Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2015 z dne 24. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2015 z dne 24. 7. 2015

Kazalo

2343. Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Slovenska Bistrica za programsko obdobje 2015–2020, stran 6429.

  
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) in 30. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 5. redni seji dne 2. 7. 2015 sprejel
P R A V I L N I K
o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Slovenska Bistrica za programsko obdobje 2015–2020
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Slovenska Bistrica za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
Za uresničevanje navedenih ciljev se sredstva dodeljujejo kot:
– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 str. 1–75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
– državne pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, ter
– druge ukrepe.
2. člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto. Sredstva se lahko pridobivajo tudi iz drugih virov.
3. člen
(oblika pomoči)
Sredstva za pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij ali v obliki subvencioniranih storitev in neposrednih subvencij obresti.
4. člen
(opredelitev izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
– »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
– »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
– »kmetijski proizvodi« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
– »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebni za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobavljati ali kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
– »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
– »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
– »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
– »slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami«, pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
a) predhodnega triletnega obdobja ali
b) triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
– »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
– »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
– »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
– »velika podjetja« pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
– »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov;
– »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
– »neproizvodna naložba« pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
– »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
– »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč:
a) izravnava zemljišča na površini do 1 ha,
b) krčitev grmovja in dreves,
c) izravnava mikrodepresij na njivskih površinah,
d) nasipavanje rodovitne zemlje,
e) odstranitev kamnitih osamelcev do skupne količine 20 m2 na površini do 1000 m2,
f) ureditev obstoječih poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20 cm,
g) ureditev gorskih in kraških pašnikov,
h) apnenja in založno gnojenje.
– »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
– »investicijska dela« pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
– »skupina in organizacija proizvajalcev« pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
– »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
– »predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
– »živila« pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;
– »nekmetijske dejavnosti« pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode);
– »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
– »območja z omejenimi možnostmi« (v nadaljevanju: OMD) pomeni območja, ki jih določi država v skladu 164.b člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15).
5. člen
(vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
1. Vrste pomoči
Ukrepi
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen);
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen, 43 člen);
UKREP 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21. člen, 38. člen);
UKREP 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen);
UKREP 5: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen);
De minimis pomoči
(na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis;
UKREP 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja;
UKREP 8: Pokrivanje operativnih stroškov transporta iz odročnih krajev;
Ostali ukrepi občine
Projekti in programi razvoja podeželja
6. člen
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
Upravičenci do pomoči so:
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, in so vpisana v registre kmetijskih gospodarstev, imajo sedež na območju občine, minimalno 1 hektar primerljivih kmetijskih površin v občini ter so oddala zbirno vlogo na AKTRP oziroma, v primerih ukrepov po členih 21, 24 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov po členih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju;
– pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo, predelavo in trženjem na kmetijskem gospodarstvu ter ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine;
– pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa;
– registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine.
Pomoči za izvajanje ukrepa 3 in ukrepa 4 iz 5. člena tega pravilnika, ki so namenjene upravičencem iz prve točke prvega odstavka tega člena v obliki subvencioniranih storitev, se izplačajo izvajalcem storitev (prejemniki pomoči), ki so ustrezno registrirani za opravljanje storitev.
7. člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– podjetja v težavah.
Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost. Razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.
8. člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, najava ali objava v občinskem glasilu Informator, internetni strani ali občinski oglasni deski, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja ter tem pravilnikom.
V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku, se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
9. člen
(spodbujevalni učinek)
Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek, razen v primeru podpor za publikacije iz ukrepa Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost podjetja;
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti;
– seznam upravičenih stroškov;
– vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
– izjave vlagatelja:
a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10. člen
(dodelitev sredstev)
O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pristojni organ/poooblaščena oseba.
Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna.
Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe.
11. člen
(izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
– dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
– druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi itd.).
12. člen
(kumulacija) (8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13 do vključno 17 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15, 21, 24, 28, 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 702/2014
13. člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
– vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
Pomoč se ne dodeli za:
– nakup in plačilo proizvodnih pravic in letnih rastlin;
– zasaditev letnih rastlin;
– dela v zvezi z odvodnjavanjem;
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– obratna sredstva.
Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
– Podukrep 1.1 – Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
– Podukrep 1.2 – Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Podukrep 1.1 – Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu;
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev) oziroma izboljšanje nepremičnin;
– stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže itd.);
– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
– stroški novogradnje ali rekonstrukcije trajnih nasadov;
– stroški nakupa trajnih rastlin;
– stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu.
Upravičenci do pomoči so:
– kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– poslovni načrt ali mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih;
– do 100 % stroškov obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu;
– če je pomoč dodeljena v obliki nepovratnih sredstev in v obliki subvencioniranja stroškov obresti za kredit, skupna intenzivnost pomoči ne sme preseči 50 % upravičenih stroškov.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo oziroma za več naložb hkrati na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR na upravičenca na leto.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Podukrep 1.2 – Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije in ureditev dostopov (dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji);
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Upravičenci do pomoči:
– posamezna kmetijska gospodarstva ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost itd.);
– kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
– ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
– drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo oziroma za več naložb hkrati na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR na upravičenca na leto.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
14. člen
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen in 43 člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč oziroma gozdnih zemljišč.
Upravičeni stroški:
– stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč oziroma gozdnih zemljišč, vključno s stroški pregleda.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki imajo zemljišča, vključena v zaokrožitev na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
– načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč,
– mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;
– predračun (ocena upravičenih stroškov).
Intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
15. člen
UKREP 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21. člen in 38. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju.
Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov.
Upravičeni stroški:
– stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti;
– stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.
Upravičenci do pomoči:
– člani in delavci na kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju.
Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja:
– pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.
Prejemnik pomoči:
– pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, razen za stroške iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomoči.
Pogoji za pridobitev:
– dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti;
– program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.
Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine.
Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj, se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.
Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.
Intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov.
16. člen
UKREP 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov, ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.
Upravičeni stroški:
– stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih vključujejo:
a) stroške udeležbe;
b) potne stroške in stroške prevoza živali;
c) stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan;
d) najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja;
e) simbolične nagrade do vrednosti 1 000 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.
– stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih vključujejo:
a) stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.
Publikacije ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne znamke ali poreklo, z izjemo:
– shem kakovosti iz člena 20(2) (a) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji;
– sheme kakovosti iz člena 20(2) (b) in (c) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če je takšna navedba sekundarna v sporočilu.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, s sedežem kmetijskega gospodarstva v občini in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem sektorju.
Prejemniki pomoči:
– pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani.
Pogoji za pridobitev:
– dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti;
– program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.
Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki so dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine.
Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj, se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.
Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.
Intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov.
17. člen
UKREP 5: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
– naravnih nesreč,
– slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in
– drugih slabih vremenskih razmer,
– bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah in
– zaščitenih živali.
S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka.
Upravičeni stroški:
– sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem in kmetijskimi površinami na območju občine, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.
Pogoji za pridobitev:
– veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja in
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65 % stroškov zavarovalne premije.
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) Št. 1407/2013
18. člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture;
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo št. 10/15) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
19. člen
(kumulacija de minimis pomoči)
Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR).
20. člen
UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis
Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
– stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
– stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti;
– stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– dokazilo o registraciji dejavnosti, kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ga mora predložiti v roku dveh let po prejemu sredstev,
– dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj pet 5 let po zaključeni naložbi,
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno,
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja,
– poslovni načrt ali mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
– račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč in
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov oziroma do 5.000 EUR;
– do 100 % stroškov obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 18. člena tega pravilnika.
21. člen
UKREP 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja
Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.
Upravičeni stroški:
– stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
– stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
– stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje, povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
– stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.
Upravičenci do pomoči:
– pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– potrdilo o registraciji dejavnosti;
– račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
– program izobraževanja oziroma usposabljanja, povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 18. člena tega pravilnika.
22. člen
UKREP 8: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev
Namen ukrepa je pokrivati operativne stroške cestnega tovornega prometa na odročnih, razpršenih območjih občine.
Cilji ukrepa:
– ohraniti dejavnost transporta in transportne mreže na odročnih krajih.
Predmet podpore:
– financiranje stroškov tovornega prometa za prevoze, ki niso ekonomsko upravičeni.
Upravičenci:
– subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa.
Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenec mora predložiti dokazilo o opravljenem tovornem prometu na odročnih območjih, z navedbo lokacij (prog) in razdalj;
– letno število prevozov;
– zagotavljanje ustreznega in kakovostnega tovornega prometa, skladno s področno zakonodajo.
Upravičeni stroški:
– operativni stroški tovornega prevoza/kilometer v odročnih krajih.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči je do 50 % upravičenih operativnih stroškov tovornega transporta.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek 100.000 EUR/upravičenca oziroma na enotno podjetje v kateremkoli obdobju treh poslovnih let, kot je določen za dejavnosti cestnega tovornega prometa.
Občina bo znesek pomoči za ukrep in območja, ki so upravičena do podpore (odročna območja) določila z javnim razpisom.
23. člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
Prejemnik mora k vlogi predložiti:
– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 18. člena tega pravilnika.
Občina bo s odločbo pisno obvestila prejemnika:
– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013),
– o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV. OSTALI UKREPI OBČINE
24. člen
(Projekti in programi za razvoj podeželja)
Občina lahko za potrebe razvoja podeželja izvaja aktivnosti:
– v okviru lokalne akcijske skupine,
– sodelovanje v občinskih, regijskih, nacionalnih ali mednarodnih aktivnostih za razvoj podeželja,
– naročil strateških in drugih projektov ter programov razvoja podeželja,
– podpore informiranja javnosti o pomenu kmetijstva in zdrave prehrane.
V. NADZOR IN SANKCIJE
25. člen
(Nadzor in sankcije)
Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
– da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI. HRAMBA DOKUMENTACIJE
26. člen
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od dneva odločitve o prejemu pomoči iz tega pravilnika.
Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazilih o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VII. KONČNE DOLOČBE
27. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanja drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Slovenska Bistrica za programsko obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št.87/07).
28. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbe iz II. poglavja tega pravilnika, ki se nanašajo na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, se začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
Št. 9000-11/2015-13
Slovenska Bistrica, dne 2. julija 2015
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r.