Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2015 z dne 24. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2015 z dne 24. 7. 2015

Kazalo

2334. Sklep o objavi uradnega prečiščenega besedila Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica, stran 6405.

  
Na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 2. julija 2015 sprejel
S K L E P
1. člen
Sprejme se uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica, ki obsega:
– Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica (Uradno glasilo št. 8/93),
– Odlok o dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica (Uradno glasilo št. 3/94),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica (Uradno glasilo št. 11/97),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica (Uradni list RS, št. 78/14).
2. člen
Uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. člen
Ta sklep začne veljati takoj.
Št. 007-3/2014-21
Nova Gorica, dne 2. julija 2015
Župan
Mestne občine Nova Gorica
Matej Arčon l.r.
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica (uradno prečiščeno besedilo – UPB1)
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Mestna občina Nova Gorica, Občine Brda, Kanal, Miren - Kostanjevica, Šempeter - Vrtojba ter Renče - Vogrsko (v nadaljevanju: ustanoviteljice) urejajo medsebojne ustanoviteljske pravice, pravni status, razmerja med ustanoviteljicami in zavodom ter temeljna vprašanja v zvezi z organizacijo, delovanjem in financiranjem javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica.
2. člen
Imena in sedeži ustanoviteljic so:
– Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica;
– Občina Brda, Trg 25. maja 2, Dobrovo;
– Občina Kanal, Trg svobode 23, Kanal;
– Občina Miren - Kostanjevica, Miren 137, Miren;
– Občina Renče - Vogrsko, Bukovica 43, Volčja Draga;
– Občina Šempeter - Vrtojba, Trg Ivana Roba 3a, Šempeter pri Gorici.
2. STATUSNE DOLOČBE
2.1 Ime in sedež javnega zavoda
3. člen
Ime javnega zavoda je: Goriška lekarna Nova Gorica. Skrajšano ime javnega zavoda je: Goriška lekarna.
Sedež javnega zavoda je: Rejčeva ulica 2, 5000 Nova Gorica. Javni zavod lahko spremeni ime in sedež samo s soglasjem ustanoviteljic.
Javni zavod je vpisan v sodnem registru Okrožnega sodišča v Novi Gorici pod vl. št. 065/10001400 Srg 199400423.
2.2 Dejavnost javnega zavoda
4. člen
Zavod opravlja lekarniško dejavnost kot javno službo, ki obsega:
– preskrbo prebivalstva in zdravstvenih zavodov ter drugih organizacij z zdravili,
– izdajo zdravil na recept in brez recepta ter magistralno pripravo zdravil.
5. člen
Poleg osnovne lekarniške dejavnosti zavod izvaja še:
– preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja;
– izdajanje veterinarskih zdravil;
– izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev;
– svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil.
Na podlagi prvega odstavka tega člena se v lekarni lahko izvajajo naslednja strokovna dela:
– preskrba s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za zdravljenje in varovanje zdravja, prehranskimi izdelki in dopolnili, s predmeti splošne rabe ter svetovanje v zvezi z njihovo uporabo,
– svetovanje pri predpisovanju, uporabi zdravil in optimiranju zdravljenja z zdravili in svetovanje sprememb terapije v zdravniškem timu,
– svetovanje pri samozdravljenju,
– svetovanje pri uporabi kombinacij zdravil, prehranskih dopolnil, hrane in drugih sredstev,
– spremljanje neželenih učinkov zdravil in interakcij,
– farmakoinformativna dejavnost,
– farmacevtska skrb,
– zdravstveno vzgojna in izobraževalna dejavnost,
– znanstveno raziskovalna dejavnost,
– razvoj, izdelovanje in prodaja galenskih izdelkov, zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, pripravkov oziroma izdelkov iz zelišč, kozmetičnih izdelkov, čajnih mešanic ter drugih prehranskih izdelkov in dopolnil, drugih lastnih izdelkov, preverjanje njihove kakovosti in svetovanje v zvezi z njihovo uporabo,
– priprava otroške hrane in dietetičnih izdelkov,
– izdelava in izdaja veterinarskih zdravil,
– opravljanje storitev kontrolno analiznega laboratorija,
– prodaja farmacevtskih kemikalij, strupov v izvirnem pakiranju, sredstev za dezinfekcijo in dezinsekcijo,
– sodelovanje pri izdelavi strategij na področju zdravstvene dejavnosti, zdravja in zdravega načina življenja in
– druge aktivnosti povezane z zdravili in drugimi izdelki, zdravstveno dejavnostjo, zdravjem in zdravim načinom življenja.
6. člen
Dejavnosti iz 5. in 6. člena so po standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščene, kot sledi:
C10.810
Proizvodnja sladkorja
C10.820
Proizvodnja kakava, čokolade in sladkornih izdelkov
C10.830
Predelava čaja in kave
C10.860
Proizvodnja homogeniziranih in dietetičnih živil
C10.890
Proizvodnja drugih prehrambenih izdelkov, drugje nerazvrščenih
C20.130
Proizvodnja drugih anorganskih osnovnih kemikalij
C20.420
Proizvodnja parfumov in toaletnih sredstev
C21.100
Proizvodnja farmacevtskih surovin
C21.200
Proizvodnja farmacevtskih preparatov
G47.190
Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah
G47.290
Druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili
G47.650
Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z igračami in rekviziti za igre in zabavo
G47.730
Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi izdelki
G47.740
Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki
G47.750
Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kozmetičnimi in toaletnimi izdelki
G47.781
Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z očali
G47.789
Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
G47.910
Trgovina na drobno po pošti ali po internetu
G47.990
Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
J58.110
Izdajanje knjig
J58.140
Izdajanje revij in druge periodike
J58.190
Drugo založništvo
J63.990
Drugo informiranje
L68.200
Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
L68.320
Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi
M71.200
Tehnično preizkušanje in analiziranje
M72.190
Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije
M73.120
Posredovanje oglaševalskega prostora
M74.900
Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
M75.000
Veterinarstvo
N77.400
Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del
N82.920
Pakiranje
O84.120
Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialno varstvenih storitev, razen obvezne socialne dejavnosti
P85.320
Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje
P85.421
Višješolsko izobraževanje
P85.422
Visokošolsko izobraževanje
Q86.901
Alternativne oblike zdravljenja
Q86.909
Druge zdravstvene dejavnosti
2.3 Organizacija javnega zavoda
7. člen
Notranjo organizacijo javnega zavoda, organizacijske enote ter lokacije, na katerih javni zavod organizira izvajanje dejavnosti, določi javni zavod s statutom in splošnim aktom o organizaciji, ki ga sprejme svet zavoda.
3. ORGANI JAVNEGA ZAVODA
8. člen
Organi javnega zavoda so:
– svet javnega zavoda,
– direktor,
– strokovni svet.
Javni zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon, statut ali splošni akt javnega zavoda.
3.1 Svet javnega zavoda
9. člen
Javni zavod upravlja svet javnega zavoda, ki ima 13 članov in ga sestavlja:
– sedem predstavnikov občin ustanoviteljic, od katerih imenuje mestna občina dva, ostale občine pa po enega predstavnika,
– pet izvoljenih predstavnikov zaposlenih v javnem zavodu,
– en predstavnik uporabnikov.
Mandat članov sveta javnega zavoda traja štiri leta, po preteku mandata so člani lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Posamezen član sveta zavoda je lahko izvoljen največ za dva mandata.
10. člen
Občine ustanoviteljice imenujejo svojega predstavnika v skladu s svojim statutom in poslovnikom.
Predstavnika uporabnikov imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu s svojimi splošnimi akti.
Zaposleni v javnem zavodu volijo svoje predstavnike na neposrednih in tajnih volitvah. Sklep o razpisu volitev se objavi na spletnih straneh in oglasnih deskah vseh organizacijskih enot javnega zavoda, izvoljeni so kandidati, ki so dobili največje število glasov.
Podrobnejša določila o volitvah javni zavod uredi s statutom ali splošnim aktom.
11. člen
Svet javnega zavoda:
– sprejema statut in druge splošne akte, kadar zakon, odlok o ustanovitvi in statut tako določajo,
– imenuje in razrešuje direktorja v soglasju z občinami ustanoviteljicami,
– obravnava in sprejema program dela in razvoja javnega zavoda,
– obravnava in sprejema letni delovni in finančni načrt ter letno poročilo,
– spremlja poslovanje javnega zavoda in daje predloge za izboljšanje dela in poslovanja,
– odloča o najemanju kreditov v soglasju z občinami ustanoviteljicami,
– sprejema program razreševanja presežnih delavcev javnega zavoda in kadrovski načrt,
– razpisuje volitve predstavnikov zaposlenih v svet javnega zavoda,
– sprejema usmeritve za organizacijo, izvajanje in financiranje nadstandardnih storitev,
– v skladu s predpisi odloča o sredstvih za delovno uspešnost zaposlenih in direktorja,
– odloča o razpolaganju s presežki prihodkov nad odhodki,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem odlokom in statutom javnega zavoda.
3.2 Direktor
12. člen
Poslovodni organ javnega zavoda je direktor, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje svet javnega zavoda s soglasjem ustanoviteljic, prav tako, pa ga svet zavoda tudi razrešuje. Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda, predstavlja in zastopa javni zavod ter odgovarja za zakonitost dela. Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda.
Nadomeščanje direktorja za čas daljše odsotnosti se uredi s statutom.
13. člen
Mandat direktorja traja štiri leta in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan. Pogoje za zasedbo delovnega mesta direktorja, naloge, strokovno izobrazbo, pooblastila in odgovornost direktorja ter pogoje in postopek razrešitve, podrobneje določa statut javnega zavoda.
Direktor sklepa delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja mandata. Pogodbo z direktorjem podpiše predsednik sveta zavoda. Direktorju, ki je bil pred imenovanjem zaposlen v javnem zavodu, se po preteku funkcije ponudi delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Če se na javni razpis nihče ne prijavi, če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran ali če direktorju predčasno preneha mandat, imenuje svet javnega zavoda vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev javnega zavoda ali izmed prijavljenih kandidatov, za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega javnega razpisa, vendar največ za eno leto.
3.3 Strokovni svet
14. člen
Strokovni svet je kolegijski strokovni organ javnega zavoda, ki obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih s področja dejavnosti zavoda, določa strokovne podlage za programe dela in razvoja, daje svetu javnega zavoda in direktorju mnenja, predloge in usmeritve glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti ter opravlja druge naloge, določene s predpisi in splošnimi akti javnega zavoda.
V strokovnem svetu morajo biti zastopani predstavniki vseh notranjih organizacijskih enot in strokovnih služb. Podrobno sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta ter morebitne druge naloge strokovnega sveta določa statut javnega zavoda.
4. SPLOŠNI AKTI JAVNEGA ZAVODA
15. člen
Javni zavod ima statut, s katerim uredi organizacijo javnega zavoda, določi pristojnosti, pooblastila in odgovornost organov zavoda, način dela in odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje javnega zavoda, v skladu z zakonom in tem odlokom.
Statut javnega zavoda sprejme svet javnega zavoda z dvotretjinsko večino vseh članov sveta javnega zavoda in s soglasjem občin ustanoviteljic.
V skladu s statutom ima javni zavod lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja vprašanja, pomembna za delo in poslovanje javnega zavoda. Splošne akte sprejme direktor, če statut izrecno ne določa drugače.
5. DELOVNA RAZMERJA
16. člen
Delovna razmerja ter udeležba zaposlenih pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic se ureja v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti javnega zavoda.
Zaposleni v javnem zavodu se lahko organizirajo v enem ali več sindikatih. Vloga sindikata v javnem zavodu se zagotavlja skladno z določili zakona in kolektivne pogodbe.
6. SREDSTVA ZA DELO JAVNEGA ZAVODA
17. člen
Javni zavod pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti:
– s plačili za opravljene storitve po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in po pogodbah z zavarovalnicami, ki izvajajo zdravstvena zavarovanja,
– od prodaje blaga in storitev,
– od proizvodnje galenskih izdelkov, zdravil, prehranskih dopolnil, sredstev za nego, kozmetike in drugih proizvodov,
– iz sredstev, ki jih pridobi na podlagi pogodb in drugih poslovnih razmerij,
– iz sredstev proračunov ustanoviteljic, proračuna države in sredstev EU,
– z dotacijami ali darili ter iz drugih virov, v skladu z zakonom.
Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za investicije in druge obveznosti javnega zavoda, ki so povezane z izvajanjem javne službe ter za programe, h katerim so izdale predhodno soglasje.
18. člen
Javni zavod upravlja s premoženjem občin ustanoviteljic. Premoženje javnega zavoda je v lasti občin ustanoviteljic in se razmejuje med ustanoviteljice v skladu z deleži, ki jih dogovorijo občine ustanoviteljice s pisnim dogovorom, ki ga ustanoviteljice sklenejo najkasneje v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka. Podlaga za razmejitev so sklepi delitvenih bilanc in zakonska določila.
Potrebna sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev za delo ali širitev zmogljivosti za izvajanje lekarniške dejavnosti na območju posamezne občine zagotavljajo občine ustanoviteljice vsaka na svojem območju.
Sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev za delo ali razširitev zmogljivosti za izvajanje lekarniške dejavnosti, ki se zaradi specifike izvaja na enem mestu in služi potrebam vseh uporabnikov na območju delovanja javnega zavoda, zagotavljajo ustanoviteljice v skladu z dogovorjenimi deleži iz prvega odstavka tega člena oziroma v skladu s posebnim dogovorom med ustanoviteljicami.
19. člen
Zavod upravlja samostojno s premoženjem in drugimi sredstvi občin ustanoviteljic, namenjenimi izvajanju lekarniške dejavnosti, ki so mu s pogodbo dana v posest in upravljanje. Uporablja jih na način in za namene, ki jih določata zakon in ta odlok. Brez predhodnega soglasja ustanoviteljic zavod ne sme odtujiti nepremičnega premoženja ali ga obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni.
20. člen
Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljicam. Zavod mora upravljati s premoženjem občin ustanoviteljic s skrbnostjo dobrega gospodarja in v interesu ustanoviteljic.
7. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA
21. člen
Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga javni zavod ustvari pri opravljanju svoje dejavnosti, javni zavod uporablja za opravljanje in razvoj lekarniške dejavnosti, izboljšanje opremljenosti in pogojev dela v skladu z dogovorom ustanoviteljic.
O namenu in načinu razporeditve presežkov prihodkov nad odhodki odloča svet javnega zavoda v soglasju z občinami ustanoviteljicami in po predhodnem mnenju strokovnega sveta. Del presežka, ki ga javni zavod lahko nameni nagrajevanju zaposlenih, se določi v skladu z zakonom in drugimi veljavnimi predpisi.
Če v letnem obračunu javni zavod izkaže izgubo oziroma presežek odhodkov nad prihodki, mora izdelati sanacijski program in pripraviti predlog za pokritje izgube, o katerem odloči svet javnega zavoda v soglasju z ustanoviteljicami.
8. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI JAVNEGA ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
22. člen
Javni zavod je pravna oseba, ki v okviru svoje dejavnosti nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Z nepremičnim premoženjem lahko javni zavod razpolaga samo po predhodnem pisnem soglasju občin ustanoviteljic. Javni zavod v pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor.
Za svoje obveznosti odgovarja javni zavod z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle v okviru dejavnosti, ki je določena s tem odlokom in vpisom v sodni register.
23. člen
Javni zavod je dolžan skrbeti za tekoče in investicijsko vzdrževanje in obnavljanje stavb in prostorov, ki jih uporablja za svojo dejavnost ali v soglasju z ustanovitelji oddaja v najem ter vzdrževati in obnavljati nameščeno opremo v prostorih, ki je last ustanovitelja.
9. ODGOVORNOST OBČIN USTANOVITELJIC ZA OBVEZNOSTI JAVNEGA ZAVODA
24. člen
Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti javnega zavoda, ki so povezane z izvajanjem javne službe ali programov, h katerim so izdale predhodno soglasje.
10. URESNIČEVANJE USTANOVITELJSKIH PRAVIC
25. člen
Javni zavod zagotavlja vse obveznosti do ustanoviteljic v skladu z zakonom in drugimi predpisi s področja, ki ga pokriva. Javni zavod mora na zahtevo občine ustanoviteljice, najmanj pa enkrat letno, v rokih in na način, ki ga določa veljavna zakonodaja, posredovati podatke o rezultatih dela in poslovanja javnega zavoda.
26. člen
Nosilci izvajanja ustanoviteljskih pravic in obveznosti so mestni svet oziroma občinski sveti ustanoviteljic, ki so dolžne svoje ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajati tako, da omogočajo javnemu zavodu nemoteno delovanje. V vseh primerih, ko ta odlok ali statut ali zakon določajo, da mora javni zavod od ustanoviteljic pridobiti soglasje, se šteje, da je bilo soglasje dano, če ustanoviteljica v roku 60 dni od datuma prejema zahteve izdaje soglasja ne zavrne. Določba se smiselno uporablja tudi za ostale primere izvajanja ustanoviteljskih pravic, kot npr. izdajo mnenj ipd.
27. člen
Mestni svet oziroma občinski sveti dajejo soglasje k imenovanju direktorja in k statutu zavoda.
Za izvrševanje drugih ustanoviteljskih pravic in obveznosti ustanoviteljice zadolžijo izvršilni skupni organ (kolegij županov), ki ga sestavljajo župani vseh občin ustanoviteljic in je pristojen za obravnavo problematike ter izdajo ali zavrnitev soglasij in mnenj v primerih in na način, kot določa ta odlok ali drugi predpisi.
Za udeležbo in odločanje na sejah kolegija županov, lahko župan pisno pooblasti podžupana ali drugo osebo iz svoje občinske uprave. Pooblaščenec, ki se izkaže s pooblastilom, ima enake pravice odločanja, kot župan, razen če v pooblastilu ni izrecnih omejitev.
Mandat članov kolegija županov traja štiri leta in je vezan na opravljanje funkcije župana. Sedež kolegija županov je na sedežu Mestne občine Nova Gorica. Strokovne naloge za kolegij županov opravlja občinska uprava Mestne občine Nova Gorica.
28. člen
Kolegij županov sprejema odločitve na sejah kolegija županov. Pobudo za sklic seje lahko da vsak član. Seja je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica članov. Sklep na seji kolegija županov je sprejet, če s predlogom soglaša večina prisotnih članov.
Na sejah kolegija župana se vodi zapisnik.
Sprejete odločitve obvezujejo vse občine. Odločitve, ki jih sprejme kolegij županov, podpisuje župan sedežne občine, ki je tudi predsednik kolegija županov. Člani kolegija županov na prvi seji izvolijo podpredsednika kolegija županov, ki nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti.«
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica (Uradno glasilo št. 8/93) vsebuje naslednje predhodne in končne določbe:
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Do imenovanja novega sveta vodi zavod vršilec dolžnosti direktorja.
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje ustanovitelj s 1. 7. 1993 in te naloge opravlja do imenovanja direktorja.
20. člen
Vršilec dolžnosti direktorja mora izpolnjevati vse potrebne aktivnosti za oblikovanje novih organov upravljanja zavoda ter razpisani postopek za imenovanje direktorja zavoda in za pripravo aktov zavoda.
21. člen
Zavod mora uskladiti svojo organiziranost, sprejeti statut in konstituirati svet zavoda in druge organe najkasneje v treh mesecih in priglasiti spremembe vpisa v sodni register najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
22. člen
Z dnem, ko stopi v veljavo ta odlok, prenehajo veljati dosedanji akti, s katerimi je bila dosedaj organizirana Goriška lekarna Nova Gorica.
23. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin.
Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica (Uradno glasilo št. 3/94) vsebuje naslednje predhodne in končne določbe:
2. člen
Dopolnitev odloka začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica (Uradno glasilo št. 11/97) vsebuje naslednje predhodne in končne določbe:
2. člen
Zavod je dolžan v roku 3 mesecev uskladiti statut s tem odlokom.
3. člen
Ta odlok se pošlje v soglasje občinskim svetom občin Brda, Kanal in Miren - Kostanjevica.
4. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica (Uradni list RS, št. 78/14) vsebuje naslednje predhodne in končne določbe:
2. člen
Predstavnik uporabnikov in predstavniki zaposlenih v svetu javnega zavoda nadaljujejo z delom do izteka mandata. Občine ustanoviteljice imenujejo manjkajoče člane v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka.
3. člen
Splošne akte javnega zavoda, ki niso v skladu s tem odlokom, mora javni zavod uskladiti najkasneje v roku šest mesecev od uveljavitve tega odloka. Če so določbe splošnih aktov v nasprotju z odlokom o ustanovitvi in statutom, se do uskladitve neposredno uporabljajo določbe odloka in statuta.
Splošni akti, ki niso v nasprotju s tem odlokom ali statutom, veljajo do sprejetja novih, čeprav so bili sprejeti na podlagi statutov iz prejšnjega člena.
4. člen
Ta odlok v enakem besedilu sprejmejo vse občine ustanoviteljice in stopi v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma drugem uradnem glasilu občin ustanoviteljic.