Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2015 z dne 3. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2015 z dne 3. 7. 2015

Kazalo

1984. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v Ižakovcih, stran 5399.

  
Na podlagi 57. in 98. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03), 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) in prvega odstavka 95. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 63/10) je Občinski svet Občine Beltinci na 7. redni seji dne 18. 6. 2015 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v Ižakovcih
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet in podlaga za podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje v naselju Ižakovci v Občini Beltinci (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje ZEU d.o.o. iz Murske Sobote, junij 2015, pod številko OPPN-28/13.
(2) Podlaga za izdelavo OPPN je Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, 41/03, 47/05, 78/05 in 37/13).
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del:
Tekstualni del vsebuje:
– območje podrobnega prostorskega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– pogoje in merila za parcelacijo,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– ohranjanje kulturne dediščine, ohranjevanje narave ter varstvo naravnih dobrin,
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– varovanje zdravja ljudi,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev.
Grafični del vsebuje:
– Izrez iz kartografske dokumentacije prostorskega plana,
– Območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
– Ureditveno situacijo,
– Prikaz ureditve poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
– Načrt parcelacije z zakoličbo.
II. OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(območje podrobnega prostorskega načrta)
(1) Ureditveno območje predstavlja dvoje med seboj nepovezanih območij znotraj naselja Ižakovci. V obstoječem prostorskem aktu je bilo širše območje predvideno za izdelavo lokacijskega načrta. Območje predstavlja nepozidano stavbno zemljišče namenjeno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi. V naravi so kmetijske in travniške površine. Skupna velikost obravnavanega območja znaša 7,17 ha.
(2) Prvo območje urejanja je v velikosti približno 5,4 ha in zajema naslednje parcele: del 1324/5, del 1324/3, 1326, 1327, del 1328, 1329, 1330, 1335, 1340, del 1342, del 1344, del 1351, del 1355, del 1357, 1356, 1359/1, del 1360, del 1364, del 1365, 1366, 1367/1, 1367/2, 1367/3, del 1368, del 1370, 1372/1, 1375/1, 1376/1, 1377, 1378, 1379, 1380, del 1388, del 1389, del 1392 in del 1395/1.
(3) Drugo območje urejanja je v velikosti 1,77 ha in zajema naslednje parcele: 1282/1, 1284, 1283/1, 1383/2, 1289/1, 1289/2, 1291/2, 1291/3, 1291/4, 1292/1, 1292/2, 1292/2, 1294/1, del 1297, del 1302 del 1305 in 1308/4 in 1308/5.
(4) Prvo območje OPPN-ja zavzema manjši del območja predvidenega za izdelavo lokacijskega načrta. Območje lokacijskega načrta se s tem aktom ukine. Ureditve znotraj območja predvidenega za izdelavo lokacijskega načrta, ki jih ta OPPN ne zajema, se urejajo s Prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP-om).
4. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj naselja Ižakovci. Prvo območje je z vseh strani obkroženo z obstoječo pozidavo. Drugo območje se nahaja na severni strani naselja Ižakovci in je z ene strani omejeno z gozdno površino. Območje obkrožajo mešane dejavnosti; stanovanjsko kmetijski objekti in objekti mirne obrti.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži izven območij varstva narave in varstva kulturne dediščine ter poplavnih območij.
(3) Predvidena prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zaščite okolja in ostalega varstva.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
5. člen
(vrste dejavnosti)
(1) Območje urejanja predstavlja območja stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi.
(2) Prvo območje OPPN se deli na 3 podenote urejanja S1, S2 in S3 in je sestavljeno iz 38 stavbnih zemljišč namenjeno gradnji samostojnih stanovanjskih objektov z eno ali dvema stanovanjskimi enotami in na grajeno javno dobro namenjeno gradnji prometne ter ostale gospodarske javne infrastrukture.
Drugo stanovanjsko območje OPPN predstavlja podenota urejanja S4, sestavljeno iz 10 novih stavbnih zemljišč namenjenih gradnji samostojnih stanovanjskih objektov z eno ali dvema stanovanjskima enotama in na grajeno javno dobro namenjeno gradnji prometne ter ostale gospodarske javne infrastrukture.
6. člen
(vrste gradenj)
Na območju urejanja so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov:
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnost v OPN,
– vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist.
7. člen
(vrste objektov glede na namen)
V skladu s predpisom o klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je na celotnem območju OPPN dovoljena gradnja naslednjih vrst objektov:
a) Zahtevni in manj zahtevni objekti
● 11 Stanovanjske stavbe:
– 11100 enostanovanjske stavbe,
– 11210 dvostanovanjske stavbe,
● 12 Nestanovanjske stavbe (pod pogojem, da ne presegajo deleža stanovanjske funkcije):
– 123 trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti;
12304 stavbe za storitvene dejavnosti,
– 124 stavbe za promet in izvajanje komunikacij;
12420 garažne stavbe
● 21 objekti prometne infrastrukture
– 211 ceste
● 22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
b) Nezahtevni objekti:
– majhne stavbe: garaža, drvarnica, zimski vrt in podobni objekti,
– pomožni objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica, pomožni cestni objekti,
– objekti za oglaševanje.
c) Enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti,
– pomožni objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica, pomožni cestni objekti, pomožni cestni objekti,
– ograja,
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, rezervoar za vodo,
– vodnjak, vodomet,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: bazen, grajen ribnik, vodni zbiralnik,
– objekti za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
8. člen
(lega objektov, gradbene linije in odmiki)
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
– grajeno javno dobro je zemljišče in na njem zgrajeni objekti, namenjeni splošni rabi. Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža, zelena površina in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče ipd.;
– stavbno zemljišče je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
– površina za razvoj objekta je površina na kateri je možna gradnja objektov znotraj stavbnega zemljišča pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Določena je z gradbeno mejo in gradbeno linijo ter odmaknjena najmanj 2,00 m od parcelne meje stavbnega zemljišča in najmanj 4,00 m od parcelne meje grajenega javnega dobra, Upoštevanje površine za razvoj objekta velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte;
– gradbena meja je črta, ki jo novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost površine za razvoj objekta. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, terase, balkoni, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade za največ 1,00 m izven površine za razvoj objekta. Upoštevanje gradbene meje velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte;
– gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti z enim robom – s fasado, biti postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Gradbeno linijo lahko presegajo le napušči, pokrite terase, balkoni, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade za največ 1,00 m. Upoštevanje gradbene linije velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte.
(2) Odmiki novih stanovanjskih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in gradbene meje objektov so razvidni iz grafične priloge: Ureditvena situacija.
(3) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj izpostavljenih delov od sosednjih parcelnih meja morajo znašati minimalno 1,0 m. Odmiki lahko znašajo manj, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(4) Odmiki novih stanovanjskih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in gradbene meje objektov so razvidni iz grafične priloge: Ureditvena situacija.
(5) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj izpostavljenih delov od sosednjih parcelnih meja morajo znašati minimalno 1,0 m. Odmiki lahko znašajo manj, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(6) Enostavne in nezahtevne objekte se postavlja prednostno v notranjosti parcele. Pri določanju velikosti teh objektov se upošteva navedene velikosti iz veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(7) Odmiki objektov obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.
9. člen
(oblikovanje objektov in okolice)
(1) Območje urejanja se po oblikovalski in arhitekturnih pogojih delih na štiri območja in sicer na S1, S2, S3 in S4.
(2) Oblikovanje objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (S1):
– tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L, T ali U.
– višinski gabarit: največ P+M. Višina kolenčnega zidu ob cestni gradbeni liniji je lahko največ 1,60 m. Objekti so lahko podkleteni v kolikor to dopušča višina podtalnice. Podkletene stavbe je treba načrtovati in graditi ob upoštevanju možnosti nastopa visoke gladine podtalnice. Višinska kota pritličja minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste.
– streha: simetrične dvokapnice z nakloni od 30º do 40º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in vzporedno z gradbeno linijo. Ravna streha je dovoljena pod pogojem, da ne presega deleža dvokapne strehe in mora biti nižja od slemena dvokapnice. Dvokapna streha je obvezna ob ulični gradbeni liniji. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico Ravna in enokapna streha je dovoljena tudi na nestanovanjskih objektih ter na vseh nezahtevnih in enostavnih objektih. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
– fasade: klasično ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane fasade. Izjema so nestanovanjski objekti, nezahtevni in enostavni objekti.
(3) Oblikovanje objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (S2):
– tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L, T ali U.
– višinski gabarit: največ P+1. Objekti so lahko podkleteni v kolikor to dopušča višina podatalnice. Višinska kota pritličja minimalno 0,20 m nad nivojem obstoječega terena.
– streha: obvezno ravna streha (max. 5 stopinj naklon).
– fasade: klasično ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane fasade. Izjema so nestanovanjski objekti.
(4) Oblikovanje objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (S3):
– tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L ali T.
– višinski gabarit: največ P+M. Višina kolenčnega zidu je lahko največ 1,60 m. Objekti so lahko podkleteni v kolikor to dopušča višina podtalnice. Podkletene stavbe je treba načrtovati in graditi ob upoštevanju možnosti nastopa visoke gladine podtalnice Višinska kota pritličja minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste.
– streha: štiri ali več kapnice, z nakloni od 30º do 40º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh. Ravna streha na stanovanjskem objektu je dovoljena pod pogojem, da ne presega deleža večkapne in mora biti nižja od slemena večkapnice. Večkapna streha je obvezna ob ulični gradbeni liniji. Ravna in enokapna streha je dovoljena tudi na nestanovanjskih objektih ter na vseh nezahtevnih in enostavnih objektih. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
– fasade: klasično ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane fasade. Izjema so nestanovanjski objekti, nezahtevni in enostavni objekti.
(5) Oblikovanje objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (S4):
– tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L, T ali U.
– višinski gabarit: do P+M. Objekti so lahko podkleteni v kolikor to dopušča višina podatalnice. Podkletene stavbe je treba načrtovati in graditi ob upoštevanju možnosti nastopa visoke gladine podtalnice. Višinska kota pritličja minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste.
– streha: dvo, štiri ali več kapnice, z nakloni od 30º do 40º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Dovoljene so tudi ravne strehe (naklon do 5 stopnij). Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
– fasade: klasično ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane fasade. Izjema so nestanovanjski objekti nezahtevni in enostavni objekti.
(6) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(7) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti je lahko največ 1,20 m, višina medsoseske ograje pa največ 1,80 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(8) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
IV. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE
10. člen
(parcelacija)
Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza: Ureditvena situacija (m 1:500). Parcelacija je pravokotna na nove ulice. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javno cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
11. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje predvidenih ureditev je območje podrobnega prostorskega načrta in koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih prometnih površinah.
V. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(splošni pogoji)
(1) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem.
(3) Točen potek tras se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije.
(4) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
13. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Uvoz na ureditveno območje se uredi s treh strani in sicer se na jugovzhodnem delu priključuje na lokalno cesto Ižakovci – Beltinci, na severovzhodnem delu in jugozahodnem delu pa na lokalno dovozno pot.
(2) Širina vozišča osrednje interne ceste znaša 5,5 m, lahko tudi manj, če za to obstajajo utemeljeni razlogi s tehničnega, prometnega in prostorskega vidika.
(3) Uvozi na parcelo morajo biti široki najmanj 2,5 m.
(4) Pri umestitvi nove ceste je potrebno upoštevati:
– vso veljavno zakonodajo,
– zasaditev ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme,
– zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– upoštevati obstoječe in načrtovane komunalne vode,
– preprečiti je potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z utrjenih površin na javne ceste.
14. člen
(oskrba z vodo)
(1) Na prvem območju OPPN se izvede novo sekundarno vodovodno omrežje, ki se priključi na obstoječe vodovodno omrežje na obrobju OPPN.
(2) Pri načrtovanju sekundarnega vodovoda je je potrebno upoštevati izdelan idejni projekt IDP – Sekundarno vodovodno omrežje v občini Beltinci, št. projekta 10064, september 2010, ki ga je izdelal ATRIJ Gradbeni inženiring d.o.o.. Trasa javnega vodovoda mora biti vodena v javni površini, v robu predvidenih javnih poti – v bankini zunaj asfalta.
(3) Za oskrbo drugega območja OPPN (enota urejanja S4) je v javni poti št. 3253 k.o. Ižakovci izgrajen obstoječ javni sekundarni vodovod, ki omogoča priključevanje objektov, ki se bodo gradili vzdolž tega javnega vodovoda. Na vzhodnem delu drugega območja je obstoječemu vodovodu iz PE DN 40 in PE DN 50 pretekla amortizacija in ga je potrebno obnoviti s cevmi PE DN 90.
(4) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Vsi objekti se priključujejo na javni vodovo s samostojnimi vodovodnimi priključki z vodomernim jaškom na zemljišču parcel objektov.
(5) Na območju OPPN se izvede tudi hidrantno omrežje. Hidranti morajo biti postavljeni na javnih površinah, da bodo vidni in enostavno dostopni in hkrati zaščiteni pred morebitnimi poškodbami z vozili. Hidrantna mreža mora biti izvedena brez slepih cevovodov, tako da bo v celoti pretočna.
15. člen
(odvodnja padavinskih voda)
(1) Padavinske vode očiščene skladno s predpisi s področja varstva okolja se odvaja v meteorno kanalizacijo z iztokom v ponikovalni jarek, katerega lokacija je razvidna iz grafične priloge. Padavinske vode s streh se lahko zbira tudi v zbiralnikih deževnice in uporablja za zalivanje ali druge potrebe (sanitarna voda). Očiščena padavinska voda se lahko odvaja tudi v ponikovalnico locirano na zemljišču investitorja, če je iz hidrogeološkega poročila razvidno, da je pod dnom ponikovalnice plast nemočenih sedimentov ali kamnin debeline najmanj 2,0 m nad gladino srednje visokega nivoja podtalnice.
(2) Odvajanje padavinske vode z utrjenih površin se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni s površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(3) Meteorna voda s cestišč in javnih utrjenih površin se odvaja preko meteorne kanalizacije v ponikovalni jarek.
(4) Odvodni jarek mora biti posebej obdelan v projektni dokumentaciji na podlagi hidrogeološkega poročila in dimenzioniran na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Lokacija in velikost ponikovalnega jarka je lahko drugačna od načrtovanega, v kolikor se na podlagi hidrogeološkega poročila to izkaže kot boljša rešitev.
16. člen
(odvodnja fekalnih voda)
(1) Prvo območje OPPN-ja se opremi s kanali javne sekundarne fekalne kanalizacije, ki se priključi na obstoječe fekalno omrežje zunaj območja OPPN. Vsi fekalni kanali predvidene sekundarne kanalizacije morajo potekati v območju obstoječih in predvidenih javnih poti.
(2) Vsi predvideni stanovanjski objekti na prvem območju OPPN se morajo priključit na predvideno sekundarno fekalno kanalizacijo. Priključitev je možna samo za vsak objekt posebej in samo preko kanalizacijskega jaška, ki se mora za vsaj posamezni objekt predvideti 1 m znotraj parcelne meje.
(3) Za odvajanje komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov znotraj drugega območja urejanja je v javni poti 3253 k.o. Ižakovci izgrajena obstoječa fekalna kanalizacija iz katere so že izvedeni kanalski priključki s priključnimi jaški na določene zazidalne parcel. Predvideni objekti se na javno kanalizacijo priključujejo preko pripadajočega priključnega jaška oziroma se za potrebe priključevanja objektov na parcele iz obstoječe javne kanalizacije dogradijo potrebni priključni kanali z jaški, tako da ima vsak objekt svoj priključni jašek.
(4) V fekalno kanalizacijo je prepovedano odvajati padavinske odpadne vode. Eventuelne tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno ter pred odtokom v javno kanalizacijo prečistiti in obdelati do stopnje, ki jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo.
17. člen
(oskrba z električno energijo)
(1) V skladu s strokovno podlago, Ureditev EE omrežja za stanovanjsko naselje v Ižakovci v Občini Beltinci, št. 222/14-MS, Elektro Maribor d.d., julij 2014 se za napajanje objektov z električno energijo zgradi nov nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz obstoječe trafo postaje t-353 Ižakovci 2 za prvo območje OPPN in iz trafo postaje Ižakovci Kapela t-760 za drugo območje OPPN.
(2) Na območju OPPN potekata obstoječa 20 kV daljnovoda, DV 20kv d-337 Nemščak–Ižakovci in DV 20 kv d-336 Ižakovci2. V varovalnem pasu obstoječega daljnovoda (2 x 10 m) ni dovoljena gradnja objektov, razen gradbeno inženirskih (cevovodi, ceste itd.) in nezahtevnih ter enostavnih objektov, ki niso namenjeni prebivanju.
(3) Varnostna oddaljenost obstoječih oporišč od prometnih cest in dovozov mora znašati minimalno 2,0 m. Temelji obstoječih oporišč morajo biti od predvidenih prometnih cest in dovozov biti oddaljeni minimalno 1,0 m. Varnostna višina obstoječih vodnikov mora znašati minimalno 6,6 m nad predvidenimi cestmi in dovozi. Varnostna oddaljenost morebitnih obcestnih svetilk javne razsvetljave v varovalnem pasu daljnovoda mora znašati minimalno 2,6 m od vodnikov DV 20 kV.
(4) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov na prvem delu OPPN je potrebno zgraditi nov nizkonapetostni 0,4 kV iz obstoječe TP t-353 Ižakovci 2. Napajanje drugega dela OPPN bo izvedeno preko obstoječega NN 0,4 kV iz obstoječe TP t-760 Ižakovci Kapela. Obstoječi NN 0,4 kV izvod bo potrebno ustrezno rekonstruirati in izvesti nov NN 0,4 kV razvod zaradi priključitve novih odjemalcev.
(5) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.
(6) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih kolektorjev.
(7) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključka elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm.
18. člen
(telekomunikacije)
(1) Na delu območja poteka zemeljsko krajevno in razvodno tk omrežje. Na mestih predvidene gradnje je potrebno izvesti prestavitev oziroma zaščito obstoječih tk vodov. Pred začetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega tk omrežja ter naročiti zaščito oziroma prestavitev tangiranega tk omrežja.
(2) Za zaščito oziroma prestavitev TK omrežja (tk kablov) se na področju urejanja predvidijo in položijo cevi 2 x fi 110 mm, z pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije fi 120 cm. V voznih površinah se predvidijo TK jaški s težkimi LŽ pokrovi. Obstoječi tk kabli se po potrebi zaščitijo s polcevmi in obbetoniranjem.
Za potrebe novih telekomunikacijskih priključkov se izvede enocevna tk kanalizacija (cev 1x fi 110 mm in TK jaški dimenzij fi 60 cm). Do posameznih objektov se iz tk jaškov predvidijo in položijo cevi AC fi 50 mm.
(3) V neposredni bližini obravnavanega območja se nahaja omrežje kabelske televizije. Za zagotovitev celovite komunalne opremljenosti se predvidi izgradnja omrežja kabelske televizije v koridorji komunalne infrastrukture.
(4) Za potrebe kabelske televizije se predvidijo cevi 1 x PVC 110 mm na eni strani dovozne poti. Na mejah parcel se predvidi postavitev jaškov dimenzij 80 x 80 x 100 z LTŽ pokrovi.
(5) Objekte se priključi na tk omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.
19. člen
(plinovodno omrežje)
(1) V območju OPPN je delno že zgrajeno plinovodno omrežje. Novo plinovodno omrežje se predvidi ob vsej javnih cestah in se poveže z obstoječim.
(2) Vsi predvideni objekti naj se priključijo na omrežje zemeljskega plina. Plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.
20. člen
(ravnanje s komunalnimi odpadki)
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
VI. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
21. člen
(območja režimov)
(1) V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni.
(2) Obravnavano območje je tudi izven poplavnih območij ali območij drugih režimov.
22. člen
(požarna varnost)
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Do vseh objektov mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Delovne površine za intervencijska vozila se zagotovijo na prometnih površinah in manipulativnih površinah ob objektih.
(3) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
(4) Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala.
VII. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
23. člen
(varovanje zdravja)
(1) Lega in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene.
24. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
VIII. ODSTOPANJA
25. člen
(odstopanja)
(1) Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna.
(2) Dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras in objektov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko – geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami razvidnimi iz projektne dokumentacije morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
IX. ETAPNOST
26. člen
(etapnost)
(1) Pred začetkom gradenj na območju OPPN je potrebno v skladu s pogoji tega Odloka izvesti parcelacijo, v celoti ali fazno.
(2) Časovna izvedba parcelacije in gradnje, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne etape je odvisna od izkazanega interesa investitorjev.
(3) Pred začetkom gradnje zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov je potrebno izvesti ponikovalni jarek za meteorne vode, razen če je možna izvedba ponikovalnice locirane na zemljišču investitorja pod pogoji 15. člena tega Odloka.
X. POSEBNI POGOJI
27. člen
(posebni pogoji)
Prostorski izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri izvajanju del je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu.
XI. KONČNA DOLOČILA
28. člen
(hramba in vpogled)
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Beltinci.
29. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-1/2015-7/52/VI
Beltinci, dne 18. junija 2015
Župan
Občine Beltinci
Milan Kerman l.r.

AAA Zlata odličnost