Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2015 z dne 17. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2015 z dne 17. 7. 2015

Kazalo

2198. Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode, stran 6086.

  
Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena ter za izvrševanje 8. točke drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-1A, 48/12, 57/12 in 92/13) ministrica za okolje in prostor izdaja
P R A V I L N I K
o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik določa za obratovalni monitoring stanja podzemne vode obseg, merila za izbor parametrov, metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja vzorcev, vrednotenje vpliva onesnaževanja na stanje podzemne vode, vsebino poročila ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.
(2) Ta pravilnik določa merilna mesta, parametre in obseg obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva:
– odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2011/97/EU z dne 5. decembra 2011 o spremembah Direktive 1999/31/ES v zvezi s posebnimi merili za skladiščenje kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek (UL L št. 328 z dne 10. 12. 2011, str. 49), in
– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25).
(3) Ta pravilnik določa tudi podrobnejše tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec monitoringa za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
2. člen
(uporaba)
(1) Ta pravilnik se uporablja za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva:
– odvajanja odpadnih voda na stanje podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,
– odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, in
– odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(2) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na odvajanje odpadne vode iz naprave, se uporabljajo tudi glede odvajanja odpadnih in izcednih voda iz odlagališča, razen če ta pravilnik določa drugače.
(3) Če je odlagališče hkrati naprava v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se zanjo uporabljajo določbe, ki so strožje.
(4) Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz druge alineje prvega odstavka tega člena, če je zanje predpisano spremljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav na stanje podzemne vode.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. ciljna hidrogeološka cona je prostorsko opredeljen del litostratigrafske enote, v kateri zaradi posrednega vnosa ali morebitnega odtekanja ali nenadzorovanega izpuščanja ali uhajanja onesnaževal iz naprave lahko pride do onesnaženja podzemne vode;
2. izcedna voda je izcedna voda v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
3. izlužek odpadkov je izlužek v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
4. izvajalec obratovalnega monitoringa je oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in ima pooblastilo iz 15. člena tega pravilnika;
5. merilno mesto je mesto, kjer se odvzema vzorce podzemne vode in izvaja meritve za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in je lahko:
– opazovalna vrtina ali
– izvir, vodnjak, kraška jama ali brezno z vodo;
6. mesto vzorčenja je mesto vzorčenja na vodotoku, namenjeno ugotavljanju stanja površinske vode, ki napaja podzemno vodo na območju naprave ali njenem vplivnem območju;
7. naprava je ena ali več premičnih ali nepremičnih tehnoloških enot, v katerih poteka eden ali več tehnoloških procesov oziroma je nepremična tehnološka enota, v kateri poteka ena ali več dejavnosti, ki lahko povzročajo onesnaževanje podzemne vode;
8. območje naprave je območje naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;
9. odlagališče je odlagališče v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
10. opazovalna vrtina je vrtina, izvrtana v tla in opremljena za izvajanje vzorčenja in meritev parametrov podzemne vode;
11. pomemben in stalno naraščajoči trend onesnaženja je trend onesnaženja v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;
12. posredno odvajanje v podzemno vodo je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
13. vnos onesnaževal v podzemno vodo je vnos onesnaževal v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;
14. vplivno območje naprave je območje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
15. zadevne nevarne snovi so snovi, ki lahko povzročijo onesnaženje tal ali podzemnih voda na območju naprave;
16. zavezanec je povzročitelj obremenitve, če mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ali naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ali naprave za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ali kot upravljavec odlagališča iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, v skladu s predpisi iz te točke zagotavljati obratovalni monitoring stanja podzemne vode. Zavezanec je tudi upravljavec naprave iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
II. OBSEG IN PARAMETRI OBRATOVALNEGA MONITORINGA
4. člen
(obseg obratovalnega monitoringa stanja podzemnih voda)
(1) Obratovalni monitoring stanja podzemnih voda obsega:
1. merjenje gladine podzemne vode,
2. merjenje prehodnosti opazovalne vrtine,
3. predčrpanje vode iz opazovalne vrtine,
4. merjenje količine predčrpane vode,
5. merjenje količine odvzetega vzorca,
6. merjenje temperature zraka, temperature podzemne vode, električne prevodnosti, pH, redoksi potenciala in vsebnosti kisika na merilnem mestu,
7. vzorčenje podzemne vode,
8. pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,
9. prevzem vzorcev v laboratoriju,
10. pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo odvzetih vzorcev,
11. vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posamezne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, in
12. izdelavo poročila o opravljenih meritvah, analizah in vrednotenjih iz prejšnje točke.
(2) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču poleg aktivnosti iz prejšnjega odstavka obsega tudi oceno hitrosti toka podzemne vode na merilnih mestih in meritve hidroloških parametrov na mestu vzorčenja, in sicer vodostaja ali pretoka vodotoka.
(3) Meritev vodostaja ali pretoka vodotoka iz prejšnjega odstavka ni treba izvajati, če se te meritve na mestu vzorčenja iz prejšnjega odstavka izvajajo v okviru obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, ali če se podatki o teh hidroloških parametrih na mestih vzorčenja iz tega pravilnika spremljajo v okviru hidrološkega monitoringa, ki ga zagotavlja država.
5. člen
(določitev merilnih mest)
(1) Merilna mesta se določijo tako, da omogočajo:
– pregled stanja podzemne vode brez vpliva delovanja zavezanca na stanje podzemne vode in
– zaznavo vplivov na stanje podzemne vode zaradi delovanja zavezanca.
(2) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode iz prve alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika se določijo tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi iz najmanj:
– enega merilnega mesta na dotoku podzemne vode na mesto posrednega odvajanja odpadne vode in
– enega merilnega mesta na odtoku podzemne vode z mesta posrednega odvajanja odpadne vode, vendar znotraj vplivnega območja nameravanega odvajanja odpadne vode, določenega v dokumentaciji, priloženi vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika se določijo tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi iz najmanj:
– enega merilnega mesta na dotoku podzemne vode na območje naprave in
– dveh merilnih mest na območju odtoka podzemne vode z območja naprave.
(4) Poleg merilnih mest iz drugega in tretjega odstavka tega člena se za vzorčenje in meritve parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izberejo tudi mesta vzorčenja na vodotoku, če ta na območju naprave ali na njenem vplivnem območju napaja podzemno vodo.
(5) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode in mesta vzorčenja iz prejšnjega odstavka se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga merilnih mest in mest vzorčenja iz elaborata iz 14. člena tega pravilnika, ki ga izdela izvajalec obratovalnega monitoringa. Predlog določitve merilnih mest in mest vzorčenja mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.
(6) Sprememba lokacije posameznega merilnega mesta ali določitev enega ali več dodatnih merilnih mest se določi s spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode izhaja, da na podlagi merilnih mest iz drugega in tretjega odstavka tega člena ali mest vzorčenja iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče prepoznati odtekanja ali nenadzorovanega izpuščanja ali uhajanja onesnaževal v podzemno vodo, ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode. Predlog spremembe lokacije posameznega merilnega mesta ali predlog dodatnega merilnega mesta mora biti v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode strokovno utemeljen in obrazložen v ločenem poglavju z upoštevanjem zahtev iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.
(7) Če na območju obratuje več naprav (npr. v sklopu kompleksnih industrijskih objektov ali industrijskih con), se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje posamezne od teh naprav merilna mesta za vzorčenje in meritve parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode določijo tako, da je merilno mesto ene od teh naprav hkrati merilno mesto katere koli druge od teh naprav.
6. člen
(ureditev merilnega mesta)
(1) Zavezanec mora urediti stalno merilno mesto, ki je:
– lahko dostopno (peš ali z avtomobilom) in očiščeno (npr. odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala) ter označeno in
– zavarovano pred poškodbami.
(2) Merilno mesto mora biti oblikovano in opremljeno tako, da je:
– zaradi varnosti izvajalca obratovalnega monitoringa zagotovljen dostop po jašku z lestvijo ali po stopnicah in s prostorom na dnu, če je merilno mesto v jašku, v katerem zaradi njegove globine merilne opreme ni mogoče namestiti z vrha;
– omogočena namestitev opreme za odvzem vzorcev in terenske meritve;
– opazovalna vrtina opremljena s piezometrskimi cevmi najmanjšega svetlega premera 100 mm, ki morajo biti iz materiala, ki ne vpliva na kakovost vzorčenja podzemne vode;
– opazovalna vrtina opremljena s filtrskimi cevmi, ki glede na hidrogeološke razmere zagotavljajo dotok v zacevljeni del merilnega mesta. Velikost filtrskih rež mora biti izbrana glede na tip vodonosnih plasti. Predlog opremljenosti opazovalne vrtine mora biti v elaboratu iz 14. člena tega pravilnika strokovno utemeljen in obrazložen;
– dno opazovalne vrtine zaprto s čepom ter na dnu izveden usedalnik in
– opazovalna vrtina tehnično izvedena tako, da se prepreči dotok s površine v opazovalno vrtino, in zaščitena s kapo.
(3) Zavezanec mora ob zadnjem vzorčenju v koledarskem letu zagotoviti preveritev ustreznosti vsakega merilnega mesta in njegovo vzdrževanje ter ugotoviti potrebo po morebitnem čiščenju ali sanaciji poškodovanega ali dotrajanega merilnega mesta.
7. člen
(parametri obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadnih voda na stanje podzemne vode vključuje monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote, in so za napravo, ki je predmet obravnave, vključeni v obratovalni monitoring odpadne vode na podlagi predpisa, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje.
(2) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega na stanje podzemne vode, vključuje monitoring:
– zadevnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na območju naprave, ob upoštevanju možnosti onesnaženja podzemne vode na območju naprave, določenih v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, in
– kemijskih parametrov iz predpisa, ki ureja pitno vodo, če gre za napravo na vodovarstvenem območju, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ali če je ciljna hidrogeološka cona v celoti ali delno na vodovarstvenem območju.
(3) Če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida na stanje podzemne vode, je treba v predlog parametrov iz prejšnjega odstavka vključiti najmanj monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote, in so za napravo za proizvodnjo titanovega dioksida vključeni v obratovalni monitoring tekočih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida.
(4) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališčih na stanje podzemne vode vključuje:
– parametre kemijskega stanja podzemne vode iz predpisa, ki ureja stanje podzemnih voda,
– parametre, ki se lahko pojavijo v izcedni vodi, odpadni vodi ali izlužku odpadkov, ki temeljijo na njihovi pričakovani sestavi glede na vrsto odpadkov, ki se odlagajo na odlagališču,
– parametre, za katere rezultati obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlagališča na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, kažejo čezmerno obremenitev površinske vode, če ta površinska voda napaja podzemno vodo na območju naprave ali njenem vplivnem območju, in
– kemijske parametre iz predpisa, ki ureja pitno vodo, če gre za odlagališče na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ali če njegovo vplivno območje v celoti ali delno sega na vodovarstveno območje.
(5) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališčih na stanje podzemne vode za zgodnje odkrivanje sprememb kakovosti podzemne vode poleg parametrov iz prejšnjega odstavka vključuje tudi indikatorske parametre, kot so pH-vrednost, celoten organski ogljik, fenoli, težke kovine, fluorid, arzen in ogljikovodiki.
(6) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, vključuje:
– parametre kemijskega stanja podzemne vode iz predpisa, ki ureja stanje podzemnih voda,
– kemijske parametre iz predpisa, ki ureja pitno vodo, če gre za napravo na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ali če njeno vplivno območje v celoti ali delno sega na vodovarstveno območje.
(7) Parametri obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga iz elaborata iz 14. člena tega pravilnika, ki ga k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloži zavezanec.
(8) Predlog parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz četrtega odstavka tega člena, izdela izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega postopka in pričakovanih vsebnostih onesnaževal v:
– izcedni ali odpadni vodi, če gre za ugotavljanje vpliva odvajanja izcedne oziroma odpadne vode z območja odlagališča, in
– izcedni vodi ali izlužku odpadkov, če gre za ugotavljanje vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču.
(9) V predlogu parametrov iz sedmega odstavka tega člena je treba strokovno utemeljiti ter obrazložiti razloge za vključitev ali nevključitev v program obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode vsake od naslednjih snovi:
– parametre kemijskega stanja podzemne vode iz predpisa, ki ureja stanje podzemnih voda,
– onesnaževala, nevarna za podzemno vodo, za katera je treba preprečiti vnos v podzemno vodo, iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
– zadevne nevarne snovi, določene v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, in
– kemijske parametre iz predpisa, ki ureja pitno vodo.
(10) V okoljevarstvenem dovoljenju se kot parameter obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode določi tudi kateri koli drug parameter, če:
– emisija snovi v vode zaradi odvajanja odpadne vode oziroma vnos onesnaževal v podzemno vodo lahko povzroči pomemben in stalno naraščajoči trend onesnaženja s tem parametrom v podzemni vodi ali
– gre za komunalno ali skupno čistilno napravo, na kateri se čisti industrijska odpadna voda, ki vsebuje ta parameter.
8. člen
(pogostost in čas vzorčenja)
(1) Gladine podzemne vode se merijo neprekinjeno z uporabo avtomatskih merilnikov, če gre za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v:
– kraških vodonosnikih, razen če gre za mesta vzorčenja iz četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika,
– vodonosnikih, v katerih je podzemna voda pod neposrednim vplivom nihanja vodostaja v površinskih vodah,
– na vodonosnikih, katerih prepustnost je večja od 10-5 m/s,
– vodonosnikih, v katerih je srednja povprečna hitrost dviga podzemne vode enaka ali večja od 10 cm na dan, in
– vodonosnikih, v katerih drugače ni mogoče zanesljivo oceniti pretokov podzemne vode pod območjem naprave ali odlagališča.
(2) Gladine podzemne vode se merijo z uporabo ročnih merilnikov, če gre za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v vodonosnikih, ki niso vodonosniki iz prejšnjega odstavka, sočasno z meritvami parametrov iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.
(3) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se izvajajo najmanj:
– vsako koledarsko leto s pogostostjo dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od dveh in daljši od šestih mesecev, če gre za napravo na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in
– vsako peto koledarsko leto s pogostostjo in presledki iz prejšnje alineje, če gre za napravo, ki ni na območju iz prejšnje alineje.
(4) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadnih voda ali odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida se izvajajo v obdobju koledarskega leta najmanj dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od treh in daljši od šestih mesecev.
(5) Pogostost vzorčenja in meritev parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču se določi za vsako odlagališče posebej glede na njegove hidrogeološke značilnosti ter na podlagi podatkov o hitrosti toka podzemne vode, vendar ne manj kot s pogostostjo iz prejšnjega odstavka.
(6) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se izvajajo v obdobju koledarskega leta najmanj dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od treh in daljši od šestih mesecev.
(7) Pogostost vzorčenja in meritev parametrov v podzemni vodi se določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga iz elaborata iz 14. člena tega pravilnika. Predlog pogostosti vzorčenja in meritev parametrov mora vključevati strokovno utemeljitev in obrazložitev predlagane pogostosti iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.
(8) V okoljevarstvenem dovoljenju se lahko določi večja pogostost vzorčenja in meritev od predpisane, če je to potrebno zaradi velikega nihanja gladine podzemne vode ali povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in je v elaboratu iz 14. člena tega pravilnika to strokovno utemeljeno in obrazloženo.
(9) Pri določitvi vzorčenja in meritev se upošteva tudi, da so vzorčenja in meritve enakomerno razporejene na obdobje nizkih in obdobje visokih gladin podzemne vode.
(10) Če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču, za katerega je izdana pravnomočna odločba o zaprtju odlagališča odpadkov, se vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi izvajajo dvakrat letno, pri čemer mora biti časovni razmik med dvema zaporednima meritvama najmanj šest mesecev.
III. METODOLOGIJA VZORČENJA, MERJENJA, ANALIZIRANJA IN OBDELAVE VZORCEV
9. člen
(vzorčenje in analizne metode)
(1) Za vzorčenje, prevoz in hrambo vzorcev podzemne vode se uporabljajo referenčne metode, določene s standardi iz predpisa, ki ureja monitoring podzemnih voda.
(2) Posode za vzorce, reagenti ali metode za konzerviranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate meritev. Vzorce je treba hraniti v posodah iz materialov, kakor je določeno s standardom SIST EN ISO 5667-3 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.
(3) Pred vsakim vzorčenjem je treba predčrpati vodo iz merilnega mesta, in sicer tako, da se izčrpajo najmanj tri prostornine omočenega dela merilnega mesta ali do stabilizacije parametrov, ki so nivo gladine podzemne vode, temperatura in električna prevodnost.
(4) Za vzorčenje, prevoz in hrambo vzorcev podzemne vode se lahko uporabljajo tudi druge metode v skladu z drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi ali druge metode, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali v skladu z drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom, ali druge metode, za katere je izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode pridobil akreditacijo, če dajejo rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim z referenčnimi metodami iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za analize vzorcev glede na vsebnost parametrov iz 7. člena tega pravilnika se uporabljajo analizne metode, vključno z laboratorijskimi, terenskimi in on-line metodami, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom in temeljijo na:
– merilni negotovosti 50 odstotkov ali manj (k = 2), ocenjeni na ravni ustreznih standardov kakovosti in vrednosti praga v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, in
– meji določljivosti, ki znaša 30 odstotkov vrednosti standarda kakovosti oziroma vrednosti praga ali vrednosti iz prejšnje alineje.
(6) Če za dani parameter iz 7. člena tega pravilnika standardov kakovosti oziroma vrednosti praga ni na voljo, se merilna negotovost in meja določljivosti iz prejšnjega odstavka oceni na ravni ustreznih okoljskih standardov kakovosti za stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, oziroma na ravni mejne vrednosti parametrov pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, pri čemer velja strožja vrednost.
(7) Če za dani parameter iz 7. člena tega pravilnika ni na voljo analiznih metod, ki izpolnjujejo merila iz petega in šestega odstavka tega člena, se za analizo uporabi najboljša razpoložljiva tehnika, ki ne povzroča nesorazmerno visokih stroškov.
IV. VREDNOTENJE VPLIVA NA STANJE PODZEMNE VODE
10. člen
(vrednotenje parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1) Sprememba vsebnosti posameznega parametra obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: sprememba vsebnosti parametra) se izračuna za letno povprečje vseh meritev parametra, ki je vključen v obratovalni monitoring stanja podzemne vode.
(2) Sprememba vsebnosti posameznega parametra se izračuna kot razlika med povprečno vrednostjo koncentracije tega parametra na merilnem mestu na območju odtoka podzemne vode z območja naprave in povprečno vrednostjo koncentracije tega parametra na merilnem mestu na območju dotoka podzemne vode na območje naprave, po naslednji enačbi:
Δ = C(N1) – C(N2),
kjer je:
– Δ: sprememba vsebnosti posameznega parametra,
– C(N1): letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije parametra na merilnem mestu na območju odtoka podzemne vode z območja naprave,
– C(N2): letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije parametra na merilnem mestu na območju dotoka podzemne vode na območje naprave.
(3) Pri izračunu povprečnih vrednosti iz prejšnjega odstavka se:
– rezultat analize opredeli kot polovica vrednosti meje določljivosti za ta parameter, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo določljivosti, in
– za parametre, ki so skupna vsota dane skupine snovi, vključno z ustreznimi metaboliti, produkti razgradnje in reakcijskimi produkti, vrednosti izmerjenih koncentracij, ki ne dosegajo meje določljivosti za posamezno snov, opredelijo kot nič.
(4) Če je več merilnih mest na območju dotoka podzemne vode na območje naprave oziroma več merilnih mest na območju odtoka podzemne vode z območja naprave, se razlika iz drugega odstavka tega člena izračuna med vsakim posameznim merilnim mestom na območju odtoka podzemne vode in vsakim posameznim merilnim mestom na območju dotoka podzemne vode.
(5) Sprememba vsebnosti parametra se ne ugotavlja, če se na podlagi izračunov v skladu s tem členom ugotovi, da je povprečna vrednost koncentracije posameznega parametra na merilnem mestu na odtoku podzemne vode z območja naprave manjša od povprečne vrednosti koncentracije posameznega parametra na merilnem mestu na dotoku podzemne vode na območje naprave, ali če je vrednost koncentracije posameznega parametra na merilnem mestu na odtoku podzemne vode z območja naprave manjša od meje določljivosti za ta parameter.
(6) Če zavezanec ne zagotovi podatkov na merilnem mestu na dotoku podzemne vode na območje naprave, se pri vrednotenju parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode upošteva, da je vrednost koncentracije posameznega parametra na tem merilnem mestu enaka nič.
11. člen
(vrednotenje vpliva na stanje podzemne vode)
(1) Na podlagi vrednotenja parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadnih voda, ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ugotavljanja vpliva odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču ali zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se ugotovi, ali gre za čezmerno obremenitev.
(2) Čezmerna obremenitev se v primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena ugotavlja za vsako od izračunanih sprememb vsebnosti parametra posebej.
V. POROČILO TER EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV
12. člen
(poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode)
(1) Izvajalec obratovalnega monitoringa mora za vsako koledarsko leto izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izdelati poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: poročilo).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec obratovalnega monitoringa iz druge alineje tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika izdelati poročilo le za tisto koledarsko leto, v katerem se obratovalni monitoring izvaja.
(3) Poročilo mora vsebovati podatke o:
1. izvajalcu obratovalnega monitoringa (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika),
2. zavezancu (firma in sedež) in njegovi dejavnosti,
3. merilnih mestih za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode,
4. vrsti meritev in obsegu parametrov iz 7. člena tega pravilnika, ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja podzemne vode,
5. pogostosti in času vzorčenja,
6. načinu in uporabljenih metodah vzorčenja,
7. opremi za vzorčenje,
8. izmerjenih vrednostih parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode,
9. uporabljenih analiznih metodah in merilni opremi ter merilni negotovosti in meji določljivosti uporabljenih analiznih metod,
10. rezultatih vsake posamezne meritve na vsakem od merilnih mest na dotoku podzemne vode na območje naprave ali odlagališča in na vsakem od merilnih mest na odtoku podzemne vode iz območja naprave ali odlagališča ter vrednotenju parametrov obratovalnega monitoringa stanja v skladu z 10. členom tega pravilnika,
11. vrednotenju vpliva v skladu s prejšnjim členom,
12. sklepnih ugotovitvah o vplivu na stanje podzemne vode vključno z opredelitvijo morebitne čezmerne obremenitve, in
13. kontaktno osebo izvajalca obratovalnega monitoringa za zagotavljanje dodatnih informacij glede vzorčenja podzemne vode in interpretacijo podatkov o vzorčenju in rezultatih analize podzemne vode.
(4) Sklepne ugotovitve iz 12. točke prejšnjega odstavka morajo vključevati strokovno obrazložitev vrednotenja vpliva na stanje podzemne vode in morebitne opredelitve čezmerne obremenitve z vidika kemijske in hidrogeološke stroke, ter končno skupno mnenje o vplivu na stanje podzemne vode in o morebitni ugotovljeni čezmerni obremenitvi podzemne vode ob hkratnem upoštevanju kemijskega in hidrogeološkega vidika zaradi:
– odvajanja odpadnih voda,
– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,
– odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida,
– odlaganja odpadkov na odlagališču, ali
– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(5) Poročilo mora poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena vsebovati tudi:
1. podatke o načinu predčrpanja, pretoku črpanja in količini celotne načrpane vode pri predčrpanju,
2. podatke o volumnu posameznega vzorca,
3. opis izvedbe in opreme vsakega merilnega mesta, če gre za prvo poročilo po izvedbi novega merilnega mesta,
4. ugotovitve in podatke o rednem vzdrževanju vsakega merilnega mesta,
5. ugotovitve o preveritvi ustreznosti vsakega merilnega mesta,
6. ugotovitve o potrebah po čiščenju posameznega merilnega mesta,
7. ugotovitve o potrebah po sanaciji merilnega mesta vključno z opisom ugotovljenih poškodb ali dotrajanosti,
8. strokovno utemeljitev in obrazložitev morebitnega predloga dodatnih merilnih mest iz šestega odstavka 5. člena tega pravilnika ter
9. strokovno utemeljitev in obrazložitev morebitnega predloga večje pogostosti vzorčenja in meritev iz osmega odstavka 8. člena tega pravilnika.
(6) Poročilo zavezanec pošlje ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki na obrazcih objavljenih na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje, najpozneje do 31. marca za preteklo leto.
13. člen
(hramba podatkov in poročil)
(1) Podatki iz poročila se hranijo trajno kot del informacijskega sistema okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Poročilo mora zavezanec hraniti ves čas obratovanja naprave. Če je zavezancu izdana odločba za izvedbo ukrepov ob prenehanju obratovanja naprave, hrani vse verzije poročila do zaključka izvedbe teh ukrepov.
VI. OSNOVE ZA DOLOČITEV PROGRAMA OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA PODZEMNE VODE
14. člen
(osnove za določitev programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1) Osnove za izdelavo programa obratovalnega monitoringa stanja podzemnih voda so podatki in informacije iz priloge tega pravilnika, ki jih v obliki elaborata izdela izvajalec obratovalnega monitoringa.
(2) Če gre za napravo, za katero je predpisana izdelava izhodiščnega poročila v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, lahko elaborat iz prejšnjega odstavka vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v izhodiščnem poročilu, če podatki in informacije iz izhodiščnega poročila ustrezajo zahtevam iz priloge tega pravilnika in ministrstvo razpolaga s tem izhodiščnim poročilom.
(3) Če gre za napravo na vodovarstvenem območju, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in je v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na tem vodovarstvenem območju, izdelana analiza tveganja, lahko elaborat iz prvega odstavka tega člena vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v to analizo tveganja, če podatki in informacije iz te analize tveganja ustrezajo zahtevam iz priloge tega pravilnika in ministrstvo z njo razpolaga.
(4) Če se iz naprave odvajajo odpadne vode posredno v podzemno vodo in je vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje te naprave priložena dokumentacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, lahko elaborat iz prvega odstavka tega člena vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v to dokumentacijo, če podatki in informacije iz te dokumentacije ustrezajo zahtevam iz priloge tega pravilnika.
(5) Elaborat iz prvega odstavka tega člena mora biti izdelan kot enotno in celovito gradivo ob hkratnem upoštevanju kemijskega in hidrogeološkega vidika.
VII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI IZVAJALEC OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA PODZEMNE VODE
15. člen
(pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo) se izda v obsegu, za katerega zaprosi oseba glede na vrsto, področje in obseg izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, če izpolnjuje pogoje za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in tega pravilnika.
16. člen
(podrobnejši tehnični pogoji za pridobitev pooblastila)
(1) Oseba iz prejšnjega člena mora glede usposobljenosti za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izpolnjevati naslednje tehnične pogoje:
1. ima laboratorij z veljavno akreditacijsko listino v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025,
2. je usposobljena za analizo parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, katerih meritve izvaja, kar dokazuje na naslednji način:
– z navedbo validiranih in dokumentiranih analiznih metod, ki jih uporablja za analizo parametrov, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila,
– z dokazilom, da izpolnjuje minimalna izvedbena merila za analizne metode iz 9. člena tega pravilnika, ki vključuje navedbo meje zaznavnosti, meje določljivosti in merilne negotovosti za vsakega od parametrov, na katerega se nanaša vloga za pridobitev pooblastila,
– s potrdilom o udeležbi v programih preskušanja strokovne usposobljenosti, ki zajemajo analizne metode za parametre, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, pri koncentracijah, ki so značilne za programe monitoringa kemijskega stanja v skladu s predpisom, ki ureja monitoring podzemnih voda, in
– z rezultati analiz dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na okoljske standarde kakovosti ali vrednosti praga za ugotavljanje stanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;
3. je usposobljena za vsebine iz priloge tega pravilnika in ima:
– zaposleno najmanj eno osebo, ki mora imeti v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje geološke smeri z najmanj tremi leti delovnih izkušenj s področja podzemne vode, ki je izdelala najmanj tri strokovne študije, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer, ali
– sklenjeno podizvajalsko pogodbo z osebo oziroma osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz prejšnje alineje in zahteve iz 4. točke drugega odstavka tega člena, in
– opremo za merjenje gladin in globine podzemne vode ter opremo za odvzem vzorcev;
4. z najmanj tremi obstoječimi referencami (izdelana strokovna študija, potrdilo o udeležbi na izobraževanju ipd.)iz obdobja zadnjih štirih let izkazuje poznavanje zakonodaje z vsakega od naslednjih področij:
– stanja in monitoringa kemijskega stanja podzemne vode in
– emisij v vode pri odvajanju odpadnih voda.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode usposobljena tudi oseba, ki izpolnjuje naslednje tehnične pogoje:
1. ima zaposleno najmanj eno osebo, ki mora imeti v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, skladno z visokošolsko zakonodajo, geološke smeri z najmanj tremi leti delovnih izkušenj s področja podzemne vode, ki je izdelala najmanj tri strokovne študije, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer,
2. ima sklenjeno podizvajalsko pogodbo z osebo oziroma osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz 1., 2. in 4. točke prejšnjega odstavka,
3. ima opremo za merjenje gladin in globine podzemne vode ter opremo za odvzem vzorcev in
4. z najmanj tremi obstoječimi referencami (izdelana strokovna študija, izdelana recenzija, potrdilo o udeležbi na izobraževanju ipd.)iz obdobja zadnjih štirih let izkazuje poznavanje zakonodaje z vsakega od naslednjih področij:
– stanja in monitoringa kemijskega stanja podzemne vode,
– emisije v vode pri odvajanju odpadnih voda in
– analize tveganja za onesnaženje za gradnje na vodovarstvenih območjih.
(3) Programi preskušanja strokovne usposobljenosti iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka tega člena s področja monitoringa kemijskega stanja podzemne vode se opravijo pri akreditiranih, mednarodno ali nacionalno priznanih organizacijah, ki izpolnjujejo zahteve standarda ISO/IEC 17043 ali drugega enakovredno mednarodno priznanega standarda. Rezultati udeležbe v teh programih se ocenijo na podlagi sistemov točkovanja, določenih v standardu ISO/IEC 17043, standardu ISO-13528 ali drugem enakovrednem mednarodno priznanem standardu.
17. člen
(vloga za pridobitev pooblastila)
(1) Vloga za pridobitev pooblastila mora vsebovati podatke o vlagatelju (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega bivališča, ali firmo in sedež osebe) ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila.
(2) Vlogi iz prejšnjegaodstavka je treba priložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena so:
1. akreditacijska listina preskuševalnega laboratorija v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025,
2. seznam vseh parametrov v sklopu obratovalnega monitoringa stanja podzemnih voda, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, z navedbo validiranih in dokumentiranih analiznih metod, ki jih uporablja za analizo posameznega parametra, ter navedbo meje zaznavnosti, meje določljivosti in merilne negotovosti analizne metode za analizo vsakega posameznega parametra,
3. potrdila o udeležbiv programih preskušanja strokovne usposobljenosti za parametre obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode pri koncentracijah, ki so značilne za programe obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s tem pravilnikom,
4. potrdila o analizah dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na standarde kakovosti oziroma vrednosti pragov v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, ali na standarde kakovosti iz šestega odstavka 9. člena tega pravilnika,
5. dokazilo o zaposlitvi ali sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
6. seznam treh študij, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer in jih je izdelala oseba iz prejšnje točke,
7. dokazilo, da razpolaga z opremo za merjenje gladin in globine podzemne vode ter opremo za odvzem vzorcev, in
8. seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih je vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila izdelal, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z omenjenega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
(3) Če je vlagatelj oseba iz drugega odstavka prejšnjega člena, je treba vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti dokazila iz drugega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena so:
– seznam najmanj treh študij, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer in jih je izdelala oseba iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena,
– sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena, ki ji morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prve, druge, tretje, četrte in osme točke prejšnjega odstavka,
– dokazilo, da razpolaga z opremo za merjenje gladin in globine podzemne vode ter opremo za odvzem vzorcev, in
– seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena, ki jih je vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila izdelal, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z omenjenega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena.
18. člen
(podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila)
Podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila so, če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode več kot dvakrat:
– zaporedoma ne sodeluje ali neuspešno sodeluje v mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju ali v programih medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja, ki jih za izvajalce obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode organizira ministrstvo,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode na mestih vzorčenja v skladu s 5. členom tega pravilnika,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode za parametre v skladu s 7. členom tega pravilnika,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode s pogostostjo v skladu z 8. členom tega pravilnika,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode z uporabo metod iz 9. člena tega pravilnika,
– ne izvede vrednotenja parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode ali ga izvede v nasprotju z 10. členom tega pravilnika,
– vrednoti vpliv na stanje podzemne vode v nasprotju z 11. členom tega pravilnika, ali
– ne izdela poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode v skladu z 12. členom tega pravilnika.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
(opazovalne vrtine)
Ne glede na določbe tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika se šteje, da obstoječa opazovalna vrtina, v kateri se izvajajo meritve parametrov obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode v skladu Pravilnikom o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09), ustreza zahtevam za ureditev merilnega mesta iz tega pravilnika, če izpolnjuje zahteve za opazovalno vrtino iz Pravilnika o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09).
20. člen
(veljavnost pooblastil)
Obratovalni monitoring stanja podzemne vode v skladu s tem pravilnikom lahko do pridobitve pooblastila iz tega pravilnika, vendar najpozneje do 31. decembra 2016, izvaja oseba, ki ima veljavno pooblastilo za izvajanje:
– obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode na podlagi Pravilnika o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09) ali
– monitoringa stanja okolja zaradi odstranjevanja odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida na podlagi Pravilnika o monitoringu onesnaženosti okolja zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida (Uradni list RS, št. 57/00 in 43/04), če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida.
21. člen
(poročila o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode)
(1) Poročila o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode, izdelana in predložena ministrstvu v skladu z dosedanjimi predpisi, se v obstoječi obliki trajno hranijo pri ministrstvu.
(2) Poročila o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode za leto 2015 se izdelajo in predložijo ministrstvu v skladu z dosedanjimi predpisi.
(3) Poročila iz prejšnjega odstavka se hranijo na način in v obliki iz prejšnjega odstavka.
22. člen
(dokončanje postopkov)
Vloge za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode, vložene do uveljavitve tega pravilnika, se štejejo za vloge za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s tem pravilnikom.
23. člen
(odlagališča)
Do 31. decembra 2018 se določbe tega pravilnika ne uporabljajo za odlagališča razen določb 15., 16., 17., 19. in 21. člena tega pravilnika.
24. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09), razen določb 1. člena, 2. do 15. člena in drugega odstavka 19. člena ter priloge 1 in priloge 2, ki se uporabljajo za odlagališča in ugotavljanje izvedenih ukrepov odprave posledic čezmerne obremenitve okolja na območju degradiranega okolja ali v primeru okoljske nesreče.
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o monitoringu onesnaženosti okolja zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida (Uradni list RS, št. 57/00, 41/04 – ZVO-1, 43/04 in 91/13).
25. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-51/2015
Ljubljana, dne 14. julija 2015
EVA 2015-2550-0082
Irena Majcen l.r.
Ministrica
za okolje in prostor