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah,
– sprememba namembnosti stavb v mirno pisarniško in poslovno dejavnost, dejavnosti osebnih storitev, trgovine na drobno in druge storitvene dejavnosti, tako da stanovanjska dejavnost ni motena,
– gradnja objektov za kmetijsko ter dopolnilno in dodatno dejavnost na kmetijah.
(6) Kmetijska zemljišča na območju omejene in začasne rabe so namenjena kmetijski dejavnosti. Poleg dopustnih objektov, gradnje in drugih del, določenih v tem in 41. členu te uredbe, so na kmetijskih zemljiščih dopustne kmetijske prostorskoureditvene operacije po predpisih, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč.
(7) Gozdna zemljišča na območju začasne rabe so namenjena gozdarski dejavnosti. Poleg dopustnih objektov, gradenj in drugih del, določenih v tem in 41. členu te uredbe, so v gozdovih dopustni sečnja ter posegi in ureditve v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Z gozdovi na območju državnega prostorskega načrta se gospodari v skladu s predpisi, ki urejajo gozdarstvo in lovstvo ter po določilih gozdnogospodarskih ter lovskoupravljavskih načrtov.
(8) Za vse posege se pridobi soglasje lastnika oziroma upravljavca plinovodnega omrežja.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
15. člen
(skupne določbe)
(1) Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja;
– če se med gradnjo plinovoda M3/1 ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem;
– odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki se ne uporabljajo več za svoj namen.
(2) Vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda M3/1 z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
16. člen
(cestno omrežje)
(1) Dostopne poti do sekcijskih zapornih postaj BSX5-M3/1, BSX6-M3/1, BSX7-M3/1 se navezujejo na javne površine. Za dostop do sekcijskih zapornih postaj se zgradijo nove javne ceste od bližnje javne ceste v skladno z 8. in 9. členom te uredbe.
(2) Križanje plinovoda M3/1 s hitro cesto v Vipavski dolini se izvede z vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v čim krajši razdalji in na globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena cevi. Križanje se izvede čim bolj pravokotno na cesto. Pri križanju se upošteva širitev hitre ceste za en vozni pas, kar je najmanj 7 m obojestransko od meje cestnega sveta.
(3) Križanje plinovoda M3/1 z drugimi državnimi cestami se izvede z vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v čim krajši razdalji in na globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena cevi. Plinovodna cev se višinsko prilagaja cestnemu telesu in infrastrukturi v cesti.
(4) Križanje lokalnih oziroma občinskih cest se izvede s prekopom. Plinovod M3/1 se položi v cestno telo brez zaščitne cevi. Višina nadkritja nad temenom cevi je najmanj 1,5 m. Po položitvi cevi se cestno telo sanira v enaki obliki in kakovosti, kakor je bilo pred gradbenim posegom.
17. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Zaradi gradnje plinovoda M3/1 se na območju Plavža v km 63 + 305 prestavi obstoječe vodovodno zajetje Ročke, ki napaja vodovod Sanabor. Obstoječi vodovod se v delu, kjer poteka neposredno ob plinovodu M3/1, ukine in najmanj 1 m od plinovoda M3/1 nadomesti z novim vodovodom.
(2) Med gradnjo plinovoda M3/1 ne sme priti do vpliva na lokalni vodni vir Sopotnik v km 60 + 957.
(3) Vodoravna križanja plinovoda in vodovoda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom. Na križanjih, kjer ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvede sondiranje, medsebojna višinska uskladitev pa se izvede med gradnjo.
18. člen
(kanalizacijsko omrežje)
Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacije se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad kanalizacijo. Kadar je kanalizacija nad plinovodom, mora biti za plin neprepustna; bližnji jaški morajo biti dobro prezračevani ali pa imeti odprtine.
19. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Pri križanju ali približevanju plinovoda visokonapetostnim elektroenergetskim vodom se upoštevajo naslednji pogoji:
– enosistemski visokonapetostni 220 kV daljnovodi so predvideni za rekonstrukcijo z nadgraditvijo v dvosistemske 400 kV;
– pri križanju plinovoda z ozemljili stebra nadzemnega elektroenergetskega voda znaša razmik med obstoječim ozemljilnim trakom in plinovodom najmanj 3 m, za križanja pa se izdelata študija o vplivu in elaborat izvedbe;
– pri nadzemnih delih plinovoda znašata varnostna višina in varnostna oddaljenost do spodnjega tokovodnika daljnovoda najmanj 8 m. Izolacija daljnovoda v križni razpetini se mehansko in električno ojača. Kot križanja ne sme biti manjši od 30°. Na mestu križanja daljnovoda z nadzemnim delom plinovoda se nadzemni del plinovoda ustrezno ozemlji. Pri vzporednem poteku nadzemnega dela plinovoda z daljnovodom varnostna oddaljenost do daljnovoda ne sme biti manjša od višine stebra, povečane za 3,75 m;
– pri vzporednem poteku z visokonapetostnim elektroenergetskim vodom se ugotovita potek in vpliv inducirane napetosti na plinovodu; če je inducirana napetost na plinovodu večja od dovoljene, se na plinovodu vgradi ustrezna zaščita na ogroženih mestih;
– pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati.
(2) Pri križanju ali približevanju plinovoda M3/1 srednje- in nizkonapetostnim elektroenergetskim vodom se upoštevajo naslednji pogoji:
– drog v km 54 + 956 se prestavi 10 m od plinovoda, prestavitvi se prilagodi srednjenapetostni nadzemni vod v dveh sosednjih razpetinah;
– drog v km 56 + 654 se prestavi 20 m od plinovoda, srednjenapetostni vod se ukine in se nadomesti z novim;
– drog v km 60 + 764, km 65 + 671 se vzdolžno po osi srednjenapetostnega nadzemnega voda prestavi 7 m od plinovoda;
– obstoječa jamborska TN0382 Žgavci v km 66 + 181 in drog srednjenapetostnega nadzemnega voda v km 66 + 203 se med gradnjo plinovoda zaščitita ter po potrebi preuredi ozemljitev;
– drog nizkonapetostnega nadzemnega voda v km 53 + 493, km 62 + 148, km 63 + 654 in km 66 + 151 se vzdolžno po osi nizkonapetostnega nadzemnega voda prestavi 6 m od plinovoda;
– drog nizkonapetostnega nadzemnega voda v km 66 + 199 se vzdolžno po osi nizkonapetostnega nadzemnega voda prestavi za 2 m proti vzhodu, podaljša obstoječi nizkonapetostni kablovod ter skrajša obstoječi nizkonapetostni nadzemni vod;
– drog javne razsvetljave v km 62 + 654 se prestavi 3 m južno od plinovoda;
– drogovi javne razsvetljave v bližini plinovoda se prestavijo najmanj 6 m od plinovoda;
– vodoravna križanja plinovoda in kablovoda morajo biti pod pravim kotom; kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°; navpični svetli razmik med plinovodom in kablovodom mora biti najmanj 0,5 m;
– najmanjši odmik med plinovodom in kablovodom ali ozemljilom je najmanj 1,5 m; kadar najmanjših odmikov ni mogoče doseči, se kablovodi zaščitijo s polaganjem v kabelsko kanalizacijo ali pa se prestavijo na predpisan odmik;
– oddaljenost od roba izkopanega jarka za polaganje plinovodne cevi do oporišč mora biti zunaj naselja večja od 5 m in v naselju večja od 1,5 m;
– pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, ki je globlji od vzporednega kablovoda, se na predpisan način zavaruje posedanje zemlje pod kablovodom;
– pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati.
(3) Med gradnjo se omeji doseg gradbenih strojev in njihovih delov ob upoštevanju najmanjše varnostne razdalje približevanja delom pod napetostjo ter se omogoči neoviran dostop do vseh daljnovodov s pripadajočimi stojnimi mesti. Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih vodov, s katerim bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen.
20. člen
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Vodoravna križanja plinovoda in elektronskega komunikacijskega omrežja se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Medsebojni navpični odmik telekomunikacijske infrastrukture in plinovoda je najmanj 0,5 m, pri čemer se plinovod izvede pod podzemnim telekomunikacijskim vodom. Vodoravna razdalja med elektronskimi komunikacijskimi vodi in plinovodom mora biti najmanj 1 m. Na mestu križanja se izvede zaščita telekomunikacijskega voda z zaščitno cevjo, ki sega 3 m na vsako stran plinovodne cevi. V bližini elektronskih komunikacijskih napeljav ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. Na celotni trasi so za čas gradnje dopustne začasne prestavitve elektronskih komunikacijskih vodov.
(2) Pri križanju ali približevanju plinovoda M3/1 elektronskemu komunikacijskemu omrežju se upoštevajo naslednji pogoji:
– trije drogi od km 54 + 555 do km 55 + 910 004 km se prestavijo 3 m od plinovoda, prestavitvi se prilagodi potek nadzemnega elektronskega komunikacijskega omrežja na tem odseku;
– drog v km 63 + 715 se ukine, 4 m severno od plinovoda in 9 m južno od plinovoda se postavita nova droga;
– drog v km 65 + 274 se prestavi 4 m od plinovoda, prestavitvi se prilagodi potek obstoječega nadzemnega elektronskega komunikacijskega omrežja.
21. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Plinovod M3/1 na več mestih križa plinovod M3. Križanja plinovodnega omrežja se izvedejo s prekopom pod obstoječim plinovodom M3 s svetlim navpičnim odmikom 0,5 m. Pri vzporednem poteku je najmanjša svetla razdalja do plinovoda tlačne stopnje do 16 barov 1 m, do plinovoda tlačne stopnje 16 barov in več pa 3,5 m.
(2) Vožnja mehanizacije nad obstoječim plinovodom M3 med gradnjo ni dopustna. Kadar je nujno potrebna, se obstoječa plinovodna cev zaščiti pred poškodbami (npr. z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem). Nad plinovodno cevjo je dopustno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala na način, ki ne zahteva vožnje mehanizacije nad plinovodom.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
22. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz območja načrta s prikazom parcel – listi št. 3.1–3.7, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se lahko po izvedenih posegih delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
23. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, na katerem načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitna izkopavanja odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge varstvene ukrepe, določene s predhodnimi arheološkimi raziskavami, med gradnjo pa omogoči stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Po potrebi se določita obseg in globina podvrtavanja arheoloških najdišč. Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, naj ostanejo, če je le mogoče, na kraju samem.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(5) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.
(6) Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je delovni pas čim ožji. Za dostop do trase plinovoda se na območjih kulturne dediščine uporabljajo dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih poteh in cestah, ki se ne smejo širiti. Gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine ni dovoljena. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnanje presežka materiala ali za odlagališča.
(7) Na območju prečkanja naselbinske dediščine se trasa izogiba objektom, delovni pas pa je čim ožji.
(8) Trasa plinovoda M3/1 v km 47 + 415 in km 48 + 697 prečka arheološko dediščino – Kalce pri Logatcu – Rimska cesta Ad Pirum-Longaticum (EŠD 26359). Prečkanji se izvedeta s podvrtavanjem.
(9) Pri gradnji na območju arheoloških najdišč na območju Kalc, Hrušice in Podkraja med km 47 + 400 in km 48 + 903 je treba uporabljati ustrezno gradbeno mehanizacijo, ki ne presega dopustne obremenite 100 kN/m2, in po potrebi izvesti ustrezne gradbene ukrepe za enakomerno porazdelitev teže.
(10) Spomenika padlim krajanom v Sanaborju v km 65 + 075 ni dovoljeno poškodovati ali podreti, prav tako ne spreminjati njegove okolice in njegove fizične pojavnosti v prostoru.
(11) Po končanju del se zemljišča na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vrnejo v enako stanje in kakovost pred gradbenim posegom, vsi uničeni elementi kulturne krajine pa se obnovijo.
(12) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
24. člen
(ohranjanje narave)
(1) Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Med gradnjo in po posegu se na območju državnega prostorskega načrta upoštevajo naslednji pogoji:
– na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se kar najmanj posega; začasna in stalna odlagališča izkopanega in gradbenega materiala se, kadar je mogočo, načrtujejo zunaj varstvenih območij narave in zunaj površin z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi;
– v gozdu se delovni pas plinovoda M3/1 čim bolj zoži;
– ob izkopu se zgornja plast humusa odloži tako, da bo mogočo s tem slojem pokriti površine, prizadete med gradnjo;
– zasipavanje se izvede izključno z izkopanim materialom, dovažanje materiala od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij;
– rastje se seka od začetka septembra do konca februarja; posekan les se takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka; pri tem je treba upoštevati predpise s področja varstva gozdov oziroma predpise, ki urejajo sečnjo; ob podiranju dreves, debelejših od 50 cm, se zagotovi prisotnost biologa strokovnjaka za hrošče; pri sečnji dreves je treba biti pozoren na debla z dupli in na morebitne najdbe netopirjev v njih, o čemer je treba nemudoma obvestiti naravovarstveni nadzor, ki nato opredelil nadaljnje ukrepe;
– gradbiščni provizorij in območja za skladiščenje ali odpadke se umestijo čim dlje od vodotokov;
– za dostop strojev in opreme se čim bolj uporabljajo obstoječe poti;
– med gradnjo se svetilke na gradbiščih postavijo le tam, kjer je to nujno potrebno; svetijo lahko le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru;
– rastje se zaradi vzdrževanje plinovoda seka na območju omejene rabe plinovoda (5 m levo in desno od plinovoda); ohranjajo se mejice, posamezni grmi in drevesa kot habitat za ptice;
– pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka in ne ruva.
(3) Prečkanje vodotokov na območjih varovanja narave se izvede skladno s 25. členom te uredbe. Dodatno se upoštevajo še naslednji ukrepi:
– gradnja pri prečkanju potokov v Vipavski dolini (Podovšak, Šumljak, Zali potok, Dupeljski potok) poteka od začetka decembra do konca marca, gradnja med 1. septembrom in 31. novembrom zaradi razmnoževanja potočnih rakov ni dovoljena. Pri prekopu teh potokov se mora zagotoviti taka globina vkopa plinovoda M3/1, da bo nad plinovodom omogočena trajna zarast z lesno obrežno vegetacijo in da ne pride do vpliva korenin na plinovod. Po gradnji je treba obrežje potokov v sodelovanju s pristojno naravovarstveno službo in naravovarstvenim nadzorom ponovno obojestransko zasaditi z avtohtonim rastjem na območju delovnega pasu plinovoda;
– na mestih, kjer pride do prestavitve ali urejanja strug, se dela izvedejo tako, da omogočijo preživetje vrst, ki tam živijo. Dela se, kadar je to mogočo, opravijo po načelih sonaravnega urejanja voda. Dno se oblikuje v neporavnani obliki z vmesnimi prostori med posameznimi skalami, podobno kot je to v naravi. V strugi morajo biti zakloni, ki lokalno umirijo vodni tok, da se lahko ob visokih vodah tja umaknejo ribe. Če je možno, se izvede tolmune in prehodne pragove v kombinaciji kamna in lesa. Betonirani deli se zakrijejo pod kamenjem in oblikujejo čim bolj podobno naravnemu stanju. Obrežna vegetacija se mora kar najbolj ohranjati;
– podporni zidovi in obrežna zavarovanja, kjer je predvidena izvedba s kamnom v betonu, se izvedejo tako, da na vidni zunanji strani beton ne prekriva kamnov oziroma skal. Na mestih, kjer so podporni zidovi, obrežna zavarovanja in njihovi temelji pod vodo, se med skalami naredijo čim globlje razpoke, ki se ne zalijejo z betonom, da so lahko skrivališča rib in drugih vodnih organizmov;
– utrjena brežina se izvede v izrazito neporavnani obliki, da se ob bregu ustvarijo primerni prostori za ribja skrivališča;
– če so predvidena kakršna koli dela ob ali v vodi, je treba najmanj sedem dni pred začetkom take gradnje obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja in naravovarstveni nadzor o začetku gradnje, ki bosta na podlagi trenutnega stanja populacij rib v vodotokih odločila, ali se izvede oziroma organizira intervencijski odlov rib na predvidenem delu posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Zaradi etapnosti in del, ki bodo potekala daljše časovno obdobje, mora izvajalec obvestiti upravljavca in naravovarstveni nadzor o vsakem novem posegu v strugo, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka;
– pri prečkanju vodotokov se, kadar ni drugih prostorskih možnosti zunaj območja naravne vrednote, izkoristijo vse možne tehnične rešitve, tako da se naravna vrednota ne poškoduje in da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
(4) Območje vhodov v jame v bližini delovnega pasu se pred gradnjo na terenu jasno označi in zavaruje, kakršno koli poseganje vanje pa je prepovedano. Na območju 50 m pred in za osjo jame se pri gradnji uporabi tehnologija, ki povzroča najmanj tresljajev. Če se med gradnjo plinovoda M3/1 odkrije jama ali brezno, je treba o tem takoj obvestiti pristojno ministrstvo, službo, pristojno za raziskovanje Krasa, in naravovarstveni nadzor. Po končani gradnji se opravi pregled ohranjenosti vhodov v jame.
(5) Na življenjskem območju velike uharice v dolini Bele na odseku od km 59 + 500 do km 60 + 500 in od km 66 + 000 do km 67 + 000 se gradbena dela izvedejo v čim krajšem času med 15. julijem in 30. septembrom, zunaj gnezditvenega obdobja velike uharice. Gradnja v obdobju od 1. oktobra do 15. julija ni dovoljena.
(6) Izguba dupel in špranj v drevesih po sečnji se nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic. Najpozneje do konca gradnje plinovoda M3/1 se na vsak kilometer poteka skozi gozd postavi 20 netopirnic. Število netopirnic se lahko zmanjša ob predhodnem natančnem popisu dupel. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog strokovnjak za netopirje, postavijo pa se čim prej po poseku drevja. Postavitev netopirnic in služnostne pravice oziroma obveznosti v zvezi z netopirnicami se predpiše za dobo 20 let.
(7) Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo naslednji ukrepi:
– zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda M3/1,
– na območju gradbišč sredi strnjenih gozdov se delovna vozila in mehanizacija pred vstopom na gradbišče operejo,
– košnja se izvaja najmanj 2-krat letno, površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga) pa se kosijo še pogosteje, praviloma enkrat na mesec v vegetacijski sezoni.
(8) Jarek, v katerega se polaga plinovod, se med gradnjo ogradi zaradi preprečitve padcev prostoživečih živali vanj.
(9) Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, izvajalca naravovarstvenega nadzora in na območjih varstva narave tudi organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
25. člen
(površinske vode)
(1) Vsa prečkanja plinovoda M3/1 z vodotoki in jarki ter poteki v priobalnem pasu vodotokov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
(2) Vsa prečkanja vodotokov, melioracijskih jarkov in drugih jarkov se izvedejo s prekopi v čim ožjem delovnem pasu. Plinovod M3/1 se dodatno zaščiti z obbetoniranjem cevi.
(3) Plinovod M3/1 se izvede tako, da na priobalnem zemljišču prenese obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.
(4) Pri posegih v vodotoke in njihovo bližino se poleg določil tretjega odstavka 24. člena te uredbe upoštevajo tudi naslednji ukrepi:
– teme cevi pri prečkanju vodotokov s prekopom je najmanj 1,5 m pod najnižjo točko dna reguliranih in nereguliranih vodotokov. Na tej globini poteka plinovodna cev še 3,0–5,0 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih;
– brežine in dno prečkanja vodotokov se za zaščito plinovoda pred vodno erozijo zavarujejo s kamnitimi oblogami v obsegu najmanj 5,0 m dolvodno in gorvodno od plinovodne cevi. Dno se na dolvodni in gorvodni strani zavaruje s stabilizacijskim pragom. Pri zavarovalnih ukrepih se uporablja naravni material (kamen, les, vegetativna zaščita);
– območje prečkanja vodotokov se uredi tako, da se ne spremenijo vodni režim, pretočni profil ter kakovost in biološka raznovrstnost vodotoka ter da se ohranita obstoječa dostopnost do struge in prehodnost ob njej za vzdrževalna dela. Na koritih vodotokov se po izvedenem prečkanju vzpostavi prvotno stanje;
– z gradbenimi stroji se posega v vodni prostor le, kolikor je to nujno potrebno. Dela se načrtujejo in izvedejo tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora ter s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst. Pri betoniranju je treba preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v vodo. Vse ostanke gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov je treba nemudoma odstraniti in odpeljati na odlagališče, med gradnjo in obratovanjem pa mora biti preprečeno kakršno koli izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodo. Zemeljska dela v brežini ali strugi se tehnično izvedejo tako, da se kar najbolj zmanjša vpliv kaljenja vode;
– v priobalnem pasu vodotokov nadkritje nad temenom plinovodne cevi znaša najmanj 1,5 m;
– obvodna vegetacija se ohrani v čim večji meri, morebitne poškodbe se po končanih delih sanirajo, ureditev struge mora biti sonaravna;
– čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin (čas razmnoževanja, vzgajanja mladičev, prezimovanja …);
– gradnja na vodotokih lahko poteka le, kadar se na njih v istem času ne opravljajo kakšna druga gradbena ali vzdrževalna dela;
– postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine in v struge vodotokov nista dovoljeni;
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov;
– morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba med gradnjo urediti tako, da se ne pojavlja erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih odlagališč odstranijo;
– morebitni odvzem vode za tehnološke potrebe gradnje se lahko izvede le ob soglasju upravljavca vodotoka;
– prečkanje jarkov se izvede s prekopom z dodatno obbetoniranimi cevmi na najkrajši možni razdalji. Struga se na območju križanja zaščititi s kamnito oblogo v obsegu najmanj 3,0 m;
– pri prečkanju potoka Bela v km 60 + 212 se potok uredi s povečanjem prepusta, znižanjem nivelete struge in ureditvijo korita;
– korito potoka Sopotnik v km 61 + 002 ter jarkov v km 64 + 718, km 65 + 833, km 66 + 292, km 66 + 341, km 67 + 275, 67 + 546 in km 68 + 210 se preuredi. Izvede se protierozijska zaščita s kamnito oblogo oziroma armiranobetonskim zidom, obteženim s kamenjem, če je to potrebno;
– na desnem pritoku Bele se v km 63 + 317 obstoječi prepust zamenja z novim večjim prepustom, pri čemer se prepust izvede v čim večjem možnem naklonu, vtok v prepust pa se oblikuje z drčo. Pod prepustom se struga protierozijsko zaščiti;
– nad desnim pritokom Bele v km 63 + 684 se zgradi prečna prepreka za preusmeritev vode v obstoječi prepust, na stiku ceste in sosednje doline pa se predvidi globlja mulda, ki se spelje vodo v obstoječi prepust;
– na desnem pritoku Bele v km 65 + 477 se izvede nov prepust, nad katerim poteka plinovod M3/1. Zaradi zagotavljanja pretočnosti se v koritih obeh pritokov in nad prepustom izvedejo potrebni hidrotehnični ukrepi za stalni tok vode, zadrževanja proda in plavin ter vzdrževanje prepusta;
– v km 65 + 477 se predvidi hidrotehnična ureditev dveh pritokov potoka Bela;
– v km 66 + 588 se zaključni prag protierozijske obloge izvede na prevoju med platojem in dolvodno brežino po celotno širini platoja. Na lokaciji primarne struge se prag zniža.
(5) Poleg zahtev iz četrtega odstavka tega člena se pri posegih v vodotoke in njihov obvodni pas upoštevajo tudi naslednji podrobni ukrepi:
– pri prečkanju potoka Bela v km 60 + 212 se potok uredi s povečanjem prepusta, znižanjem nivelete struge in ureditvijo korita;
– korito potoka Sopotnik v km 61 + 002 ter jarkov v km 64 + 718, km 65 + 833, km 66 + 292, km 66 + 341, km 67 + 275, 67 + 546 in km 68 + 210 se preuredi. Izvede se protierozijska zaščita s kamnito oblogo oziroma armiranobetonskim zidom, obteženim s kamenjem, če je to potrebno;
– na desnem pritoku Bele se v km 63 + 317 obstoječi prepust zamenja z novim večjim prepustom, pri čemer se prepust izvede v čim večjem možnem naklonu, vtok v prepust pa se oblikuje z drčo. Pod prepustom se struga protierozijsko zaščiti;
– nad desnim pritokom Bele v km 63 + 684 se zgradi prečna prepreka za preusmeritev vode v obstoječi prepust, na stiku ceste in sosednje doline pa se predvidi globlja mulda, ki se spelje vodo v obstoječi prepust;
– na desnem pritoku Bele v km 65 + 477 se izvede nov prepust, nad katerim poteka plinovod M3/1. Zaradi zagotavljanja pretočnosti se v koritih obeh pritokov in nad prepustom izvedejo potrebni hidrotehnični ukrepi za stalni tok vode, zadrževanja proda in plavin ter vzdrževanje prepusta;
– v km 65 + 477 se predvidi hidrotehnična ureditev dveh pritokov potoka Bela;
– v km 66 + 588 se zaključni prag protierozijske obloge izvede na prevoju med platojem in dolvodno brežino po celotno širini platoja. Na lokaciji primarne struge se prag zniža.
26. člen
(podzemne vode in vodovarstvena območja)
(1) Plinovod M3/1 prečka vodovarstvena območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Pri izvajanju gradbenih del med gradnjo in vzdrževanjem plinovoda M3/1 se upoštevajo naslednji ukrepi:
– s skrbnim ravnanjem pri izvajanju gradbenih del se preprečijo vse nesreče, zaradi katerih bi lahko prišlo do onesnaženja tal in podzemne vode z nevarnimi snovmi;
– na vodovarstvenih območjih gradnja z miniranjem ni dovoljena;
– vode, uporabljene v tehnoloških procesih gradnje plinovoda, na vodovarstvenih območjih ni dovoljeno ponikati;
– vgrajen je lahko le material, ki ne ogroža podzemne vode;
– gradnja plinovoda mora potekati tako, da bodo izkopani odseki čim krajši ob hkratnem sprotnem zasipavanju;
– izkopi se izvajajo v suhem vremenu, dela potekajo po odsekih, da odprti jarek ni izpostavljen padavinam;
– izkopi se izvedejo več kot 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode;
– vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča v ustrezno opremljenih delavnicah. Gorivo se ne pretaka v gradbenih jamah, ampak na ustrezno zaščiteni neprepustni utrjeni površini, na kateri se lahko zadrži celotna količina pretakanega goriva za oskrbo delovnih strojev;
– če se med izkopom odkrije nasutje odpadkov, ga je treba odstraniti v celoti, vključno z morebitno onesnaženo podlago;
– pri gradnji v bližini vodnih virov Sopotnik in Ročke se izvedejo nujni gradbenotehnični ukrepi za zavarovanje vodnega zajetja Sopotnik ter prestavitev in obratovanje vodnega zajetja Ročke;
– če se ob gradnji plinovoda in pri drugih posegih, povezanih z gradnjo plinovoda, naleti na nove kakovostne vodne vire, jih je treba podrobno preiskati in ohraniti za prihodnjo oskrbo z vodo.
27. člen
(poplavna, nestabilna in erozijska območja)
(1) Plinovod M3/1 prečka poplavna območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Na poplavno ogroženih območjih se stanje poplavne ogroženosti zaradi gradnje in obratovanja plinovoda M3/1 ne sme povečati.
(3) Na poplavnih območjih se izvedejo naslednji ukrepi:
– zaščita plinovoda proti vzgonu, ustrezna višina nasutja in zaščita z rastjem,
– nasipi izkopanega materiala se med gradnjo na poplavnih območjih prekinejo na vsakih 25 m s 5 m široko odprtino za odtok vode ob morebitnih nenadnih poplavah,
– dela se ne izvajajo v obdobju obsežnih padavin ali obdobju z večjo verjetnostjo poplav,
– takojšnja ureditev in sanacija površin, ki so bile ob gradnji plinovoda poškodovane, s ponovno zatravitvijo, ki mora zagotoviti v čim krajšem času dobro razraščeno travno rušo.
(4) Območja, ki so bila pred začetkom gradnje evidentirana kot potencialno nestabilna, labilna in erozijska, se pred ali med gradnjo plinovoda M3/1 sanirajo tako, da se zaustavijo obstoječi erozijski procesi in prepreči nastajanje novih erozijskih žarišč. Sanacija se izvede z:
– ureditvijo prečnih in vzdolžnih drenaž za odvajanja zaledne padavinske vode,
– gradbenotehničnimi podpornimi ukrepi z ureditvijo kamnite zložbe, oporne stene iz armiranobetonskih pilotov, ureditvijo vzdolžne grede in izvedbo bočnega sidranja z geomehanskimi sidri za zaustavitev obstoječih erozijskih procesov in preprečitev nastajanja novih erozijskih žarišč,
– ukrepi za sidranje plinovoda na strmih območjih z vrečami, napolnjenimi s peskom,
– zasaditvijo grmovnic, zatravitvijo in dodatnimi zaščitnimi ukrepi.
(5) Na erozijsko nestabilnih, labilnih in erozijskih območjih se izvedejo naslednji ukrepi:
– izkopi in zasipi gradbene jame se izvedejo hitro in sprotno, z dolžinsko omejenimi izkopi na območjih, kjer trasa plinovoda poteka prečno na padnico pobočja;
– dela se izvajajo v sušnem vremenu;
– stabilizacija zemljine v zasutem jarku, npr. z vrečami, napolnjenimi s peskom ali suho betonsko mešanico;
– za preprečitev površinskega spiranja tal po končani gradnji se površine zatravijo, npr. z biotorkretom ali z vodno setvijo z rastno pulpo;
– za zaščito rodovitne zemlje se izvedejo popleti iz šibja višine 30 cm z lesenimi koli; popleti se položijo poševno na strmino za odvod meteorne vode zunaj delovnega pasu;
– na gozdnih površinah in travnikih se delovni pas takoj po končani gradnji zatravi, da se prepreči površinsko spiranje tal.
(6) Pri poteku plinovoda M3/1 po nestabilnih, labilnih poplavnih in erozijskih območjih se upoštevajo tudi ukrepi, navedeni v 7. členu te uredbe.
(7) Lokacije izvedbe sanacijskih ukrepov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
28. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom in v gozdu mora biti delovni pas čim ožji.
(2) Globina in način polaganja plinovoda na območju najboljših kmetijskih zemljišč (posebno na območju trajnih nasadov) se prilagodita tako, da je po končani gradnji kmetijska proizvodnja kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri plinovodu M3/1 se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(3) Nad plinovodom M3/1 se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m od osi plinovoda na vsako stran. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, ne obdeluje zemljišče globlje od 0,5 m in ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(4) Po gradnji plinovoda M3/1 se območje delovnega pasu na začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih vrne v enako stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom.
(5) Pri prečkanju hidromelioracijskih območij v Vipavski dolini se plinovod M3/1 prilagaja sistemu hidromelioracij. Na melioriranih površinah se plinovod M3/1 vkoplje najmanj 2 m pod površino terena in najmanj 50 cm pod drenažnimi cevmi hidromelioracijskega kompleksa. Drenažne cevi se prerežejo in se po vgradnji plinovoda M3/1 obnovijo na celotnem delovnem pasu, tako da sta stanje in kakovost enaka kot pred gradbenim posegom.
(6) Po gradnji plinovoda M3/1 na vinogradniškem območju se območje omejene rabe plinovoda (5 m levo in desno od plinovoda) uredi v novo stanje, preostali del delovnega pasu pa se vrne v prvotno stanje.
(7) Lastnikom se med gradnjo plinovoda M3/1 in po njej omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(8) Z rodovitno zemljo se ravna skladno z 29. členom te uredbe, ki obravnava varstvo tal.
(9) Globina vkopa plinovoda skozi gozd mora prenesti obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.
(10) Sečnja na skrajnem robu delovnega pasu plinovoda se izvede selektivno tako, da se ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečita se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Sečnje gozda se opravijo strokovno po odkazilu pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije.
(11) Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka ter uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na strmejših predelih posekanega drevja ni mogoče spraviti iz gozda, se drevje podre prečno na strmino ter se zaradi zaščitne in varovalne funkcije pusti ležati v gozdu, da se tako preprečijo erozijski procesi.
(12) Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da pomladi ne motijo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravijo od julija do decembra.
(13) Na območju delovnega pasu se zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki sestavlja vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija). Območja sanacije gozdnih površin so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.
(14) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih zemljišč vrnejo v enako stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom, sanirajo se poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, morebitna propadla drevnina se nadomesti, iz gozda se odstrani ves neporabljen material in se omogoči nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi. Travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravi.
(15) Vsi posegi v gozdu se izvajajo in načrtujejo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda.
29. člen
(relief in varstvo tal)
(1) Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal.
(2) Zanimivim mikroreliefnim pojavom (kraški pojavi, jame, brezna, vrtače, kaverne ipd.) se je treba izogniti. Pri prečkanju se ti pojavi po končani gradnji vzpostavijo v prvotno obliko. Večje izravnave reliefa niso dopustne. Delovanje naravnega odtočnega sistema se ohrani. Če se med gradnjo ugotovi, da trasa plinovoda M3/1 poteka čez jame, brezna itd., se upoštevajo ukrepi, navedeni v 24. členu te uredbe.
(3) Plasti tal se pri zasipanju vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bile odkopane.
(4) Na območjih hidromorfnih tal se uporabljajo delovni stroji in vozila, ki imajo čim manjšo obtežbo na enoto stične površine s tlemi.
(5) Za čas gradnje se izdela načrt o ravnanju z rodovitnim delom prsti in o njeni uporabi. Opredelijo se odlagališča presežka materiala in začasna odlagališča rodovitnega dela prsti in njena uporaba. Odkopana prst se odlaga ločeno po plasteh (živica in mrtvica). Prepreči se onesnaženje humoznega materiala, ki se odstranjuje in premešča pri odkrivanju krovnih plasti tal. Kupi skladiščene prsti ne smejo biti višji od 1,5 m, po njih se ne sme voziti. Odgrnjene zemlje ni dopustno stiskati, da se ohrani njena rodovitnost. Rodovitna zemlja se po gradnji vrne v ustreznem vrstnem redu. Na njivskih površinah se depresije zaradi posedanja zemljine izravnajo z zasutjem ustrezne prsti.
(6) Na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja nevarnih snovi.
(7) Po končani gradnji se tla na pretežnem delu območij gradbišč vrnejo v enako stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom. Na posameznih odsekih se zaradi načina izvedbe plinovoda ureditev delovnega pasu prilagodi terenskemu poteku, pri čemer se krajinska slika širšega območja ne spreminja. Ureditev delovnega pasu po gradnji plinovoda M3/1 za več karakterističnih prečnih prerezov je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: detajli – karakteristični prečni prerez plinovoda z delovnim pasom, list 2.3.2.
(8) Na reliefno izpostavljenih območjih se upoštevajo tudi protierozijski ukrepi, ki so navedeni v 27. členu te uredbe.
(9) S presežkom izkopanega materiala se ravna skladno z 32. in 37. členom te uredbe.
30. člen
(varstvo zraka)
(1) Uporabljajo se tehnično brezhibna vozila in stroji. Tovor se na vozila naloži tako, da ne onesnažuje okolja, sipki tovor se prekriva. Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dopustno onesnaževati ceste. V sušnem in vetrovnem vremenu se vlažijo prevozne in gradbene površine. Sipki material se skladišči proč od stanovanjskih območij ter se v sušnem in vetrovnem vremenu vlaži in prekriva. Prometne površine na gradbišču, javne prometne površine in vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine se redno čistijo.
(2) Dokončana območja gradnje se sproti rekultivirajo.
31. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Uporabljajo se manj hrupni delovni stroji in motorna vozila. Najhrupnejši stroji naj obratujejo pri najnižjem možnem številu vrtljajev.
(2) Hrupna dela se opravljajo podnevi med delovnim tednom med 6. in 18. uro.
(3) Kadar je treba na najbolj izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov postaviti začasne protihrupne ograje, morajo te zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. Vrsto in način postavitve protihrupne ograje določi strokovnjak za varstvo pred čezmernim hrupom na podlagi izmerjenih prekoračitev hrupa po začetku izvajanja del. Transportne poti naj se kar najbolj izogibajo stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.
32. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Z inertnim materialom, ki nastane zaradi odstranitve objektov in infrastrukture, ter z ostanki gradbenega materiala se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(2) Zeleni odrez se ločeno odpelje na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.
(3) Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala, zagotovi se njen odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.
(4) Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa se po opravljenem tlačnem preizkusu filtrirajo in odvajajo v okolico. Odpadna olja in kondenzat filter separatorjev, ki nastajajo med obratovanjem plinovoda M3/1, se oddajo pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj.
33. člen
(obramba)
Na odseku trase plinovoda M3/1 od Kalc do prečkanja hitre ceste H4 Vipava–Ajdovščina se za potrebe obrambe zagotovi rezervacija dveh optičnih vlaken v kabelski kanalizaciji za optični kabel s priključki in odcepi, ki se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
34. člen
(varstvo pred požarom)
Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela študija požarne varnosti.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
35. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo po naslednjih etapah:
– posamezni deli trase plinovoda z vsemi pripadajočimi ureditvami ob trasi plinovoda,
– posamezne sekcijske zaporne postaje,
– SOČP-M3/1 Ajdovščina,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, odstranitve oziroma začasne prestavitve drugih objektov ter ureditve, ki so potrebne za uresničitev načrtovanih prostorskih ureditev,
– drugi ukrepi in ureditve,
– dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov skladno z ugotovitvami monitoringa.
(2) Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, biti pa morajo sklenjene funkcionalne celote.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
36. člen
(monitorning)
(1) Investitor zagotovi celosten načrt za izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem plinovoda M3/1, kot je določeno v poročilu o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec plinovoda.
(2) Med gradnjo se zagotovijo naslednji monitoringi:
– emisij snovi v zrak,
– geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot,
– stanja na gradbišču z vidika negativnih vplivov na tla in podzemno vodo,
– del v vodotokih in na vodovarstvenih območjih (prisotnost mineralnih olj, motnost in mikrobiološke analize ter hidrogeološki nadzor),
– kakovosti in izdatnosti vodnih virov (vodni vir Vipava in lokalno zajetje Ročka) med gradnjo na vodovarstvenih pasovih oziroma vplivnem območju nad zajetji in ob njih,
– območij ohranjanja narave,
– hrupa,
– s področja ohranjanja kulturne dediščine,
– na kmetijskih zemljiščih,
– del v gozdovih,
– gradbenih odpadkov.
(3) Med obratovanjem se zagotovijo naslednji monitoringi:
– kakovosti in izdatnosti vodnih virov,
– del v vodotokih in na vodovarstvenih območjih (hidrogeološki nadzor) pri rednih in izrednih vzdrževalnih delih,
– območij ohranjanja narave,
– sanacijskih zasaditev,
– oddajanja nevarnih odpadkov (nastalih pri čiščenju plinovoda),
– kakovosti kmetijskih zemljišč.
(4) Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem plinovoda M3/1 se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:
– dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve,
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
– sanacije poškodb,
– spremembe rabe prostora ali objektov in
– drugi ukrepi skladno s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(5) Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kadar je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita ter uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Ugotovitve monitoringa so javne in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
37. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Gradbiščni prostori in začasna odlagališča presežka materiala, ki se ne uporabijo za neposredno zasipanje plinovoda v jarku, se uredijo v delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih zunaj območij kulturne dediščine in čim dlje od vodotokov. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal tako, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(2) Pri gradnji nastali presežek materiala zaradi zemeljskega izkopa in sanacije plazu pod Višnjami, ki ga ni mogoče uporabiti za zasipanje plinovoda, se razgrne v delovnem pasu na območju odstranjene rodovitne zemlje, preostanek pa odloži v skladu s predpisi na urejena odlagališča.
(3) Za prevozne poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe državne in občinske ceste ter gozdne prometnice. Prevozne poti do gradbišč se določijo tako, da kar najbolj potekajo zunaj stanovanjskih naselij.
(4) Za morebitno nesrečo z onesnaževali na območju gradnje se izdela poslovnik za takojšnje ukrepanje, s katerim se določijo pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda oziroma njihovo sanacijo. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(5) Na gradbišču se brez nadzora ne sme uporabljati material, ki vsebuje škodljive snovi.
(6) Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in kakovosti kot pred gradbenim posegom oziroma skladno s prikazom ureditve delovnega pasu iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: detajli – karakteristični prečni prerez plinovoda z delovnim pasom, list 2.3.2.
38. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 36. in 37. členu, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi na območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
– pravočasno seznaniti in obvestiti prebivalstvo o začetku in načinu izvajanja gradbenih del in morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo,
– seznaniti prebivalstvo ob plinovodu s pravili in postopki, ki jih je treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem,
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po končani gradnji pa odpraviti morebitne poškodbe na njih,
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo objektov,
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpraviti in ceste vrniti v enako stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom,
– pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, izroči potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh gozdnih zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi o javni infrastrukturi investitor plinovoda ne prevzame v upravljanje.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
39. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, geoloških, hidroloških, hidrotehničnih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika primernejše tehnične rešitve, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v pristojnosti katerih posegajo.
(3) Med gradnjo je dopustno izvesti dodatne zaščitne gradbenotehnične podporne ukrepe, hidrotehnične ukrepe in ureditve gospodarske javne infrastrukture, če se izkaže, da je to potrebno.
(4) Dopustna odstopanja pri velikosti sekcijskih zapornih postaj in SOČP-M3/1 Ajdovščina so do 10 m pri tlorisnih gabaritih, lokacijsko pa se lahko prestavijo vzdolž linije plinovoda M3/1. Pri določitvi parcel za nadzemne objekte plinovoda M3/1 in stalne dostopne poti so dopustna odstopanja v obsegu nenatančnosti zemljiškokatastrskega prikaza na posameznem območju glede na analizo zemljiškokatastrskih podatkov. Dopustna odstopanja pri širini delovnega pasu so do meje območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe. Začasne dostopne poti in začasne prestavitve objektov se lahko v dogovoru z lastniki zemljišč prilagodijo stanju na terenu. Pri vseh navedenih dopustnih odstopanjih je treba upoštevati pogoje iz prvih štirih odstavkov tega člena.
XI. NADZOR
40. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
41. člen
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja, zunanja ureditev dvorišč in dostopnih poti ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditve, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati upravljavec prenosnega plinovodnega omrežja.
42. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Logatec (Logaške novice, št. 10/12, Uradni list RS, št. 97/12, Logaške novice, št. 12/12 in 7/13),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (Uradni list RS, št. 84/10 in 79/12),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vipava (Uradni list RS, št. 9/14),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Ajdovščina za območje občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/97 in 9/98, Uradni list RS, št. 87/99, 17/03 in 96/04),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 1/98, Uradni list RS, št. 92/05, 108/06, 45/08, 19/09, 9/11, 100/11 in 14/12; kartografski del: Uradni list RS, št. 96/04).
43. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-28/2015
Ljubljana, dne 29. julija 2015
EVA 2015-2550-0110
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
 
 
Slika 1