Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2015 z dne 24. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2015 z dne 24. 7. 2015

Kazalo

2277. Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP), stran 6286.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP)
Razglašam Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 10. julija 2015.
Št. 003-02-6/2015-10
Ljubljana, dne 20. julija 2015
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O FISKALNEM PRAVILU (ZFISP)
I. SPLOŠNO
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa način ter časovni okvir izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja (v nadaljevanjem besedilu: srednjeročna uravnoteženost), merila za določitev izjemnih okoliščin, v katerih se lahko odstopi od srednjeročne uravnoteženosti, in način ravnanja ob njihovem nastopu oziroma prenehanju.
(2) S tem zakonom se ureja tudi delovanje Fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa.
(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L št. 306 z dne 23. 11. 2011, str. 41).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »prihodki in izdatki proračunov države« so prihodki in izdatki, kot so določeni z Evropskim sistemom računov (v nadaljnjem besedilu: metodologija ESA);
2. »metodologija ESA« je evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov, kot ga določa uredba Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki ureja Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v EU;
3. »proračuni države« so zbirni konsolidirani računi prihodkov in izdatkov vseh institucionalnih enot sektorja država;
4. »sektor država« zajema vse institucionalne enote, ki so v skladu z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev, uvrščene v sektor S.13;
5. »srednjeročnost« pomeni obdobje gospodarskega cikla, v katerem dejanska raven bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP) iz nadpotencialne ravni BDP preide v podpotencialno raven in se v povprečju izenači s potencialno ravnjo BDP;
6. »potencialna raven BDP« je ocenjena raven BDP, ki bi jo gospodarstvo doseglo s takšno uporabo kapitala in dela, ki nima inflacijskih učinkov. Potencialna raven BDP se izračuna na podlagi skupne metodologije, ki se v EU uporablja v okviru postopkov nadzora nad javnofinančnimi politikami na podlagi pogodbe, ki ureja delovanje EU;
7. »strukturni saldo sektorja država« je dejanska razlika med prihodki in izdatki sektorja država v posameznem letu, prilagojena za učinke, ki so ocenjeni kot posledica gospodarskega cikla, brez upoštevanja učinkov enkratnih oziroma začasnih ukrepov, opredeljenih v Paktu za stabilnost in rast;
8. »ciljni saldo sektorja država« je načrtovana razlika med prihodki in izdatki sektorja država;
9. »srednjeročni fiskalni cilj« je ciljni srednjeročni strukturni saldo sektorja država, določen v skladu s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi ter pravili in akti, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah EU;
10. »blagajne javnega financiranja« so državni proračun, občinski proračuni, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pokojninska blagajna) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena blagajna);
11. »Pakt za stabilnost in rast« sestavljajo: uredba EU, ki ureja okrepitev nadzora nad proračunskim stanjem ter nadzor in usklajevanje gospodarskih politik in uredba EU, ki ureja pospešitev in razjasnitev izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
12. »proizvodna vrzel« je razlika med dejanskim in potencialnim BDP nekega leta v odstotkih potencialnega BDP, kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast.
13. »elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel« je občutljivost salda sektorja država na gospodarski cikel, kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast.
II. IZVAJANJE SREDNJEROČNE URAVNOTEŽENOSTI
3. člen
(izvajanje srednjeročne uravnoteženosti)
(1) Prihodki in izdatki proračunov države so srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če strukturni saldo sektorja država v posameznem letu ni nižji od minimalne vrednosti, določene v ratificirani mednarodni pogodbi, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, v srednjeročnem obdobju pa je najmanj izravnan ali je v presežku.
(2) Srednjeročno uravnoteženost iz prejšnjega odstavka se zagotavlja tako, da se ob upoštevanju predvidenega obsega prihodkov načrtovani obseg izdatkov sektorja država navzgor omeji na raven, s katero se zagotovi upoštevanje pravila iz prejšnjega odstavka.
(3) Zgornjo mejo obsega izdatkov sektorja država v posameznem letu, v katerem je raven BDP pod potencialno, se izračuna tako, da se predviden obseg prihodkov sektorja država zmanjša za napovedani obseg potencialnega BDP, pomnožen s faktorjem, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo sektorja država glede na določbe ratificirane mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, in stanje gospodarstva v ciklu, oziroma matematično na naslednji način:
E ≤ R-k*YP, kjer je k=mSS+á*OG
E = Načrtovani izdatki sektorja država
R = Predvideni prihodki sektorja država
k = Faktor, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo sektorja država glede na določbe ratificirane mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, in stanje gospodarstva v ciklu
YP = Napovedani obseg potencialnega BDP
mSS = Faktor, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo v % BDP
á = Elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel
OG = Proizvodna vrzel.
(4) Zgornjo mejo obsega izdatkov sektorja država v posameznem letu, v katerem je raven BDP nad potencialno, se izračuna tako, da se predviden obseg prihodkov sektorja država zmanjša za napovedani obseg potencialnega BDP, pomnožen s faktorjem, ki odraža stanje gospodarstva v poslovnem ciklu, oziroma matematično na naslednji način:
E ≤ R-m*YP, kjer je m=á*OG;
E = Načrtovani izdatki sektorja država
R = Predvideni prihodki sektorja država
m = Faktor, ki odraža stanje gospodarstva v poslovnem ciklu
YP = Napovedani obseg potencialnega BDP
á = Elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel
OG = Proizvodna vrzel.
(5) Načrtovan obseg izdatkov iz drugega odstavka tega člena, ki ne sme presegati zgornje meje obsega izdatkov, izračunane v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena, ne vsebuje izdatkov, ki imajo skladno z oceno Evropske komisije naravo začasnih oziroma enkratnih izdatkov, opredeljenih v Paktu za stabilnost in rast.
(6) Če se spremeni Pakt za stabilnost in rast ali Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) ratificira spremembo mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, se ustrezno spremeni tudi način izračuna zgornje meje obsega izdatkov sektorja država iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
4. člen
(načelo previdnosti pri načrtovanju in ocenjevanju obsega prihodkov in izdatkov)
Za zagotavljanje spoštovanja srednjeročne uravnoteženosti iz prejšnjega člena je treba pri načrtovanju in ocenjevanju obsega prihodkov in izdatkov proračunov sektorja država upoštevati tveganja, ki bi lahko negativno vplivala na makroekonomsko stabilnost in s tem na prihodke in izdatke proračunov sektorja država ter dolgoročno vzdržnost javnega financiranja in obseg dolga sektorja država.
5. člen
(poraba presežkov proračunov)
(1) Presežki, ki jih posamezna institucionalna enota sektorja država ustvari v posameznem letu, se zbirajo na ločenem računu.
(2) Če je institucionalna enota sektorja država zadolžena, se presežki iz prejšnjega odstavka lahko uporabijo le za odplačevanje glavnic njenega dolga.
(3) Če institucionalna enota sektorja država nima dolgov, se ustvarjeni presežki iz prvega odstavka tega člena uporabijo za financiranje primanjkljajev v obdobjih podpotencialne ravni BDP, za financiranje izpada prihodkov oziroma povečanja izdatkov zaradi okoliščin iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ali za financiranje investicij v naslednjih letih.
(4) Ne glede na drugi ali tretji odstavek se lahko ustvarjeni presežki iz prvega odstavka tega člena, ob predhodnem soglasju ustanovitelja posamezne institucionalne enote sektorja država, izjemoma uporabijo tudi za povečanje premoženja te institucionalne enote.
(5) Ne glede na drugi, tretji ali četrti odstavek tega člena, lahko, po postopku in v primerih, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne finance, ustanovitelj institucionalne enote sektorja država zahteva vplačilo presežkov javnih prihodkov nad javnimi izdatki v proračun ustanovitelja.
6. člen
(okvir za pripravo proračunov)
(1) Okvir za pripravo proračunov sektorja država (v nadaljnjem besedilu: okvir) je akt, v katerem se v skladu s 3. členom tega zakona za posamezna leta določi ciljni saldo sektorja država in najvišji obseg izdatkov sektorja država. Okvir sprejme državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) vsako leto za najmanj tri prihodnja leta.
(2) Vlada predlog okvira posreduje državnemu zboru in Fiskalnemu svetu najkasneje 20 dni pred rokom za posredovanje Programa stabilnosti Evropski komisiji skupaj z osnutkom Programa stabilnosti. Program stabilnosti je akt, ki vsebuje opis politike in ukrepov za doseganje ciljev iz prvega in tretjega odstavka tega člena in določa tudi srednjeročni fiskalni cilj. Državni zbor sprejme okvir najkasneje pet dni pred rokom, določenim za posredovanje Programa stabilnosti Evropski komisiji.
(3) V okviru se za posamezna leta določi tudi:
– ciljni saldo ter najvišji obseg izdatkov za državni proračun,
– ciljni skupni saldo in najvišji skupni obseg izdatkov občinskih proračunov,
– najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno,
– najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno.
(4) Po sprejemu okvira vlada sprejme Program stabilnosti, ki mora biti skladen z okvirom, in ga posreduje Evropski komisiji.
(5) Če državni zbor ne sprejme okvira v roku iz drugega odstavka tega člena, sprejme vlada Program stabilnosti, ki je skladen z zadnjim sprejetim okvirom. Če zadnji sprejeti okvir ne določa ciljev iz prvega in tretjega odstavka tega člena za leta, na katera bi se moral nanašati Program stabilnosti, jih določi vlada v skladu s 3. členom tega zakona.
(6) Če vlada do 15. septembra tekočega leta ugotovi, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bil sprejet okvir, državnemu zboru in Fiskalnemu svetu ob posredovanju predloga državnega proračuna ali njegovih sprememb posreduje v sprejem tudi predlog spremembe okvira. Državni zbor spremembo okvira sprejme ob sprejemu državnega proračuna ali njegovih sprememb.
(7) Način upoštevanja ciljev, določenih v okviru, v vseh fazah načrtovanja proračunov sektorja država, se podrobneje uredi v predpisih, ki urejajo javne finance.
III. FISKALNI SVET
7. člen
(položaj in naloge Fiskalnega sveta)
(1) Fiskalni svet je samostojen in neodvisen državni organ, ki pripravlja in javno objavlja ocene, ki lahko vključujejo tudi priporočila, v zvezi s skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, ki so določena v tem zakonu, predpisih, ki urejajo javne finance, ali predpisih EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah.
(2) Fiskalni svet opravlja naslednje naloge:
1. ocenjuje vzdržnost in skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka Programa stabilnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena,
2. pripravlja oceno upoštevanja fiskalnih pravil na podlagi predloga državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna oziroma rebalansa državnega proračuna, ki je predložen v sprejem državnemu zboru,
3. spremlja tekoče izvrševanje državnega proračuna, občinskih proračunov, zdravstvene in pokojninske blagajne,
4. pripravlja oceno skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili,
5. ocenjuje ustreznost predloga sprememb okvira in predloga programa ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročne uravnoteženosti iz drugega odstavka 11. in drugega odstavka 14. člena tega zakona,
6. ocenjuje skladnost izvrševanja odpravljanja odstopanj iz prvega in drugega odstavka 11. in prvega in drugega odstavka 14. člena tega zakona s predpisi in drugimi akti,
7. ocenjuje, ali so nastale okoliščine iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ter ali so okoliščine iz prvega odstavka 12. člena tega zakona prenehale,
8. ocenjuje ustreznost predloga sprememb okvira iz drugega odstavka 13. člena tega zakona glede na naravo okoliščin iz prvega odstavka 12. člena tega zakona,
9. opravlja druge naloge, potrebne za izvajanje svojih pristojnosti.
(3) Fiskalni svet ocene iz prejšnjega odstavka pripravi in posreduje vladi ter državnemu zboru:
1. glede 1. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi osnutka Programa stabilnosti v seznanitev in predloga okvira iz drugega odstavka prejšnjega člena v sprejem državnemu zboru,
2. glede 2. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi predloga državnega proračuna ali sprememb oziroma rebalansa državnega proračuna v sprejem državnemu zboru,
3. glede 4. točke prejšnjega odstavka – na podlagi konsolidiranih bilanc sektorja država, ki mu jih posreduje ministrstvo, pristojno za finance, do 30. junija tekočega leta za preteklo leto,
4. glede 5. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi predloga spremembe okvira in predloga programa ukrepov iz drugega odstavka 11. in drugega odstavka 14. člena tega zakona v sprejem državnemu zboru,
5. glede 8. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi predloga spremembe okvira iz drugega odstavka 13. člena tega zakona v sprejem državnemu zboru,
6. glede 3., 6., 7. in 9. točke prejšnjega odstavka – na podlagi zaprosila državnega zbora, vlade ali po lastni presoji.
(4) Vlada na podlagi ocene Fiskalnega sveta pripravi pisno obrazloženo stališče do ocene Fiskalnega sveta in ga posreduje državnemu zboru. Državni zbor lahko naloži vladi, da na podlagi ocene Fiskalnega sveta pripravi spremembe predlaganega akta ali dodatne ukrepe.
(5) Podrobneje se delovanje Fiskalnega sveta uredi v zakonu, ki ureja javne finance.
8. člen
(sestava Fiskalnega sveta)
(1) Fiskalni svet ima tri člane, ki jih na predlog vlade imenuje državni zbor.
(2) Funkcija člana Fiskalnega sveta ni združljiva z opravljanjem druge javne funkcije in dejavnostjo upravljanja, nadzora ali zastopanja neposrednega ali posrednega uporabnika proračunov sektorja država.
(3) Za člane Fiskalnega sveta se imenujejo strokovnjaki s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije, pri čemer mora biti vsaj eden strokovnjak s področja makroekonomije, vsaj eden pa s področja javnih financ. Kot strokovnjak s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije se šteje oseba z najmanj univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in najmanj 10 leti delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju, pri čemer se ocenjujejo tudi poslovna uspešnost, uspešnost na dosedanjih delovnih mestih in ugled.
(4) Za člana Fiskalnega sveta ne more biti imenovana oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in sicer na zaporno kazen v trajanju več kot šest mesecev.
(5) Član Fiskalnega sveta je imenovan za dobo pet let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Člana Fiskalnega sveta je mogoče predčasno razrešiti:
1. če državnemu zboru predloži izjavo, da odstopa,
2. če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti,
3. če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije,
4. če ne izpolnjuje več pogojev za člana Fiskalnega sveta, določenih po tem zakonu,
5. če nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije,
6. če pri izvrševanju svojih funkcij ne ravna v skladu z ustavo ali zakonom.
(6) Član Fiskalnega sveta je predčasno razrešen in mu funkcija preneha z dnem, ko državni zbor ugotovi nastop razloga iz 1., 2., 3., 4. ali 5. točke prejšnjega odstavka oziroma ko ga državni zbor razreši na podlagi razlogov iz 6. točke prejšnjega odstavka. Pobudo za razrešitev člana Fiskalnega sveta na podlagi 6. točke prejšnjega odstavka lahko vloži najmanj 15 poslancev državnega zbora. Pobuda mora vsebovati opis očitane kršitve ustave oziroma zakona in predlog dokazov o kršitvi ustave oziroma zakona. Predsednik državnega zbora o predčasni razrešitvi takoj obvesti vlado.
9. člen
(izbirni postopek članov Fiskalnega sveta)
(1) Predsednik Fiskalnega sveta pol leta pred iztekom funkcije članov Fiskalnega sveta obvesti vlado.
(2) Po prejemu obvestila glede izteka funkcije ali po prejemu obvestila, da predlagani kandidat za člana Fiskalnega sveta ni dobil potrebne večine ali je bil predčasno razrešen, vlada brez odlašanja objavi v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za prijavljanje kandidatov.
(3) Prijavo kandidata se pošlje vladi, v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni po objavi poziva, v primeru predčasne razrešitve člana Fiskalnega sveta in v primeru iz sedmega odstavka tega člena pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Prijava mora biti obrazložena. Priložena ji mora biti pisna izjava prijavljenega kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo.
(4) Izmed prijavljenih kandidatov vlada predlaga državnemu zboru kandidate za predsednika in člana Fiskalnega sveta.
(5) Vlada predlaga kandidate v 30 dneh po izteku roka iz tretjega odstavka tega člena. Predlog kandidature mora obrazložiti in mu predložiti pisno izjavo kandidata, da sprejema kandidaturo.
(6) Državni zbor glasuje o predlaganih kandidatih za člane Fiskalnega sveta v 30 dneh po predložitvi predloga vlade. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje dvotretjinska večina vseh poslancev.
(7) Če predlagani kandidat za člana Fiskalnega sveta ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem takoj obvesti vlado.
10. člen
(delovanje Fiskalnega sveta)
(1) Fiskalni svet zastopa predsednik, ki tudi vodi in organizira njegovo delo.
(2) Fiskalni svet sprejme poslovnik, v katerem uredi svoje poslovanje. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Fiskalni svet odločitve sprejema z večino vseh članov.
(4) Sredstva za delo Fiskalnega sveta se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije na predlog Fiskalnega sveta. Fiskalni svet samostojno odloča o porabi proračunskih sredstev.
(5) Predsednik Fiskalnega sveta je v Fiskalnem svetu zaposlen najmanj za 50 odstotkov polnega delovnega časa. Člana Fiskalnega sveta sta lahko pri Fiskalnem svetu zaposlena za največ 50 odstotkov polnega delovnega časa.
(6) Pri Fiskalnem svetu so lahko zaposleni največ štirje javni uslužbenci, ki opravljajo strokovno pomoč za člane Fiskalnega sveta. Administrativno-tehnične naloge za Fiskalni svet opravljajo službe Računskega sodišča Republike Slovenije.
(7) Vse institucionalne enote sektorja država morajo Fiskalnemu svetu zagotavljati vse informacije, podatke in analize, s katerimi razpolagajo in ki jih Fiskalni svet potrebuje za izvrševanje nalog iz drugega odstavka 7. člena tega zakona. Fiskalni svet lahko z institucionalnimi enotami sektorja država sklepa dogovore o sodelovanju za brezplačno zagotavljanje tistih podatkov, analiz in drugih informacij, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi lahko posamezna institucionalna enota sektorja država zagotavlja Fiskalnemu svetu za opravljanje njegovih nalog.
(8) Fiskalni svet predloži enkrat letno do konca maja tekočega leta za preteklo leto državnemu zboru v obravnavo poročilo o svojem delu.
IV. ODPRAVLJANJE ODSTOPANJ IN IZJEMNE OKOLIŠČINE
11. člen
(popravljalni mehanizem)
(1) Če vlada na podlagi ocene Fiskalnega sveta ugotovi, da se srednjeročna uravnoteženost ne izvaja v skladu s 3. členom tega zakona, ali če Republika Slovenija prejme priporočilo oziroma poziv Sveta zaradi odstopanja od določb Pakta za stabilnost in rast, minister, pristojen za finance, uporabi ukrepe, ki so določeni v zakonu, ki ureja javne finance, za namen srednjeročnega uravnoteženja javnih financ.
(2) Če se z ukrepi iz prejšnjega odstavka ne zagotovi izvajanja srednjeročne uravnoteženosti v skladu s 3. členom tega zakona ali spoštovanja priporočila oziroma poziva Sveta, vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, najpozneje v roku treh mesecev od ugotovitve vlade iz prejšnjega odstavka ali po prejemu priporočila oziroma poziva Sveta državnemu zboru predloži v sprejem predlog spremembe okvira in predlog programa ukrepov, s katerimi se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti. Obenem vlada oba predloga iz prejšnjega stavka posreduje tudi Fiskalnemu svetu. Priprava predloga programa ukrepov, s katerimi se ponovno zagotovi spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti, se šteje za tekoči posel vlade.
(3) Predlog programa ukrepov iz prejšnjega odstavka vsebuje ukrepe v obsegu, ki je sorazmeren ugotovljenemu odstopanju od srednjeročne uravnoteženosti ali ugotovljenemu odstopanju od načrtovanega odpravljanja odstopanja od srednjeročne uravnoteženosti, in je skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast.
12. člen
(merila za določitev izjemnih okoliščin)
(1) Od srednjeročne uravnoteženosti se lahko odstopi pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti, in le:
1. v obdobjih resnega gospodarskega upada ali
2. v primeru neobičajnega dogodka, na katerega ni mogoče vplivati in ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja država,
kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast.
(2) Nastanek in prenehanje okoliščin iz prejšnjega odstavka ugotovi vlada po pridobitvi ocene Fiskalnega sveta. Fiskalni svet oceno glede nastanka ali prenehanja okoliščin poda najkasneje v 15 dneh, če za oceno zaprosi vlada.
13. člen
(obseg dopustnih odstopanj od srednjeročne uravnoteženosti)
(1) Obseg dopustnih odstopanj od srednjeročne uravnoteženosti v primeru ugotovljenih okoliščin iz prvega odstavka 12. člena določi državni zbor s sprejemom spremembe okvira.
(2) Predlog za spremembo okvira državnemu zboru poda vlada in ga posreduje tudi Fiskalnemu svetu.
14. člen
(popravljalni mehanizem po prenehanju izjemnih okoliščin)
(1) Ko vlada na podlagi ocene Fiskalnega sveta ugotovi, da so prenehale okoliščine iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in da je strukturni saldo sektorja država nižji od minimalne vrednosti, določene v prvem odstavku 3. člena tega zakona, minister, pristojen za finance, uporabi ukrepe, ki so določeni v zakonu, ki ureja javne finance, z namenom srednjeročnega uravnoteženja javnih financ.
(2) Če se z ukrepi iz prejšnjega odstavka ne zagotovi, da je strukturni saldo sektorja država najmanj enak minimalni vrednosti iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, najpozneje v roku treh mesecev od ugotovitve vlade iz prejšnjega odstavka državnemu zboru predloži v sprejem predlog spremembe okvira in predlog programa ukrepov, s katerimi se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti. Obenem vlada oba predloga iz prejšnjega stavka posreduje tudi Fiskalnemu svetu.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
(izvajanje srednjeročne uravnoteženosti v obdobju približevanja srednjeročnemu fiskalnemu cilju)
(1) Dokler se Republika Slovenija približuje srednjeročnemu fiskalnemu cilju, se šteje, da so proračuni države srednjeročno uravnoteženi, če se strukturni saldo sektorja država približuje srednjeročnemu fiskalnemu cilju skladno z dinamiko, določeno na podlagi Pakta za stabilnost in rast.
(2) V času približevanja srednjeročnemu fiskalnemu cilju iz prejšnjega odstavka se srednjeročno uravnoteženost zagotavlja tako, da se ob upoštevanju predvidenega obsega prihodkov načrtovan obseg izdatkov sektorja država navzgor omeji na raven, s katero se zagotovi prilagoditev strukturnega salda sektorja država v smeri srednjeročnega fiskalnega cilja skladno z dinamiko iz prejšnjega odstavka.
16. člen
(rok za začetek postopka izbire članov Fiskalnega sveta in sprejem poslovnika)
(1) Vlada objavi poziv za prijavljanje kandidatov za člane Fiskalnega sveta v Uradnem listu Republike Slovenije v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Fiskalni svet sprejme svoj poslovnik v roku treh mesecev od imenovanja članov Fiskalnega sveta.
17. člen
(sprejem prvega okvira in sredstva za delo Fiskalnega sveta v letu 2015)
(1) Prvi predlog okvira, skupaj z osnutkom Programa stabilnosti, vlada posreduje državnemu zboru in Fiskalnemu svetu najmanj 20 dni pred rokom za posredovanje Programa stabilnosti Evropski komisiji v letu 2016.
(2) V letu 2015 se sredstva za delo Fiskalnega sveta zagotovijo v Proračunu Republike Slovenije za leto 2015.
18. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati oddelek 10.a Fiskalni svet in 106.a do 106.e člen Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr. in 101/13).
19. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/14-55/27
Ljubljana, dne 10. julija 2015
EPA 227-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik