Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2015 z dne 12. 6. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2015 z dne 12. 6. 2015

Kazalo

1753. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Žirovnica, stran 4592.

  
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 in spremembe) in 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13 in 50/14) je Občinski svet Občine Žirovnica na 5. seji dne 28. 5. 2015 sprejel
P R A V I L N I K
o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Žirovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Žirovnica za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013),
– druge ukrepe.
2. člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja se zagotavljajo iz proračuna Občine Žirovnica (v nadaljevanju: občina).
Letni nabor ukrepov in višina sredstev za ukrepe se za vsako leto določi s proračunom občine.
3. člen
(oblika pomoči)
Pomoči po tem pravilniku so nepovratna sredstva, ki se dodeljujejo v obliki dotacije.
4. člen
(opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
– »mikro podjetje« je v skladu z določili ZGD-1 podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona EUR;
– »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
– »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
– »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
– »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
– »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
– »opredmetena osnovna sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
– »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
– »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
– »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
– »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
– »nekmetijske dejavnosti« pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode;
– »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
1. podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
2. podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
3. podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
4. podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk 1. do 4. tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
5. člen
(vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v 1. členu tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
Vrste pomoči
Ukrepi
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena osnovna sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen)
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen, 43. člen)
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
UKREP 3: Pomoč za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah – de minimis
UKREP 4: Pomoč za nove investicije za delo v gozdu
Ostali ukrepi občine
UKREP 5: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja
6. člen
(upravičenci do pomoči)
Upravičenci do pomoči so:
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine;
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine;
– registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine;
7. člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– podjetja v težavah.
Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga;
– pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.
8. člen
(kumulacija – 8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določenih v 10. in 11. členu tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v 14. in 15. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
9. člen
(spodbujevalni učinek)
Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost podjetja;
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti;
– seznam upravičenih stroškov;
– vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
– izjave vlagatelja:
– da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
– glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika (podjetja v težavah).
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 702/2014
10. člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena osnovna sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
– Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
– Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
Pomoč se ne dodeli za:
– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
– zasaditev letnih rastlin;
– dela v zvezi z odvodnjavanjem;
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU;
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– obratna sredstva.
Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
– posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
– urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji;
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);
– stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže …).
Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva:
– vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem v občini in katerih naložba se izvaja na območju občine;
– dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev:
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili petega odstavka 14. člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le-ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 4.000 EUR.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
V primeru, da je bila upravičencu v tekočem letu dodeljena pomoč po tem pravilniku za ukrep 1, naslednje proračunsko leto nima pravice prijave na javni razpis za isti ukrep. Kolikor upravičenec v tekočem letu ni porabil vsaj 85 % z odločbo dodeljenih sredstev za ukrep 1 nima pravice prijave na javni razpis za isti ukrep naslednji 2 leti.
Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Upravičenci do pomoči:
– posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …);
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine in katerih naložba se izvaja na območju občine;
– dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev:
– ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 4.000 EUR.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
V primeru, da je bila upravičencu v tekočem letu dodeljena pomoč po tem pravilniku za ukrep 1, naslednje proračunsko leto nima pravice prijave na javni razpis za isti ukrep. Kolikor upravičenec v tekočem letu ni porabil vsaj 85 % z odločbo dodeljenih sredstev za ukrep 1 nima pravice prijave na javni razpis za isti ukrep naslednji 2 leti.
11. člen
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen in 43. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo le-teh.
Upravičeni stroški:
– stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi in gozdnih kmetijskih zemljišč, vključno s stroški pregleda.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine in imajo zemljišča, vključena v zaokrožitev na območju občine.
– dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih/gozdnih zemljišč,
– mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;
– predračun (ocena upravičenih stroškov).
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.
Najvišji skupni znesek za posamezni ukrep na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 500 EUR.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. V primeru, da je bila upravičencu v tekočem letu dodeljena pomoč po tem pravilniku za ukrep 2, naslednje proračunsko leto nima pravice prijave na javni razpis za isti ukrep. V kolikor upravičenec v tekočem letu ni porabil vsaj 85 % z odločbo dodeljenih sredstev za ukrep 2 nima pravice prijave na javni razpis za isti ukrep naslednji 2 leti.
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013
12. člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture;
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
– če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
– če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
Do sredstev za razvoj niso upravičena podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
13. člen
(kumulacija de minimis pomoči)
Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR).
14. člen
UKREP 3: Pomoč za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah – de minimis
Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
Predmet pomoči:
Pomoči bodo dodeljene naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in širjenje že obstoječe dopolnilne dejavnosti, in sicer:
– predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč;
– predelava gozdnih lesnih sortimentov;
– prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij;
– vzreja in predelava vodnih organizmov;
– turizem na kmetiji;
– dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;
– predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov;
– storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, zakol živali ter ročna dela;
– svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilno dejavnost na kmetiji;
– stroški gradnje ali obnove objekta za potrebe dopolnile dejavnosti na kmetiji;
– stroški nakupa opreme in naprav za dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine in katerih naložba se izvaja na območju občine
– dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, če le-tega še nimajo, ga morajo predložiti v 12 mesecih po odobritvi pomoči;
– dopolnilna dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
– predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov
Najvišji skupni znesek za posamezni ukrep na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 4.000 EUR.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V primeru, da je bila upravičencu v tekočem letu dodeljena pomoč po tem pravilniku za ukrep 3, naslednji 2 proračunski leti nima pravice prijave na javni razpis za isti ukrep. Kolikor upravičenec v tekočem letu ni porabil vsaj 85 % z odločbo dodeljenih sredstev za ukrep 3 nima pravice prijave na javni razpis za isti ukrep naslednja 3 leta.
Ne glede na določila tega člena se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz 12. člena tega pravilnika.
15. člen
UKREP 4: Pomoč za nove investicije za delo v gozdu
Cilj pomoči je zmanjšanje nesreč v gozdu ter prispevanje k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.
Predmet pomoči:
– naložbe v stroje in manjšo opremo za delo v gozdu.
Upravičeni stroški:
– stroški nakupa gozdarskih strojev in opreme za delo v gozdu (npr. manjša gozdarska mehanizacija; motorne žage, cepilci, in zaščitna oprema za delo v gozdu …).
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine in imajo v lasti najmanj 4 ha gozdnih površin, ki ležijo na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (podrobneje se določi z javnim razpisom),
– kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu,
– s pomočjo pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji,
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov
Najvišji skupni znesek za posamezni ukrep na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 1.000 EUR.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. V primeru, da je bila upravičencu v tekočem letu dodeljena pomoč po tem pravilniku za ukrep 4, naslednje proračunsko leto nima pravice prijave na javni razpis za isti ukrep. Kolikor upravičenec v tekočem letu ni porabil vsaj 85 % z odločbo dodeljenih sredstev za ukrep 4 nima pravice prijave na javni razpis za isti ukrep naslednji 2 leti.
Ne glede na določila tega člena se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz 12. člena tega pravilnika.
16. člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
Prejemnik mora k vlogi predložiti:
– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo zadnjega odstavka 12. člena tega pravilnika.
Občina bo z odločbo pisno obvestila prejemnika:
– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013),
– o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV. OSTALI UKREPI
17. člen
UKREP 5: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja
Cilj pomoči je omogočiti materialno podlago za delo društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju. Zato jih je potrebno spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti kvaliteto življenja na podeželju.
Predmet:
Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja.
Upravičeni stroški:
– materialni stroški za delovanje društev
– stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja prostorov in opreme za delo društva,
– nakup opreme.
Upravičenci do pomoči:
– društva registrirana za delovanje na področju kmetijstva in podeželja, ki imajo sedež v občini oziroma delujejo na območju občine,
– sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev,
– izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti, ni predmet sofinanciranja.
Pogoji za pridobitev:
– finančno ovrednoten program dela društva za posamezno leto
– odločba o vpisu v register društev
– seznam članov društva iz območja občine.
Višina pomoči:
Višina sofinanciranja do 100 % upravičenih stroškov za društva s sedežem v občini, za ostala društva višina sofinanciranja znaša do 20 % upravičenih stroškov.
Najvišji skupni znesek pomoči posameznemu društvu je lahko do največ 6.000 EUR letno.
VI. POSTOPKI ZA DODELITEV POMOČI IN IZBOR UPRAVIČENCEV
18. člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi letno izvedenega javnega razpisa, v katerem občina podrobneje opredeli posamezne ukrepe, višino razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, podrobnejša merila in kriterije za dodeljevanje pomoči ter zahtevano dokumentacijo.
19. člen
(javni razpis)
Javni razpis določi višino razpoložljivih sredstev za posamezni ukrep, višino dodeljene pomoči za posamezen ukrep, kriterije ter način uveljavljanja in koriščenja sredstev.
Javni razpis je objavljen na krajevno običajen način in vsebuje:
– ime oziroma naziv in sedež občine, ki dodeljuje sredstva; pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
– predmet javnega razpisa,
– navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev,
– okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa,
– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev,
– rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;
– datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh,
– rok, v katerem bodo potencialni prejemniki – upravičenci obveščeni o izidu javnega razpisa,
– kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo,
– druga obvezna določila, navedena v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
Kolikor je za določen ukrep manjše število vlog glede na razpoložljiva sredstva, se lahko prerazporedijo za drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.
20. člen
(imenovanje komisije za pregled in oceno vlog)
Vloge prispele na javni razpis pregleda in oceni komisija, ki jo za ta namen imenuje župan občine.
O pregledu in oceni vlog komisija sestavi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti:
– kraj, datum in uro pregleda ter oceno vlog,
– imena članov komisije,
– seznam vlagateljev prispelih vlog,
– seznam vlagateljev nepopolnih in neutemeljenih vlog z navedbo pomanjkljivosti,
– predlog upravičencev do pomoči po tem pravilniku in predlagana višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu,
– pripombe.
21. člen
(odločitev o vlogah)
O dodelitvi sredstev na predlog komisije odloči župan z odločbo o dodelitvi sredstev.
Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena, lahko pisno vloži pri županu ugovor zoper odločbo iz prejšnjega odstavka v roku 8 dni od prejema odločbe. V ugovoru mora natančno navesti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Predmet ugovora ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog.
Župan je ugovor dolžan obravnavati, preveriti ugovorne razloge in v roku 15 dni ponovno odločiti z odločbo o dodelitvi sredstev s katero lahko spremeni prejšnjo odločitev.
Odločitev o dodelitvi sredstev je s tem dokončna.
Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe.
22. člen
(pogodba)
Na podlagi odločb o dodeljenih sredstvih občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.
23. člen
(vračilo sredstev)
Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito, ali jih porabil nenamensko oziroma del ali storitev ni izvršil v skladu s pogodbenimi določili, mora občini vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Natančni pogoji vrnitve sredstev dodeljenih upravičencu se določijo v pogodbi.
Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz tega pravilnika še 5 let po vračilu vseh nezakonito pridobljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
VII. HRAMBA DOKUMENTACIJE
24. člen
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VIII. KONČNE DOLOČBE
25. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 122/07).
26. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
Št. 330-0003/2015
Breznica, dne 28. maja 2015
Župan
Občine Žirovnica
Leopold Pogačar l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti