Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUFJO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji dne 2. 7. 2015 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika
1. Uvodne določbe
1. člen
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika, ki je bil sprejet z odlokom (Uradni list RS, št. 27/14, 50/14 – teh. popr., 71/14 – teh. popr., 92/14 – teh. popr.) (v nadaljnjem besedilu: OPN).
(2) Spremembe in dopolnitve OPN (v nadaljnjem besedilu: SD OPN) se nanašajo na:
– spremembe odloka in njegovih prilog zaradi ugotovljenih napak, pomanjkljivosti ali neskladij,
– spremembe obveznih prilog OPN.
(1) Grafični del OPN Vrhnika se ne spremeni.
(vsebina in oblika SD OPN)
(1) Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in so izdelane v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPN je sestavljen iz poglavij:
1. Uvodne določbe,
2. Splošne določbe,
3. Strateški del,
4. Izvedbeni del (s Prilogami 1, 2 in 3),
5. Posebne in končna določba.
Obvezne priloge SD OPN vsebujejo:
1. Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2. Prikaz stanja prostora,
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v SD OPN,
4. Prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. Obrazložitev in utemeljitev SD OPN,
6. Povzetek za javnost.
2. Splošne določbe
4. člen
Po celotnem OPN se spremenijo izrazi:
– namesto izraza »eno in dvostanovanjska« se uporabi izraz »stanovanjska« v vseh sklonih in številih,
– namesto izraza »počitniška gradnja« se uporabi izraz »počitniška hiša« v vseh sklonih in številih,
– namesto izrazov »stanovanjski objekt« oziroma »stanovanjska hiša« se uporabi izraz »stanovanjska stavba« v vseh sklonih in številih,
– namesto izrazov »možno« oziroma »mogoče« oziroma »dovoljeno« se uporabi izraz »dopustno«,
– namesto izraza »v območju« se uporabi izraz »na območju« v vseh sklonih in številih.
3. Strateški del
5. člen
(zasnova družbene infrastrukture)
V petem odstavku 13. člena se v četrtem stavku doda beseda »največ«, tako da se stavek glasi: »Igrišče mora biti locirano največ v razdalji 100 m od vhodov v večstanovanjske stavbe.«.
4. Izvedbeni del
6. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
2. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836.
3. Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50% osnovnega legalno zgrajenega objekta.
4. Dvojček sestavljata dve enako oblikovani stanovanjski stavbi enakih gabaritov, ki se gradita sočasno, na skupni parcelni meji brez medsebojnega odmika, imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo stavbo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
5. Etaža je del stavbe med dvema stropoma in pomeni tudi klet (K), pritličje (P), nadstropje (N), mansardo (M) in terasno etažo (T).
6. Etažnost objekta je določena s številom vseh etaž razen kleti.
7. Faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
8. Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in površino parcele, namenjene gradnji. V izračun FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
9. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavb nad terenom in površino parcele, namenjeni gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. V izračun FZ se upoštevajo površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh objektov, skupaj s pomožnimi objekti.
10. Gradbena linija (GL) določa linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji.
11. Gradbena meja (GM) določa mejo, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost parcele, namenjene gradnji.
12. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsem. Javne površine so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.
13. Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
14. Kmetija je kmetijsko gospodarstvo, kot je določeno v predpisih s področja kmetijstva.
15. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho.
16. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu predhodno odstranjenega objekta.
17. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
18. Obrežni pas vegetacije je pas drevesne in grmovne vegetacije v obvodnem prostoru.
19. Obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali se po zakonu šteje, da ima tako dovoljenje.
20. Odprte bivalne površine (OBP) so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrečah ter ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
21. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.
22. Parkiraj in se pelji (P&R) je večji javni parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
23. Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki mu bodo služile. Kot parcela, namenjena gradnji, se štejejo samo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, ki so stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo.
24. Paviljonski tip objekta je pritlična, pretežno transparentna stavba z večjimi steklenimi površinami ali odprtinami.
25. Praviloma je izraz, ki pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
26. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
27. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
28. Regulacijske črte določajo urbanistične meje umeščanja objektov v prostor in razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Razvrščajo se na: regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje.
29. Regulacijske linije (RL) razmejujejo površine namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi.
30. Sleme je vrhnji rob ostrešja oziroma stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta.
31. Solarni sistemi so sistemi, ki omogočajo izkoriščanje sončne energije. Glavni sestavni deli solarnih sistemov so sprejemniki sončne energije, hranilniki toplote in prenosniki toplote.
32. Stanovanjska stavba je objekt z enim ali z dvema stanovanjskim enotama, v katerem je več kot 50% BTP nad terenom namenjenih bivanju.
33. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
34. Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja.
35. Terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10º. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne presega 70% bruto tlorisne površine predhodne etaže.
36. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba z več kot dvema stanovanjema na skupnem zemljišču.
37. Venec stavbe je element na zunanjem obodu stavbe, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali teraso.
38. Višina stavbe se meri od kote terena ob vhodu v pritličje do najvišje točke slemena stavbe s poševno streho (eno ali večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho. V primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe ob stiku s terenom do najvišje točke na slemenu ali vencu objekta.
39. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda ter ukrepi za preprečevanje škodljivega delovanja voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami in regulacije vodotokov.
40. Vrstna hiša je stanovanjska stavba v nizu zaporedno grajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. Za vrstno hišo so potrebni najmanj trije objekti v nizu.
41. Zbirno mesto za odpadke je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema odpadkov.
42. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.
(3) Kadar se pomen izrazov v tem odloku, ki so vsebinsko enaki izrazom iz predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.«.
Prvi stavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »Kratice, ki se poleg tistih, navedenih v 19. členu, uporabljajo v tem odloku, imajo naslednji pomen:«.
(enote urejanja prostora)
(1) V drugem odstavku 22. člena se v prvi alineji za besedilom »Drenov Grič (DG)« doda besedilo »Podlipa (PO),«.
(2) V tretjem odstavku 22. člena se v zadnji alineji izbriše besedilo »Oznaka OPN se ne izpisuje«.
(vrste namenske rabe prostora)
V prvem odstavku 23. člena se v vrstici z oznako K2 popravi sklon, tako da se pravilno glasi: »druga kmetijska zemljišča«.
(stavbišča objektov razpršene gradnje)
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za vse legalno zgrajene objekte na območju krajine, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določene parcele, namenjene gradnji, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, velja, da jim pripada parcela, namenjena gradnji, iz veljavnega upravnega dovoljenja, objektom zgrajenim pred letom 1967 pa parcela, namenjena gradnji, v velikosti 1,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dovoljeno obstoječe objekte porušiti, na istem mestu zgraditi nove z največjim dovoljenim povečanjem objekta za 10% od obstoječega, redno vzdrževati, rekonstruirati, prenavljati, prizidati, nadzidati za 10% od velikosti obstoječega objekta vse v smislu oblikovne sanacije. Dopustno je postavljati pomožne objekte.
(2) Na območju parcele, namenjene gradnji, določene v gradbenem dovoljenju, je dopustna postavitev:
– po enega objekta za lastne potrebe iste vrste po določilih 33. člena,
– ograj po določilih 38. člena in
– podpornih zidov po določilih 39. člena tega odloka.
(3) Gradnje iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se poveča BTP, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.
(4) V primeru dovoljenih posegov oblikovne sanacije objektov razpršene gradnje se upošteva določila 45. člena tega odloka.«.
(spremembe namembnosti objektov)
Drugi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na območjih stanovanj se za izvajanje obstoječih dejavnosti, ki delujejo na podlagi izdanih upravnih dovoljenj in niso v skladu z namensko rabo zemljišč in dopustnimi dejavnostmi po tem odloku, dovoli sprememba namembnosti dela objekta, rekonstrukcija, odstranitev in novogradnja tako, da se uporabna površina za nestanovanjsko rabo poveča do največ 20% glede na obstoječo površino, namenjeno za nestanovanjsko rabo. S temi spremembami se ne smejo poslabšati bivalne razmere in stanje v okolju.«.
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) PIP o dopustnih gradnjah so podrobno opredeljeni v določilih 89. do 120. člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo. V skladu z njimi so dopustne naslednje gradnje:
– gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta,
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta.
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, se na zakonito zgrajenem objektu, ki po namembnosti ni skladen z namensko rabo, dopustne samo rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev objekta.
(3) Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava.«.
(dopustni objekti, naprave in ureditve)
V 29. členu se črta zadnji stavek v zadnji alineji: »Parkirišča za tovornjake so dovoljena samo v območjih namenske rabe I in P.«.
V 30. členu se prva dva odstavka spremenita tako, da se glasita:
»(1) Namestitev solarnih sistemov je na poševnih strehah dopustna tako, da najvišja točka od površine strešne plošče ne odstopajo za več kot 50 cm.
(2) Pri izvajanju vzdrževalnih delih na večstanovanjskih objektih in objektih s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (kot so šole, vrtci, poslovni objekti ipd.) je treba upoštevati:
– zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;
– zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt;
– pri obnovi fasad je treba upoštevati barve, ki jih določa ta odlok;
– pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.«.
V 31. členu se zadnji stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Na območjih, za katere veljajo varstveni režimi, je za posege treba pridobiti mnenja pristojnih organov.«.
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(skupna določila za pomožne objekte)
(1) Pomožni objekti so: objekti za lastne potrebe, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, objekti za spremljanje stanja okolja, ograje, podporni zidovi, urbana oprema, objekti za oglaševanje in spominska obeležja.
(2) Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in razen priključka na javno pot ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte GJI.
(3) Na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustni le tisti pomožni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim režimom za posamezno območje.
(4) Dopustne lokacije pomožnih objektov glede na namensko rabo prostora so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.«.
(objekti za lastne potrebe)
33. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Objekti za lastne potrebe so:
– nadstrešek: streha naslonjena na objekt, največ z dveh strani, ali samostoječa, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke ipd., z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– garaža: enoetažen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– drvarnica: enoetažen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;
– lopa: namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega je streha hkrati strop nad prostorom;
– steklenjak: enoetažen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– uta oziroma senčnica: enoetažna, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– bazen: montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, njegova površina je največ 30 m2 in globina do 1,5 m, merjeno od roba do dna;
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m3, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;
– zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m;
– zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3.
(2) Gradnja objektov za lastne potrebe je dovoljena na območjih stavbnih zemljišč ob legalno zgrajenih bivalnih objektih.
(3) Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.
(4) Ob stanovanjskih stavbah, ob počitniških hišah in na območjih namenske rabe SB je dovoljeno zgraditi samo po en objekt iste vrste. Izjemoma se dopušča gradnja po več garaž, nadstreškov in drvarnic.
(5) Na pripadajoči parceli, namenjeni gradnji obstoječih večstanovanjskih stavb se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko, kot dopušča FZ.
(6) Na območjih večstanovanjskih stavb, za katera priprava OPPN ni predvidena, je gradnja objektov za lastne potrebe dovoljena le skladno z enotno zasnovo ureditve, ki se izdela za celotno območje večstanovanjskih stavb.
(7) Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materialni osnovnega objekta. Dovoljeni so le pritlični objekti. Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se praviloma izvedejo tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu, ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Pri prizidkih je izjemoma dopustna tudi izvedba ravne nepohodne ali pohodne strehe kot terase ali zelene strehe. Prostostoječ pomožni objekt za lastne potrebe z dvokapno streho ima sleme strehe v smeri daljše stranice. Strešne frčade na objektih za lastne potrebe niso dopustne. Objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente in/ali streho.
(8) Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto je dovoljen na dvoriščni strani objekta oziroma mora biti umeščen v prostor tako, da ni vidno izpostavljen.
(9) Na območjih namenske rabe CU je gradnja objektov za lastne potrebe dovoljena samo na dvoriščni strani objekta.
(10) Na območjih kulturne dediščine:
– so drvarnice oblikovane v podolgovatem tlorisu, z obodom iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40–45º in opečno kritino. Izjemoma, če ni vpliva na varovane lastnosti enote, so dopustna odstopanja, ki jih potrdi pristojen organ za varstvo kulturne dediščine;
– je garaža locirana v sklopu objekta oziroma izven objekta v obliki nadkritih PM;
– je enoetažna pritlična lopa lesena; dopustna je le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom;
– je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora;
– je uta oziroma senčnica lesena in nemoteče vključena v prostor.
(11) Znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske kulturne krajine je bazen dopusten na podlagi predhodne preveritve nemoteče vključitve v prostor in soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(12) Na območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine steklenjaki niso dovoljeni.«.
(pomožni kmetijsko-gozdarski objekti)
V prvem odstavku 34. člena se v prvi alineji izbriše zadnji stavek: »Priključki na GJI, razen dostopa, niso dovoljeni.«.
Drugi odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi: »Gradnja podpornega zidu, višjega od 1,20 m, je dopustna za potrebe gradnje GJI, kadar inženirski geolog ali geomehanik ugotovi nevarnost rušenja terena in ni možnosti za izvedbo brežin, biološko inženirskih ali drugih ukrepov.«.
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nove stavbe in novi deli obstoječih stavb morajo biti od obstoječih stavb oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(2) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s smerjo plastnic. Če v naselju obstaja izrazit vzorec pozidave, postavitev stavbe sledi temu vzorcu.
(3) Dovoljeni so le manjši zamiki fasad od gradbene linije (do 0,5 m).Če ni z gradbeno linijo določeno drugače, mora biti odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, pri pomožnih objektih pa najmanj 1,5 m.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov so razdalje med fasadami stavb, na katere niso orientirani prostori, namenjeni bivanju, najmanj enake ali večje od polovice višine višje stavbe, odmiki od fasad stavb, na katere so orientirani prostori, namenjeni bivanju, pa najmanj eni višini višje stavbe. Kolikor so spodnje etaže stavb namenjene drugi dejavnosti, se določbe o odmikih smiselno upoštevajo le za stanovanjske etaže.
(5) Če so odmiki od mej sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je treba v PGD podati podrobno utemeljitev posega, s katero se dokaže, da zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda in predložiti soglasje lastnika sosednjih parcel. Pomožne objekte je dopustno graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(6) Manjši odmik stavbe od parcelne meje, kot je določen v četrtem odstavku tega člena, je brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten takrat, kadar se na mestu poprej odstranjene zakonito zgrajene stavbe postavi nova nadomestna gradnja.
(7) Dopustna je gradnja atrijskih hiš v nizu, večinoma s postavitvijo hiš v obliki črke L, H ali U.
(8) Novogradnja manj zahtevnih in zahtevnih objektov ob gozdnih površinah znotraj stavbnih zemljišč je praviloma možna v oddaljenosti najmanj ene drevesne višine odraslega gozdnega sestoja oziroma v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba oziroma posameznega gozdnega drevja. Izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in drugi ukrepi skladno s soglasjem pristojne službe s področja gozdarstva.«.
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Splošno
(1) Pri novogradnjah, dozidavah, nadzidavah in nadomestitvah objektov ter vzdrževalnih delih je treba upoštevati obstoječo morfologijo naselja, tlorisne in višinske gabarite oziroma obstoječe prostorninske mase, naklone streh in smeri slemen ter način ureditve odprtega prostora v vplivnem območju oblikovanja.
(2) Nadzidava in dozidava objekta se mora prilagajati osnovnemu objektu po:
– naklonu streh in smeri slemen,
– razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi streh in fasad,
– višini in vzpostavljeni gradbeni liniji.
(3) Pogoji oblikovanja stanovanjskih objektov ter dvojčkov so:
– tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,4;
– streha: dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta;
– garaže: praviloma v sklopu objekta.
(4) Pogoji oblikovanja stanovanjskih stavb na območju makroenote Zaplana so:
– tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,4 do največ 1:2;
– višina: največ P + M (takrat je kota pritličja največ 1,2 m nad raščenim terenom in kolenčni zid največ 0,80 m) ali največ P + 1 + M (takrat je kota pritličja največ 0,6 m nad raščenim terenom in kolenčni zid največ 0,30 m);
– streha: dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, čopi so zaželeni.
(5) Pogoji oblikovanja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti so:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4;
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom 10–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta;
– objekti so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim objektom v okviru iste kmetije;
– odmiki med objekti morajo omogočiti primerno funkcionalno površino k objektom in predvideni dejavnosti;
– dostop in dovoz morata biti urejena za dovoz s kmetijskimi stroji;
– za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev nadstreškov, ki morajo oblikovno in funkcionalno dopolnjevati zaokrožena kmečka dvorišča.
(6) Pogoji oblikovanja proizvodnih objektov so:
– horizontalni in vertikalni gabarit morata biti prilagojena tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnega gabarita objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoča določeno vizualno zaključenost območja;
– fasade objektov, ki mejijo na stanovanjsko območje, naj zaradi svobodnega izbora konstrukcijskega sistema gradnje ne bodo heterogene. Konstruktivni elementi naj se ne uporabljajo kot poudarjeni likovni elementi pri oblikovanju fasad. Barve naj bodo svetlih tonov s ciljem po nevsiljivem vklapljanju v stanovanjsko okolje.
(7) Klet mora biti vkopana vsaj toliko, da je kota pritličja največ 1,40 m nad terenom. V primerih gradnje v terenu z naklonom, kjer je objekt vsaj z eno stranico za celo etažo nad terenom, z drugimi pa delno ali v celoti v terenu, je pri skupni višini objekta treba etažo v terenu šteti za pritličje.
(8) Kolenčni zid ne sme presegati 0,80 m. Izjemoma je dovoljena maksimalna višina kolenčnega zidu 1,40 m, če je objekt zgrajen le do višine P + M.
(9) Dodajanje stavbnih elementov, ki ne izhajajo iz arhitekturne zasnove objekta, ni sprejemljivo. Lom vzdolžnih stranic objekta je dovoljen, kjer to narekujeta konfiguracija terena ali lomljena linija parcelne meje.
(10) Kritina mora biti temno sive, temno rjave ali opečno rdeče barve.
(11) Strehe so simetrične dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi simetrične večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Odpiranje strešin v obliki frčad je dopustno. Dopustna so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine in strehe. Frčade lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine.
(12) Pri objektih, ki niso namenjeni bivanju, je kritino dopustno prilagoditi funkciji in arhitekturni zasnovi objekta.
(13) Ravne strehe so dovoljene na območjih namenske rabe SSv, SB, C, I, B, Z, P, E, O, in F, razen na stanovanjskih stavbah ter počitniških objektih, ki so v navedenih območjih. Pri ravnih strehah je dopustna izvedba zelene strehe (z vegetacijskim slojem). Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto in pred vhodom ter drugih dozidav.
(14) Na fasadah je dopustna uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih ter različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. Fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 10% fasadne površine. Dovoljena je uporaba največ dveh barv na fasadi objekta. V dediščinski kulturni krajini in območjih naselbinske dediščine je dopustno na fasadi uporabiti le tone iste barve.
(15) Uporaba lesa na celotni fasadi in gradnja brunaric sta dovoljeni samo na območjih namenske rabe SP in SK. V drugih območjih je uporaba lesa na fasadi dovoljena na največ 40% fasadne površine.
(16) Klimatskih naprav ni dovoljeno postavljati na fasado in druge dele objektov tako, da bi imele moteče vplive na sosednje objekte, stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatske naprave naj se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene.
(17) Stolpiči na fasadah niso dopustni.
(18) Pri večstanovanjskih stavbah morajo biti nova okna, zasteklitve balkonov, postavitve senčil, nadstreškov in klimatskih naprav izvedene na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.«.
V 46. členu se prva vrstica preglednice spremeni tako, da se glasi:
»AP | nizki prostostoječi objekti | prostostoječ objekt, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi objekti (npr. stanovanjska stavba, dvojček, počitniška hiša, nestanovanjske stavbe)« |
(velikost in oblika parcele, namenjeni gradnji)
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati PIP (FZ, FI, FOBP, odmike od parcelnih mej, regulacijskih črt itd.) in pogoje, določene z drugimi predpisi.
(2) Določitev parcele, namenjene gradnji, mora omogočati načrtovano rabo sosednjih zemljišč.
(3) Parcela, namenjena gradnji, mora biti v celoti vključena na območje EUP, v kateri se gradi objekt.
(4) Velikost parcele, namenjene gradnji, se določi skladno s pogoji:
– za prostostoječo stanovanjsko stavbo na območjih namenske rabe SSea, SK in A najmanj 400 m2;
– za prostostoječo stanovanjsko stavbo na območju namenske rabe SSeb najmanj 600 m2. Izjemoma je dovoljena gradnja stanovanjskih stavb na območju namenske rabe SSeb tudi na zemljiščih, namenjenih gradnji, velikosti najmanj 400 m2, pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred sprejetjem tega odloka;
– za dvojček najmanj 600 m2 (2 x 300 m2);
– za večstanovanjsko stavbo (stavbo s tremi ali več stanovanji) najmanj 800 m2;
– za vrstne hiše in atrijske hiše v nizu najmanj 250 m2 za en objekt v nizu;
– za počitniške hiše na območju namenske rabe SP najmanj 800 m2. Izjemoma je dovoljena gradnja počitniških hiš na območju namenske rabe SP tudi na zemljiščih, namenjenih gradnji, velikosti najmanj 600 m2, pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred sprejetjem tega odloka.
(5) Minimalna velikost zemljišča ni predpisana za rekonstrukcije obstoječih objektov in nadomestne gradnje.«.
(spreminjanje mej parcele, namenjene gradnji)
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča) je dopustna pod pogojem, da nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele, namenjene gradnji, v skladu z določili tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste.
(2) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji, v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele, namenjene gradnji, ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele, namenjene gradnji.
(3) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel dopustna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(4) Parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih PIP, ki veljajo za objekt (velikost parcele, namenjene gradnji, FZ, FI, FOBP, odmiki od parcelnih mej, regulacijskih črt, normativi za parkirne površine ipd.).«.
(1) Naslov 50. člena se spremeni tako, da se glasi: »(splošne določbe glede priključevanja objektov na GJI)«.
(2) V prvem odstavku 50. člena se izraz »dostop do javne ceste« nadomesti z izrazom »dovoz do javne ceste«.
(3) Izbriše se šesti odstavek 50. člena, posledično se sedmi in osmi odstavek preštevilčita v šesti in sedmi odstavek.
(priključevanje na javno cesto)
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste, pomožni objekti pa le, kadar je za njihovo uporabo dovoz do javne ceste nujno potreben.
(2) Priključki se uredijo skladno s predhodno pridobljenim soglasjem pristojnega upravljavca javnih cest.
(3) Dovozi in priključki na cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste, na katero se priključujejo, ter praviloma zgrajeni pravokotno na os ceste.
(4) Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom. Gradnja novih prometnic naj bo čim bolj racionalna.
(5) Obračanje vozil oziroma manipulacijska prometna površina mora biti zagotovljena na parceli, namenjeni gradnji, tako da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javne ceste.«.
(gradnja in urejanje prometnega omrežja)
52. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri načrtovanju cestnega omrežja in javnih ter drugih prometnih poti je treba upoštevati potrebe funkcionalno oviranih oseb.
(2) Postavitev naprav in ukrepov za umirjanje prometa na občinskih cestah urejajo področni predpisi.
(3) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče, ki omogoča obračanje tovornjaka brez prikolice ter komunalnih in intervencijskih vozil.
(4) Gradnjo avtobusnih postajališč na in ob občinskih cestah urejajo področni predpisi.
(5) Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ohranja. Na območju naselbinske dediščine »utapljanje« vhodov v historične stavbe ni dopustno.
(6) Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim izravnavam terena in odstranjevanjem vegetacije.
(7) Ob sanacijah obcestnega prostora je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vegetacijske vzorce.
(8) Gozdne ceste in poljske poti so lahko široke največ 3,5 m, razen v ostrih zavojih in pred zožitvami (npr. podvozi ali mostovi) ter na ravnih delih, kjer so dopustne ureditve izogibališč in skladišč za les.
(9) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektirano hitrost v skladu s področnimi predpisi.
(10) V primeru, da dimenzija prečnega profila ceste ne ustreza minimalnim dimenzijam, potrebnim za projektiranje cest, je treba v dolžini vidne razdalje izvesti izogibališče za srečevanje vozil.
(11) Pri novogradnjah se stremi k zagotavljanju:
– enostranskega hodnika za pešce ob lokalnih cestah znotraj naselij in lokalnih krajevnih cestah ter
– obojestranskega hodnika za pešce ob lokalnih zbirnih cestah.
(12) Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh.
(13) Gradnja pomožnih cestnih objektov (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, varovalne in protihrupne ograje, avtobusno postajališče) je dovoljena ob vseh obstoječih javnih cestah.
(14) Kategorizacijo, upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest urejajo področni predpisi.«.
(varovalni pasovi prometnega omrežja)
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Posegi v varovalni pas ali rezervat prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Za vse posege v varovalni pas ali rezervat prometnic je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa oziroma upravljavca ceste.
(2) Varovalni pasovi za posamezne vrste cestnega omrežja od zunanjega roba cestnega sveta znašajo za:
– avtoceste 40 m,
– regionalne ceste 15 m,
– dimenzije varovalnih pasov občinskih cest določa področni predpis.
(3) Vse posege v varovalni pas avtoceste je dopustno izvajati le po predhodnem soglasju pristojnega organa oziroma upravljavca ceste. V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
(4) Zaradi predvidene širitve avtoceste je treba za vse bodoče posege zagotoviti odmik najmanj 7 m obojestransko od roba cestnega sveta.
(5) Vse posege v varovalni pas državne ceste je dopustno izvajati le po predhodnem soglasju pristojnega organa oziroma upravljavca ceste.
(6) Vse posege v varovalni pas občinske ceste je dopustno izvajati le po predhodnem soglasju upravljavca ceste.
(7) Za vsak objekt lociran v 100 m varovalnem pasu železnice je treba upoštevati veljavne zakonske in podzakonske akte. Investitor si mora pred začetkom posega pridobiti soglasje h gradnji od pristojnega organa za železnice.
(8) Minimalni odmiki za posege v prostor na območju železnic znašajo, merjeno od osi tira:
| od obstoječega tira | od predvidenega tira |
pri gradnji cest | najmanj 8 m | najmanj 20 m |
pri gradnji objektov do višine 15 m | najmanj 12 m | najmanj 24 m«. |
(gradnja, urejanje in dimenzioniranje površin za mirujoči promet)
(1) Preglednica v osmem odstavku 54. člena se spremeni tako, da se glasi:
dejavnost | minimalno število PM |
STANOVANJA IN BIVANJE |
1 stanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
2 počitniške hiše | 2 PM/enoto |
3 večstanovanjske stavbe: | |
– za stanovanja do 35 m2 | 1 PM + 10% za obiskovalce |
– za stanovanja od 36 do 60 m2 | 1,5 PM + 10% za obiskovalce |
– za stanovanja od 61 do 100 m2 | 2 PM + 10% za obiskovalce |
– za stanovanja nad 100 m2 | 3 PM + 10% za obiskovalce |
4 dijaški, mladinski in otroški domovi | 1 PM/10 postelj toda min. 2 PM |
5 delavski in študentski domovi | 1 PM/3 postelje, min. 3 PM |
6 domovi za ostarele, varna hiša | 1 PM/5 postelj, min. 3 PM |
7 oskrbovana stanovanja | 1 PM/stanovanje, min. 3 PM + 20% za obiskovalce |
POSLOVNO TRGOVSKE DEJAVNOSTI |
8 stavbe javne uprave | 1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM |
9 stavbe bank, pošt, zavarovalnic | 1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM |
10 druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM |
11 trgovski lokal (pod 100 m2) | 1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM na objekt |
12 trgovske stavbe (med 100 in 500 m2) | 1 PM/50 m2 BTP, min. 4 PM |
13 trgovina z neprehrambenimi izdelki | 1 PM/80 m2 BTP, min. 2 PM |
14 nakupovalni center do 2500 m2 | 1 PM/35 m2 BTP |
15 nakupovalni center nad 2500 m2 | 1 PM/30 m2 BTP |
16 odprte in pokrite tržnice | 1 PM/40 m2 BTP |
17 večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri | 1 PM/25 m2 BTP |
18 bencinski servisi | 1 PM/30 m2 prodajnih površin, min. 3 PM |
19 obrtno servisne dejavnosti | 1 PM/30 m2 BTP min. 2 PM |
20 avtopralnice | 2 PM/pralno mesto |
DRUŽBENE DEJAVNOSTI |
21 gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija | 1 PM/5 sedežev |
22 muzeji in knjižnice | 1 PM/80 m2 BTP |
23 stavbe za opravljanje verskih obredov | 1 PM/10 sedežev |
ŠPORTNE DEJAVNOSTI |
24 športna igrišča – stadion | 1 PM/200 m2 BTP, od tega 20% PM za avtobuse |
25 športna igrišča – igrišča za tenis | 4 PM/igrišče |
26 javna kopališča | 1 PM/200 m2 tlorisne površine javnega kopališča |
27 športne dvorane s prostori za gledalce | 1 PM/30 m2 BTP, od tega 20% PM za avtobuse |
28 večnamenske dvorane (fitnes, centri dobrega počutja ipd.) | 1 PM/15 m2 BTP |
29 kegljišča, bowling | 4 PM/stezo |
30 čolnarne | 1 PM/2 čolna |
POSEBNE DEJAVNOSTI |
31 hotel, prenočišča, penzioni | 0,75 PM/1 sobo + 1 PM za avtobus |
32 gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, min. 5 PM |
DRUŽBENE DEJAVNOSTI |
33 bolnišnice | 1 PM/5 postelj |
34 zdravstveni domovi, ambulante, veterinarske ambulante | 1 PM/50 m2 BTP, min. 2 PM |
35 zavetišče za živali | 1 PM/300 m2 BTP, min. 2 PM |
36 osnovne šole | 2 PM/učilnico |
37 srednje šole | 1,5 PM/učilnico + 1 PM/10 učencev starejših od 18 let |
38 posebne šole za ovirane v razvoju | 1,75 PM/učilnico |
39 visoke šole | 1 PM/25 m2 BTP |
40 otroški vrtci | 2 PM/oddelek + 1 PM/3 zaposlene |
PROIZVODNE DEJAVNOSTI |
41 druge nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe za spravilo pridelka | 1 PM/80 m2 BTP |
42 industrijske stavbe (do 200 m2) | 1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM |
43 industrijske stavbe (več kot 200 m2) | 1 PM/50 m2 BTP |
44 rezervoarji, silosi, skladišča (brez strank) | min. 3 PM |
45 rezervoarji, silosi, skladišča (razstavni in prodajni prostori) | 1 PM/80 m2 BTP |
46 delavnice za servis motornih vozil | 4 PM/popravljalno mesto |
DRUGO |
47 pokopališča, pokopališke stavbe in spremljajoči objekti | 1 PM/600 m2 površine, min. 5 PM |
48 stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe | 1 PM/50 m2 |
(2) Na koncu 54. člena se dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
»(13) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avtomobil znaša 2,5 m x 5,0 m.
(14) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene tako, da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.«.
(gradnja, urejanja in priključevanja na kanalizacijsko omrežje)
Tekst naslova 57. člena se spremeni tako, da se glasi: »gradnja, urejanje in priključevanje na kanalizacijsko omrežje«.
(gradnja in urejanja komunikacijske infrastrukture)
(1) Tekst naslova 60. člena se spremeni tako, da se glasi: »gradnja in urejanje komunikacijske infrastrukture«.
(2) Tekst stavka zadnje alineje drugega odstavka 60. člena se spremeni tako, da se glasi: »Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe, tako da so čim manj vidno izpostavljeni.«.
(1) Za prvim odstavkom 68. člena se dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
»(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki ohranjajo in krepijo varovalno, hidrološko, biotopsko ali klimatsko funkcijo gozda v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti.
(3) Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ. Posegi v varovalni gozd se presojajo na podlagi vpliva posega na varovalni gozd in funkcije gozda.«.
(2) Posledično se dosedanja drugi in tretji odstavek preštevilčita v četrti in peti odstavek.
Tekst tretjega stavka prve alineje sedmega odstavka 71. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vrtače, ki so zasute v celoti, se morajo legalizirati na podlagi načrta izvedenih del, z dokazom o sestavi in ponikovalni sposobnosti zasipnega materiala.«.
Tekst naslova 75. člena se spremeni tako, da se glasi: »zaklanjanje«.
76. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Objekti in okoliši objektov posebnega pomena za obrambo v Občini Vrhnika so:
– Vojašnica Ivan Cankar – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– Končni hrib – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– Strmica – Vrhnika – območje izključne rabe,
– Rakov hrib – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– Ljubljanski vrh – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe in
– Podkotelj – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe.
(2) Na območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitve objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(3) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov. V oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 18 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 25 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo, razen za novogradnje v okolici območij za potrebe obrambe na vzpetinah zunaj naseljenih območij.«.
Tekst prvega stavka 79. člena se spremeni, tako da se glasi: »Pri novogradnjah (tudi dozidavah, nadzidavah in nadomestnih gradnjah) objektov je v bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) objektov, ki se gradijo, in v bivalnih prostorih obstoječih objektov v vplivnem območju treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, ki znaša:«.
Tekst naslova poglavja 3.4.13 se spremeni tako, da se glasi: »OBMOČJA, ZA KATERA VELJAJO SPREJETI PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI«.
(dopustne gradnje in druga dela do sprejema OPPN)
(1) V prvem odstavku 86. člena se šesta alineja spremeni tako, da se glasi: »– parcelacija zemljišč za gradnjo GJI za potrebe priključevanja obstoječih objektov,«.
(2) Četrti odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi: »Do izdelave OPPN s KNP so dovoljena samo vzdrževalna dela in dela v okviru rekonstrukcije objektov v skladu s kulturno varstvenimi pogoji ter kulturno varstvenim soglasjem.«.
(stanovanjske površine za stanovanjske stavbe na ravnem terenu – SSea)
V preglednici v 89. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 40% | / | najmanj 30% |
AP (dvojček) | največ 50% | / | najmanj 25% |
AS | največ 50% | / | najmanj 25% |
C | največ 50% | 0,8 | najmanj 30% |
Višina objektov: – novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do P + 1N + M, – nadomestne gradnje največ do enake višine, kot jo ima stavba, ki se nadomešča. |
(stanovanjske površine za stanovanjske stavbe na razgibanem terenu – SSeb)
V preglednici v 90. členu se razdelka »izraba prostora in velikost objektov« in »oblikovanje objektov« spremenita tako, da se glasita:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 40% | / | najmanj 35% |
C | največ 40% | 0,8 | najmanj 35% |
– Višina objektov: – novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do P + 1N + M, nadomestne gradnje največ do enake višine, kot jo ima stavba, ki se nadomešča. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – stanovanjski objekti: AP, – ostali objekti: C. |
(stanovanjske površine za večstanovanjske stavbe – SSv)
(1) Tekst zadnjega stavka razdelka »Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor« se spremeni tako, da se glasi: »Objekti za lastne potrebe in ograje, ki niso bile načrtovane v PGD, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in bazne postaje niso dopustni.«.
(2) V preglednici v 91. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
BP | največ 35% | največ 0,8 | najmanj 35% |
BPo, C | največ 50% | največ 0,8 | najmanj 30% |
Višina objektov: – novogradnje do P + 4N ali P + 4N + M ali T, – nadomestne gradnje največ do enake višine, kot jo ima stavba, ki se nadomešča. |
(stanovanjske površine za posebne namene – SB)
V preglednici v 92. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
BP, BPo, C | največ 50% | največ 0,8 | najmanj 40% |
Višina objektov: – novogradnje do P + 2N ali P + 1N + M ali T, – nadomestne gradnje največ do enake višine, kot jo ima stavba, ki se nadomešča. |
(površine podeželskega naselja – SK)
V preglednici v 93. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 50% | / | najmanj 30% |
C | največ 50% | največ 0,8 | najmanj 35% |
Višina objektov: – novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do P + 1N + M, – nadomestne gradnje največ do enake višine, kot je višina stavbe, ki se nadomešča. |
(površine počitniških hiš – SP)
V preglednici v 94. členu se razdelka »Izraba prostora in velikost objektov« in »Oblikovanje objektov« spremenita tako, da se glasita:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV BTP počitniške hiše je največ 75 m2. |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 40% | / | najmanj 40% |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Pogoji oblikovanja počitniških hiš so: – tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,2, – višina: največ P + M, kota pritličja največ 1 m nad raščenim terenom, kolenčni zid največ 0,3 m, – streha: dvokapnica z naklonom strešin 35-45 °, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, čopi so zaželeni. |
Tip zazidave: – počitniška hiša: AP. |
(osrednja območja centralnih dejavnosti – CU)
V preglednici v 95. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP, AS, BP, BPo, C | največ 60% | / | najmanj 30% |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja, – največ do P + 4N ali P + 3N + M ali T. |
(druga območja centralnih dejavnosti – CD)
V preglednici v 96. členu se razdelka »Izraba prostora in velikost objektov« in »Oblikovanje objektov« spremenita tako, da se glasita:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP, BP, BPo, C | največ 50% | / | najmanj 30% |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja, – objekti BP, BPo, C (razen cerkve) največ do P + 2N + M ali T, – objekti AP največ do P + 1N + M. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – AP, BP, BPo, C. |
(površine za industrijo – IP)
V preglednici v 97. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
C, D, E | največ 80% | / | najmanj 15% |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja. |
V preglednici v 98. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
C, D, E | največ 80% | / | najmanj 15% |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja. |
(površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo – IK)
V preglednici v 99. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
D, E | največ 80% | / | / |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja. |
(površine za turizem – BT)
(1) V preglednici v 100. členu se v razdelku »Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor« v oklepaju alineje z navedbo objektov za gostinstvo in turizem za besedo »kampi« doda beseda »bazeni«.
(2) V preglednici v 100. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP, AS, BPo, C | Največ 60% | / | najmanj 30% |
Višina objektov: – največ do P + 2N + M ali T. |
V preglednici v 101. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
BPo, C, D | največ 70% | / | najmanj 30% |
Višina objektov: – največ do P + 2N + M ali T. |
(površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem – ZS)
V preglednici v 102. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Odprta športna igrišča | Ostale zelene površine in ureditve |
največ 80% | najmanj 20% |
Višina objektov: – do P. |
V preglednici v 106. členu se razdelek »Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor« spremeni tako, da se glasi:
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – pokopališka dejavnost. Dopustni objekti in naprave: – pokopališče vključno s spremljajočimi objekti, – stavbe za opravljanje verskih obredov, – parkovni objekti in ureditve, – stojnice. Dopustne gradnje: – gradnje parkovnih ureditev. |
(območja okoljske infrastrukture – O)
V preglednici v 111. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
C, D, E | največ 80% | / | najmanj 15% |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja. |
(površine razpršene poselitve – A)
V preglednici v 113. členu se razdelek »Izraba prostora in velikost objektov« spremeni tako, da se glasi:
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 50% | / | najmanj 30% |
Višina objektov: – stanovanjski objekti največ P + 1 + M. |
(najboljša kmetijska zemljišča – K1)
V preglednici v 114. členu se predzadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Na najboljših kmetijskih zemljiščih znotraj območij Natura 2000 in naravnih vrednot se agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter gradnje presojajo v skladu z veljavno področno zakonodajo.«.
(druga kmetijska zemljišča – K2)
V preglednici v 115. členu se predzadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Na drugih kmetijskih zemljiščih znotraj območij Natura 2000 in naravnih vrednot se agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter gradnje presojajo v skladu z veljavno področno zakonodajo.«.
(območja mineralnih surovin – površine nadzemnega pridobivalnega prostora – LN)
V preglednici v 119. členu se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Dopustna je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem interesu.«.
(območja za potrebe obrambe zunaj naselij – f)
Preglednica v 120. členu se spremeni tako, da se glasi:
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja za potrebe obrambe zunaj naselij so namenjena izključno za obrambne potrebe, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – obramba. Dopustni objekti in naprave: – objekti za obrambo, – vojaški objekti, – drugi gradbeni inženirski objekti za potrebe obrambe, – druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujno potrebni za normalno funkcioniranje območij za potrebe obrambe, – letališke steze in ploščadi: samo heliport (na podlagi pogojev in soglasja pristojnih organov). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji pristojnega organa za obrambo. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji pristojnega organa za obrambo. |
(prenehanje veljavnosti PIN)
(1) V 122. členu se doda nova prva točka, ki se glasi: »1. Odlok o zazidalnem načrtu za poslovno proizvodni objekt Liko na Verdu (Uradni list SRS, št. 26/89)«.
(2) Posledično se preštevilčijo vse naslednje točke.
(veljavnost sprejetih prostorskih aktov)
123. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z dnem uveljavitve tega odloka se kot veljavni PIN štejejo:
1. Odlok o urbanističnem načrtu pokopališča v Bevkah (Uradni list SRS, št. 42/88)
2. Odlok o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika – Center – Območje hotela Mantova (Uradni list SRS, št. 42/89)
3. Odlok o urbanističnem načrtu pokopališča v Verdu (Uradni list RS, št. 42/90)
4. Odlok o zazidalnem načrtu Betajnova na Vrhniki (Uradni list RS, št. 55/92)
5. Odlok o zazidalnem načrtu za avtoodpad na Tojnicah – Hribar Jože, Zalaznikova 5, Ljubljana (Uradni list RS, št. 3/95)
6. Odlok o spremenjenem in dopolnjenem zazidalnem načrtu Mizarstvo Vidmar v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 1/96)
7. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Stare ceste, od križišča z Robovo ulico do križišča s Cesto gradenj (Uradni list RS, št. 63/96)
8. Odlok o spremembi Odloka o urbanističnem načrtu pokopališča v Verdu (Uradni list RS, št. 64/96)
9. Odlok o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki (Uradni list RS, št. 64/96)
10. Odlok o spremembah Odloka o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki (Uradni list RS, št. 30/97)
11. Odlok o ureditvenem načrtu območja Pristave v Bistri (Uradni list RS, št. 1/98, 18/98 – popr.)
12. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco (Uradni list RS, št. 51/98)
13. Odlok o zazidalnem načrtu za območje podjetje CMC v industrijski coni Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 35/99)
14. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče (Uradni list RS, št. 60/99)
15. Odlok o urbanističnem načrtu širitve pokopališča Blatna Brezovica (Uradni list RS, št. 22/00)
16. Odlok o zazidalnem načrtu Vrtnarija 2 – za območje dopolnilne blokovne gradnje in širitve parkirnih površin (Uradni list RS, št. 47/01)
17. Odlok o urbanističnem načrtu širitve pokopališča Podlipa (Naš časopis, št. 271/01)
18. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis, št. 278/01), Sprememba pogojev urejanja za objekt 19 na zemljišču parc. št. 983 k.o. Vrhnika, april 2006, Sprememba pogojev urejanja za objekt št. 6 na zemljišču parc. št. 969/8 k.o. Vrhnika, junij 2006
19. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V1P/6 – veterinarska postaja na Vrhniki (Naš časopis, št. 297/03)
20. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V3M/2 – izgradnja II. faze čistilne naprave Vrhnika (Naš časopis, št. 297/03)
21. Odlok o lokacijskem načrtu za večstanovanjski objekt ob Cesti gradenj (del območja urejanja V1O/4-Stara cesta, morfološka enota 4B/1) (Uradni list RS, št. 109/04)
22. Odlok o spremembah in dopolnitvah Spremenjenega in dopolnjenega zazidalnega načrta Mizarstvo Vidmar v Sinji Gorici (Naš časopis, št. 304/04)
23. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Vrtnarija 2 – za območje dopolnilne blokovne gradnje in širitve parkirnih površin (Naš časopis, št. 305/04)
24. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industrijski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Uradni list RS, št. 75/05)
25. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kočevarjev vrt (del območja urejanja V1O/1 z deli morfoloških enot 4A/1 in 4A/3) (Uradni list RS, št. 71/05)
26. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis, št. 318/05)
27. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za trgovski center Spar na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6 – Kralovše in Mokrice, morfološka enota 3C/1) (Uradni list RS, št. 107/05)
28. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovski center Spar na Vrhniki (del območja V3S/6 – Kralovše in Mokrice, morfološka enota 3C/1) (Uradni list RS, št. 77/06)
29. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Mokrice na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6) (Uradni list RS, št. 76/06)
30. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja urejanja V1I/2 Vrtec Vrhnika (Uradni list RS, št. 29/06)
31. Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje urejanja V1I/2 Vrtec Vrhnika (Uradni list RS, št. 65/97, 29/06) (Uradni list RS, št. 138/06)
32. Tehnični popravek Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovski center Spar na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6-Kralovše in Mokrice, morfološka enota 3C/1) (Uradni list RS, št. 107/05, 77/06) (Naš časopis, št. 330/06)
33. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče (Naš časopis, št. 335/07)
34. Tehnični popravek Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industrijski coni Sinja Gorica (Uradni list RS, št. 75/05) (Naš časopis, št. 338/07)
35. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki (Uradni list RS, št. 29/07)
36. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki (Uradni list RS, št. 54/07)
37. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V3P/3 Unichem v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 66/07)
38. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za reciklažni center na Vrhniki (Uradni list RS, št. 102/07)
39. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovino Lidl v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 14/08)
40. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Mrle na Vrhniki (Uradni list RS, št. 19/10)
41. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko pozidavo na Raskovcu na Vrhniki (Naš časopis, št. 373/10)
42. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto in Pot na Košace ter dostopno cesto do vrtca Žabica na Vrhniki (Naš časopis, št. 374/10)
43. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika – Center – območje hotela Mantova (Naš časopis, št. 393/12)
44. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis, št. 395/12)
45. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center za odpadke Vrhnika – Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) (Naš časopis, št. 405/13)
46. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Kralovše na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6 morfološka enota 1B/2) (Naš časopis, št. 405/13)
47. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki (Naš časopis, št. 407/2013)
48. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis, št. 408/13)
49. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pekarno Vrhnika (Naš časopis, št. 410/2013)
50. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-storitveni center v območju urejanja L1K/1 Drenov Grič (Naš časopis, št. 411/2013)
51. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika – Tojnice (Naš časopis, št. 417/14, 419/15 – teh. popr.),
52. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Komunalnega podjetja Vrhnika na Tojnicah (Naš časopis, št. 417/14, 426/15 – teh. popr.),
53. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki (Naš časopis, št. 417/14),
54. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu – Betajnova na Vrhniki (Naš časopis, št. 417/14).«.
(1) Za 123. členom se doda nov, 124. člen, ki se glasi: »Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim spreminja namembnost, če:
– so pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za obstoječi objekt v neskladju s PIP tega odloka,
– se uporabna površina ne povečuje za več kot 30%,
– bi prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja PIP poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta.«.
(2) Sedanji 124. člen se preštevilči v 125. člen.
(1) Za 124. členom, ki se preštevilči v 125. člen, se doda nov, 126. člen, ki se glasi: »Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojna ministrstva.«.
(2) Sedanji 125. člen se preštevilči v 127. člen.
Spremeni se Priloga 1 »Preglednica dopustnosti pomožnih objektov, ograj, podpornih zidov, urbane opreme, objektov za oglaševanje, spominskih obeležij ter telekomunikacijskih objektov in naprav glede na podrobnejšo namensko rabo prostora«, in sicer tako, da se glasi:
Spremeni se Priloga 2 »Posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora«, in sicer tako, da se:
1. po celotni prilogi določilo: »V rezervatih je v skladu z določili tega odloka in s soglasjem upravljavca cest dovoljeno postaviti ograjo in urediti zelene površine.« zamenja z določilom: »V rezervatu je v skladu z določili tega odloka in s soglasjem upravljavca cest dovoljena gradnja gospodarske javne infrastrukture, postavitev ograj in urejanje zelenih površin. Informacija o izdelavi idejne rešitve za rekonstrukcijo ceste je podana v projektnih pogojih oziroma soglasju upravljavca ceste.«;
2. na koncu besedila pod oznako »BB_2158 (podrobnejša namenska raba: G)« doda besedilo: »Gre za območje zavarovanega varovalnega gozda, na katerem se posegi lahko izvajajo le izjemoma in v skladu z določili drugega in tretjega odstavka 68. člena tega odloka.«;
3. besedilo pod oznako »DG_501 (podrobnejša namenska raba: IG)« spremeni tako, da se glasi: »Cona se napaja preko dveh obstoječih cest: JP 966811 in JP 966787. Tovorni promet iz gospodarske cone ne sme prečkati območja EUP DG_548. V fazi priprave projektne dokumentacije in pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo se preveri možnosti priključevanja tovornega prometa direktno na Tržaško cesto. Gospodarsko cono se ogradi z visoko žično ograjo oziroma protihrupno ograjo na delu, kjer meji na območje EUP DG_548. Rob gospodarske cone se ozeleni z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Za vse varovane prostore stavb mora biti predvidena ustrezna pasivna zaščita proti hrupu.«;
4. v besedilu pod oznako »DG_1246 (podrobnejša namenska raba: PC)« popravi tekst, tako da se prvi stavek glasi: »V primeru nadgradnje in rekonstrukcije obstoječega cestnega omrežja se vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov.«;
5. oznake VE_1401, VE_1856, VE_2120 in VE_1994 spremenijo v oznake VR_1401, VR_1856, VR_2120 in VR_1994. Posledično se besedila pod temi oznakami prestavijo pod poglavje Vrhnika (enote z oznakami VR);
6. v besedilu pod oznako VR_1847 (podrobnejša namenska raba: SSeb) se črta drugi stavek: »Velikost parcele, namenjene za gradnjo objekta, je najmanj 1000 m2. FZ je največ 25%, FOBP je najmanj 45%.«;
7. besedilo pod oznako VR_1389 (podrobnejša namenska raba: SSea) spremeni tako, da se glasi: »Dovoljeni so objekti tipa AP s smerjo slemena objektov sever-jug in vzhod-zahod.«;
8. v besedilu pod oznako VR_1333 (podrobnejša namenska raba: SK) črtata drugi in peti stavek: »Dovoljene so strehe simetrične dvokapnice z nakloni 40–45 º s temno sivo betonsko ali opečno kritino. Smer slemena objektov mora biti vzporedna s smerjo glavne ceste oziroma s smerjo plastnic terena.«;
9. v besedilu pod oznako VR_1283 (podrobnejša namenska raba: IG) črta prvi stavek: »Na delu območja velja Odlok o zazidalnem načrtu za poslovno proizvodni objekt Liko na Verdu (Uradni list SRS, št. 26/89).«;
10. v besedilu pod oznako VR_1992 (podrobnejša namenska raba: ZD) črta prvi stavek: »Na delu območja velja Odlok o zazidalnem načrtu za poslovno proizvodni objekt Liko na Verdu (Uradni list SRS, št. 26/89).«;
11. za besedilom pod oznako VR_1632 (podrobnejša namenska raba: IG) doda nova oznaka in besedilo, ki se glasi:
»VR_1706 (podrobnejša namenska raba: IG) |
Dovoljeni so podporni zidovi do višine največ 2 m.«;
12. besedilo pod oznako »VR_2039 (podrobnejša namenska raba: ZS)« spremeni tako, da se glasi: »Območje je namenjeno ureditvi otroškega igrišča za potrebe vrtca Vrtnarija. V času pred pridobitvijo gradbenega dovoljena se v enotah BB_2074, BB_2075, BB_2076, BB_3435 in BB_3436 uredi nadomestne habitate v sorazmerni površini glede na poseg. V fazi projektiranja se za preprečitev sprememb hidrološkega režima zagotovi sledeče:
– pridobitev hidrološkega mnenja za širše območje urejanja in ugotovitev smeri in hitrosti gibanja vode na obravnavanem območju,
– izdela elaborat z rešitvijo ureditve odtočnih razmer in odvajanja vode da se zagotovi ohranjanje hidroloških lastnosti okoliškega območja ob območju urejanja,
– z izdelavo in izvedbo ukrepov se zagotovi ohranjanje hidroloških lastnosti okoliškega območja ob območju urejanja.«;
13. za besedilom z oznako »VR_2115 (podrobnejša namenska raba: G)« doda besedilo, ki se glasi: »VR_2426 (podrobnejša namenska raba G): Dovoljena je nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave oziroma širitev obstoječega objekta, skladno s pogoji za VR_1752 (podrobnejša namenska raba: ZP)«;
14. besedilo pod oznako VR_2426 (podrobnejša namenska raba: G) spremeni tako, da se spremeni oznaka enote v »VR_3426«, besedilo pa se glasi:
»VR_3426 (podrobnejša namenska raba: G) |
Gozd in gozdni rob se ohranjata. Dopustno je samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki ohranjajo in krepijo varovalno, hidrološko, biotopsko ali klimatsko funkcijo gozda, v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti. Z namenom pospeševanja socialnih funkcij in vlog gozda je izjemoma dovoljena postavitev posameznih klopi, miz in košev za odpadke. Vsi posegi se lahko izvajajo le na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ.«;
15. besedilo pod oznako ZA_1158 (podrobnejša namenska raba: SP) spremeni tako, da se glasi: »Pogoji za gradnjo počitniške hiše na zemljišču s parc. št. 632/42, k. o. Zaplana:
– BTP počitniške hiše je največ 132 m2,
– višina: P+1+M,
– razmerje stranic 1: 1,1.
Gozd in gozdni rob se v največji možni meri ohranjata. Nove objekte se umešča čim bliže obstoječim.
Objektov in funkcionalnih površin se ne osvetljuje, razen, če je to potrebno s stališča varnosti in varovanja zdravja ljudi. V tem primeru se upoštevajo področni predpisi.«;
16. besedilo pod oznako ZA_943 (podrobnejša namenska raba: BT) spremeni tako, da se glasi:
»Dovoljena sta le gostinska dejavnost in turizem. Dovoljene so odstranitve, vzdrževalna dela, rekonstrukcije, prizidava in nadomestna gradnja obstoječega objekta. V primeru nadomestne gradnje je velikost novega objekta največ obstoječa BTP + 70 m2. Obstoječemu objektu se lahko dozida prizidek z BTP do 70 m2. Vsi posegi na objektu se morajo oblikovno prilagajati osnovnemu objektu. Fasada objekta je lahko v celoti lesena. Tip objekta je AP. Višina objekta je največ P + M. Dopustno je postaviti nadstrešek oziroma streho v površini do 50 m2. Le-ta je lahko ravna. Za potrebe gostinske oziroma turistične dejavnosti je potrebno zagotoviti najmanj 1 PM/10 sedežev, minimalno pa 4 PM. Ob objektu morajo biti zagotovljena 4 PM, ostala so lahko zagotovljena v zračni oddaljenosti do 300 m. Okolica objekta se uredi čim bolj sonaravno z minimalnimi posegi v prostor. Objekte se umešča v prostor tako, da je zagotovljena minimalna potreba po podiranju dreves. Dreves ni dovoljeno podirati, razen če je to nujno potrebno za potrebe umeščanja objektov (gostinski objekt, nadstrešek). Gozd in gozdni rob se v največji možni meri ohranjata. Nove objekte se umešča čim bliže obstoječim. Objektov in funkcionalnih površin se ne osvetljuje, razen, če je to potrebno s stališča varnosti in varovanja zdravja ljudi. V tem primeru se upoštevajo področni predpisi.«;
17. besedilo pod oznako ZA_1667 (podrobnejša namenska raba: BT) spremeni tako, da se glasi:
»Dovoljena je le planinska koča. Dovoljena so investicijsko vzdrževalna dela, rekonstrukcija in nadomestna gradnja istovrstnih objektov. Pogoji za gradnjo objekta – planinska koča:
– tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,4 do največ 1:2, velikost stranic objekta: največ 11,50 x 15,80 m,
– višina: največ P + M, kota pritličja največ 1,2 m nad raščenim terenom, kolenčni zid največ 0,8 m, višina objekta (od kote terena pri vhodu v pritličje do najvišje točke slemena) največ 9,50 m,
– streha: dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, čopi so zaželjeni.
Gozd in gozdni rob se v največji možni meri ohranjata. Nove objekte se umešča čim bliže obstoječim.
Objektov in funkcionalnih površin se ne osvetljuje, razen, če je to potrebno s stališča varnosti in varovanja zdravja ljudi. V tem primeru se upoštevajo področni predpisi.«;
18. besedilo pod oznako ZA_3434 (podrobnejša namenska raba: G) spremeni tako, da se glasi:
»Gozd in gozdni rob se ohranjata. Objektov in funkcionalnih površin se ne osvetljuje, razen, če je to potrebno s stališča varnosti in varovanja zdravja ljudi. V tem primeru se upoštevajo področni predpisi. Dopustno je samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki ohranjajo in krepijo varovalno, hidrološko, biotopsko ali klimatsko funkcijo gozda, v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti. Z namenom pospeševanja socialnih funkcij in vlog gozda je izjemoma dovoljena postavitev posameznih klopi, miz in košev za odpadke. Vsi posegi se lahko izvajajo le na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ.«.
Spremeni se Priloga 3 »Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov«, in sicer tako da se:
1. po celotnem besedilu stavek: »V času pred pridobitvijo gradbenega dovoljena se v enotah BB_2074, BB_2075 in BB_2076 uredi nadomestne habitate v sorazmerni površini glede na poseg.« zamenja s stavkom: »V času pred pridobitvijo gradbenega dovoljena se v enotah BB_2074, BB_2075, BB_2076, BB_3435 in BB_3436 uredi nadomestne habitate v sorazmerni površini glede na poseg.« Stavek se zamenja v enotah:
– OPPN IC Sinja Gorica: VR_1452 (podrobnejša namenska raba: IP) in VR_2102 (podrobnejša namenska raba: ZD),
– OPPN IG Pod Hruševco: VR_2045 (podrobnejša namenska raba: IG),
– OPPN Podhruševca: VR_1321 (podrobnejša namenska raba: SSea), VR_1320 (podrobnejša namenska raba: SSv) in VR_1965 (podrobnejša namenska raba: ZD),
– OPPN Vrtnarija: VR_1317 (podrobnejša namenska raba: SSv);
2. v poglavju OPPN Betajnova 3 pri enoti z oznako VR_1376 (podrobnejša namenska raba: SSeb) prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na delu območja velja Odlok o zazidalnem načrtu Betajnova na Vrhniki (Uradni list RS, št. 55/92, Naš časopis, št. 417/14).«;
3. v poglavju OPPN Gabrče pri enoti z oznako VR_1428 (podrobnejša namenska raba: SSeb) prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na območju velja:
– Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče (Uradni list RS, št. 60/99, Naš časopis, št. 335/07),
– Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis, št. 278/01, 318/05, 395/12, 408/13).«;
4. v poglavju OPPN Gabrče 3 pri enoti z oznako VR_1427 (podrobnejša namenska raba: SSeb) prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na območju velja Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki (Uradni list RS, št. 29/07, Naš časopis, št. 407/13, 417/14).«;
5. v poglavju OPPN GC Drenov Grič pri enoti z oznako DG_503 (podrobnejša namenska raba: IG) na koncu doda stavek: »Na delu območja velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-storitveni center v območju urejanja L1K/1 Drenov Grič (Naš časopis, št. 411/13).«;
6. v poglavju OPPN GC Žito pri enoti z oznako VR_1362, VR_2041 (podrobnejša namenska raba: IG) na koncu doda stavek: »Na območju velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pekarno Vrhnika (Naš časopis, št. 410/13).«;
7. v poglavju OPPN Komunalno podjetje Vrhnika pri enoti z oznako VR_2054 (podrobnejša namenska raba: O) besedilo spremeni tako, da se glasi: »Na območju velja Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Komunalnega podjetja Vrhnika na Tojnicah (Naš časopis, št. 417/14, 426/15 – teh. popr.).«;
8. v poglavju OPPN Nadomestni habitati ali Projekt za vzpostavitev NH znotraj posameznih EUP za potrebe posameznih OPPN-jev oziroma njihovih delov pri enotah z oznakami BB_2074, BB_2076 (podrobnejša namenska raba: K1), BB_2075, BB_3435, BB_3436 (podrobnejša namenska raba: K2) spremeni naslov poglavja tako, da se glasi: »OPPN Nadomestni habitati«;
9. v poglavju OPPN Nadomestni habitati ali Projekt za vzpostavitev NH znotraj posameznih EUP za potrebe posameznih OPPN-jev oziroma njihovih delov pri enotah z oznakami BB_2074, BB_2076 (podrobnejša namenska raba: K1), BB_2075, BB_3435, BB_3436 (podrobnejša namenska raba: K2) spremeni drugi stavek tako, da se glasi: »V fazi priprave OPPN, v skupni površini 79 ha, se pripravi projekt vzpostavitve, izvedbe in upravljanja NH, v okviru katerega se natančno opredeli ukrepe in sledi naslednjim usmeritvam za vzpostavitev NH.«;
10. v poglavju OPPN Tojnice – deponija – CRO pri enoti z oznako VR_1337 (podrobnejša namenska raba: O) za drugim stavkom doda besedilo: »Na delu območja veljata:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center za odpadke Vrhnika – Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) (Naš časopis, št. 405/13),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika – Tojnice (Naš časopis, št. 417/14, 419/14 – teh. popr.).«.
Naslednji (četrti) stavek pa se spremeni tako, da se glasi: »Za OPPN zbirni center za odpadke Vrhnika – Tojnice je bilo pripravljeno tudi okoljsko poročilo (IPSUM, okoljske investicije d.o.o., julij 2012), iz katerega izhaja, da je območje degradirano in da je vpliv izvedbe nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.«;
11. v poglavju OPPN Smučišče Ulovka pri enoti z oznako ZA_1837 (podrobnejša namenska raba: BT) za tretjim stavkom doda stavek: »Dovoljena je uporaba lesa na celotni fasadi objekta.«;
12. v poglavju OPPN Smučišče Ulovka pri enoti z oznako ZA_1043 (podrobnejša namenska raba: BT) za drugim stavkom doda stavek: »Dovoljena je uporaba lesa na celotni fasadi objekta.«;
13. v poglavju OPPN Sv. Trojica pri enoti z oznako VR_1767 (podrobnejša namenska raba: ZS), VR_3427, VR_3428 (podrobnejša namenska raba: G) na koncu besedila doda stavek: »Na območju enot VR_3427 in VR_3428 je zavarovan varovalni gozd, na katerem se posegi lahko izvajajo le izjemoma in v skladu z določili drugega in tretjega odstavka 68. člena tega odloka.«;
14. v poglavju OPPN Sv. Trojica pri enoti z oznako VR_2153 (podrobnejša namenska raba: G) na koncu besedila doda stavek: »Na območju te enote je zavarovan varovalni gozd, na katerem se posegi lahko izvajajo le izjemoma in v skladu z določili drugega in tretjega odstavka 68. člena tega odloka.«;
15. v poglavju OPPN Tičnica pri enoti z oznako VR_1768 (podrobnejša namenska raba: SSeb) izbrišeta drugi in tretji stavek: »Velikost parcele namenjene za gradnjo objekta je najmanj 1000 m2. FZ je največ 25%, FOBP je najmanj 45%.«.
5. Posebne in končna določba
5.1 Posebne določbe
67. člen
(1) SD OPN Občine Vrhnika so izdelane v digitalni obliki in tiskane v treh (3) izvodih v analogni obliki.
(2) SD OPN Občine Vrhnika v analogni in digitalni obliki se hranijo in so na vpogled na sedežih Občine Vrhnika, Upravne enote Vrhnika in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
Nadzor nad izvajanjem OPN Občine Vrhnika opravljajo pristojna ministrstva.
5.2 Končna določba
69. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-5/2014(5-08)
Vrhnika, dne 3. julija 2015
Stojan Jakin l.r.
