Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2015 z dne 29. 5. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2015 z dne 29. 5. 2015

Kazalo

1538. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja BG 19/1 (osrednji del) v naselju Begunje pri Cerknici, stran 4149.

  
Na podlagi 59., 60., 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 35/13 Skl.US: U-I-43/13-8) in 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Cerknica na 5. redni seji dne 23. 4. 2015 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja BG 19/1 (osrednji del) v naselju Begunje pri Cerknici 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za del območja BG 19/1 (osrednji del) v naselju Begunje pri Cerknici.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) 
Ta odlok določa prostorske ureditve v območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.
Ta odlok določa prostorske ureditve v območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.
3. člen 
(vsebina OPPN) 
OPPN obsega:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– vplive in povezave z sosednjimi enotami urejanja prostora,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in varstvo naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
4. člen 
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1. Izsek iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu – OPN (Uradni list RS, št. 48/12, 48/12, 58/13, 1/14, 76/14)
M 1:5000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami prostora
2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami prostora
M 1:2000
3. Načrt območja OPPN z načrtom parcelacije
3.1 Katastrski načrt s prikazom območja OPPN
M 1:1000
3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN
M 1:1000
3.3. Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč
M 1:500
3.4. Načrt zakoličbe
M 1:500
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1. Ureditvena situacija
M 1:500
4.2. Značilni prerezi 
M 1:500
4.3. Prometna ureditev in načrt intervencijskih poti
M 1:500
4.3.1. Prometna ureditev – vzdolžni profil cest
M 1:500
4.4. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
M 1:500
 
5. člen 
(priloge OPPN) 
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN (občinski prostorski načrt) Občine Cerknica,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
II. OBMOČJE OPPN 
6. člen 
(območje OPPN) 
(1) Obseg: območje OPPN obsega del podenote urejanja prostora BG 19/1 v naselju Begunje pri Cerknici. Območje obsega območje nepozidanih stavbnih površin namenjenih individualni stanovanjski gradnji.
(2) Površina območja OPPN je 15.043 m2.
(3) Meja: območje obsega naslednje zemljiške parcele: 1214/5 del, 1214/30 del, 1214/35, 1214/31, 1214/8, 1222, 2096/2 del vse k.o. Begunje.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov:
1.1 Izsek iz OPN Občine Cerknica,
3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN,
3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN.
(4) Načrt parcelacije je razviden iz grafičnih načrtov:
3.3 Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
7. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN obsega del podenote urejanja prostora BG 19/1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, povezave znotraj enote urejanja prostora obsegajo povezave z obstoječo cesto in že zgrajeno ter predvideno javno komunalno infrastrukturo in umestitev območja OPPN znotraj širšega območja BG 19/1. Dostopne ceste območja OPPN se z nadaljnjo izgradnjo območja enote urejanja prostora BG 19/1 dograjujejo, tako da tvorijo povezano in zaključeno cestno omrežje. Ureditve na območju OPPN omogočajo nadaljnjo gradnjo in povezave znotraj območja BG 19/1. Prikaz povezav s sosednjimi območji izhaja iz strokovne podlage, lokacijske presoje pozidave enote urejanja prostora BG 19/1.
(2) Vplivi in povezave so razvidni iz grafičnega načrta list št.: 2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora.
8. člen 
(dopustni posegi) 
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov,
– nasipanje utrjevanje in urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin) 
(1) Namembnost
– 11100 Enostanovanjske stavbe z garažami,
– Podporni zid višine več kot 1,50 m,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice v varovalnem pasu cest, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča, prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti cest ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za prosti čas in rekreacijo (otroška igrišča parki zelenice in druge urejene zelene površine),
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (distribucijska) komunikacijska omrežja.
(2) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve
Območje obsega zemljiške parcele za gradnjo trinajstih prostostoječih enodružinskih stanovanjskih hiš z garažami. Na posamezni zemljiški parceli namenjeni gradnji je potrebno zagotoviti tri parkirišča (garaža ali parkirna mesta). Stavbe so dostopne iz predvidenih dostopnih cest.
Lega stanovanjskih stavb sledi smeri plastnic, locirane so tako, da je daljša stranica in sleme objekta vzporedna z osjo dostopne ceste in plastnicami.
Napajalna cesta, na katero se območje OPPN navezuje, se razširi na širino 6,0 m z enostranskim pločnikom širine 1,6 m.
10. člen 
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) 
(1) Na območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov kot dopolnitev obstoječe pozidave oziroma osnovne stanovanjske stavbe:
Enostavni objekti:
– Majhne stavbe (za lastne potrebe) s površino do 20 m², višinski gabarit pritličen, višine do kapi objekta maksimalno 2,80 m (garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, fitnes, zimski vrt, vetrolov).
– Ograje z višino do 1,20 m.
– Podporni zid ali podporni zid z ograjo, višinska razlika med zemljiščema 0,50 m.
– Rezervoar za vodo do vključno 100 m³, v celoti vkopan.
– Priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture (priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja).
– Pomožni komunalni objekti – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekti: revizijski in drugi jaški, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik, lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja, ekološki otok.
– Mala komunalna čistilna naprava.
Nezahtevni objekti:
– Garaža, kot majhna stavba s površino do 50 m², višinski gabarit pritličen, višina objekta maksimalno do kapi največ 2,80 m.
– Podporni zid (višinska razlika med zemljiščema do 1,50 m).
– Mala komunalna čistilna naprava.
(2) Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih stavb:
– Majhne stavbe se lahko gradijo za stanovanjskimi stavbami v zaledju parcele, razen nadstreškov nad vhodi in terasami ter zimskih vrtov ob jugozahodni fasadi stanovanjskih objektov.
– Nezahtevni objekti (garaža ali nadstrešek) za avtomobile se lahko zgradijo le ob osnovnem objektu skladno z grafičnim načrtom, list št.: 3.4.: Načrt zakoličbe.
11. člen 
(vzdrževalna dela) 
V okviru investicijskih vzdrževalnih del ali gradnje objekta je dovoljena:
– namestitev naprave za ogrevanje,
– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,
– namestitev toplotne črpalke,
– izvedba vrtine za geosondo,
– namestitev klima naprav,
– izvedba notranjih instalacij,
– izvedba klančin za dostop v objekt,
– ureditev dvorišč,
– vgradnja strešnih oken,
– namestitev hišnih TV anten.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov in zunanjih površin) 
(1) Gradnja objektov
– Tlorisni gabarit enostanovanjske stavbe 12,00 m x 8,00 m.
– Tlorisni gabarit garaže 6,00 m x 6,00 m.
– Višinski gabarit enostanovanjske stavbe: klet, pritličje in mansarda. Gradnja kleti ni obvezna.
– Garaže lahko zaradi konfiguracije terena obsegajo do dve etaži. Garaža je lahko delno ali popolnoma vkopana.
– Streha enostanovanjske stavbe se oblikuje kot simetrična dvokapnica naklona od 38 do 42 stopinj.
– Streha nad garažo ali nadstreškom je lahko ravna in služi hkrati kot terasa, ali pa je pokrita s simetrično dvokapnico naklona 38 do 42 stopinj, smer slemena in kritina mora biti enaka kot pri enostanovanjski stavbi.
– Dvokapne strehe so obvezno opečno rdeče barve krite z opečnimi strešniki. Širina kapi največ 0,50 m.
– Za osvetljevanje mansarde so dovoljena strešna okna ali frčade, ki ne smejo presegati 30% površine strehe in ne smejo segati do slemena. Frčade so lahko oblikovane kot dvokapnice s slemenom pravokotno na osnovno sleme objekta z enakih naklonom strešine in kritino kot osnovna streha. Frčade se lahko oblikujejo tudi kot ravne strehe ali z naklonom do 10 stopinj.
– Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti enovito. Strehe so lahko dvokapnice enakega naklona in kritine kot osnovni objekti pa ravne strehe ali z naklonom do 10 stopinj, skrite za venec iz pločevine.
– Fasade vseh stanovanjskih objektov in garaž so ometane in barvane s svetlimi pastelnimi toni naslednjih barv (lestvica RAL DESIGN, oziroma barva istega odtenka RAL 0407005 do RAL 0407050, 0507040, 0508030, 0607010 do 0607060). Posamezni deli fasade so lahko poudarjeni z izbiro druge barve iz navedenega razpona barv.
– Pozidane površine, ki obsegajo vse objekte zgrajene na posamezni parceli namenjeni gradnji, ne smejo presegati 50% površine zemljiške parcele namenjene gradnji.
(2) Ureditev zunanjih površin
– Parcele se lahko ogradijo z ograjo do višine 1,2 m nad urejenim terenom. Dovoljene so žive meje, lesene ograje ali ograje iz žične mreže, ki so obvezno ozelenjene.
– Škarpe in podporni zidovi se zgradijo iz naravnega kamna in se lahko gradijo do višine 1,5 m posamezne škarpe ali opornega zidu. V primeru, da je potrebno premostiti višinsko razliko večjo od 1,50 m, se zgradi več podpornih zidov višine do 1 m z medsebojno razdaljo najmanj 1,50 m.
– Višine ograj, opornih zidov in škarp ne smejo segati v polje preglednosti ceste.
– Zelene površine morajo obsegati vsaj 40% zemljišča, namenjenega gradnji, od tega se lahko 50% obveznih zelenih površin tlakuje, 50% površin mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda.
– Ureditev parkirnih površin na obveznih zelenih površinah ni dovoljena.
– Ohranjati je potrebno čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije, visoke zasaditve na robovih ograd, ki imajo značaj zaščite proti vetru. Kadar zelenih potez in posameznih dreves ni mogoče ohranjati, jih je potrebno po končani gradnji ponovno zasaditi, pri čemer je potrebno uporabiti avtohtone vrste.
– Pri novih zasaditvah naj se uporabljajo lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste. Lokalno značilne rastlinske vrste se praviloma uporabljajo tudi za zasaditev živic in živih mej.
13. člen 
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Tlorisni gabariti
– Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada osnovnega objekta in je prikazana v grafičnem prikazu: 3.4. Načrt zakoličbe.
– Tlorisne dimenzije enostanovanjskega objekta brez kapi, balkonov in nadstreškov so 8,00 x 12,00 m. Širina balkona je lahko največ 1,20 m.
– Tlorisni gabarit garaže je 6,00 m x 6,00 m.
– Osnovne tlorisne dimenzije so podane z zakoličbenimi točkami: list 3.4. Načrt zakoličbe.
(2) Višinski gabariti stanovanjskih objektov
– Etažnost (K) + P + M. Izgradnja kleti tam, kjer to ni nujno potrebno zaradi konfiguracije terena, ni obvezna.
– Višina kapnega zidu največ 1,20 m do kapne lege.
– Absolutne kote terena:
Št. stavbe
Etažnost
Absolutna kota končnega urejenega tlaka pritličja
1
(K)+P+M
606,50 m.n.v.
2
(K)+P+M
606,50 m.n.v.
3
(K)+P+M
606,00 m.n.v.
4
(K)+P+M
607,00 m.n.v.
5
(K)+P+M
608,50 m.n.v.
6
(K)+P+M
608,50 m.n.v.
7
(K)+P+M
610,00 m.n.v.
8
(K)+P+M
610,50 m.n.v.
9
(K)+P+M
607,60 m.n.v.
10
(K)+P+M
607,80 m.n.v.
11
(K)+P+M
608,80 m.n.v.
12
(K)+P+M
609,20 m.n.v.
13
(K)+P+M
613,10 m.n.v.
(3) Višinski gabariti garaž
– Etažnost do dve etaži.
– Absolutne kote garaže se prilagodijo višini ceste in vhoda v objekt
(3) Regulacijski elementi
– Gradbena linija je prikazana na listu št.: 3.4. Načrt zakoličbe.
– Najmanjši odmik vseh stanovanjskih objektov od meje sosednjega zemljišča parcele namenjene gradnji je 4,00 m, najmanjši odmik garaže od meje sosednjega zemljišča je 2,00 m.
– Najmanjši odmik vseh stanovanjskih objektov in garaž od dostopne ceste je 6,00 m.
– Vsi enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe se zgradijo z minimalnim odmikom 1,00 m od roba sosednje parcele namenjene gradnji in 2,00 m od roba javne površine (ceste).
– Ograje in podporni zidovi se lahko gradijo do parcelne meje, a tako, da se pri gradnji ne posega v sosednje zemljišče. Ob mejah s cestnim telesom s pločnikom je minimalni odmik ograj in podpornih zidov 0,50 m, ob mejah s cestnim telesom brez pločnika pa 1,00 m.
– Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.
– Gabariti objektov in regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov: list št.: 3.4.Načrt zakoličbe.
14. člen 
(načrt parcelacije) 
Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami posameznih parcel je prikazan na karti Načrt zakoličbe list št.: 3.4.
IV. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
15. člen 
(etapnost gradnje) 
Območje se bo zgradilo v dveh fazah, kot je prikazano v grafičnem delu OPPN. V okviru posamezne faze lahko investitorji izvajajo gradnjo stanovanjskih stavb v različnih časovnih zamikih.
– Prva etapa vsake faze: izgradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z OPPN. Zaključek prve etape pomeni predaja komunalne infrastrukture upravljavcu, v skladu z določbami v Pogodbi o opremljanju, ki se jo sklene z investitorjem.
– Druga etapa vsake faze: izgradnja stanovanjskih objektov.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 
16. člen 
(varstvo okolja in naravni viri) 
(1) Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
(2) Varstvo vode in podzemne vode
Na obravnavanem območju je potrebno evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti.
Načrtovanje in izvedba predvidenih posegov v prostor ne sme poslabšati obstoječih odvodnih razmer na območju OPPN in na območju dolvodno od njega. Odvod zalednih voda se mora ustrezno urediti.
Za vsako rabo vode, ki bi presegala splošno rabo, je treba pridobiti vodno pravico pred izdajo vodnega soglasja.
(3) Vse parkirne površine morajo imeti ustrezne robnike in morajo biti speljane preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.
(4) V času gradnje je potrebno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje ukrepe:
– Pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla.
– Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč.
– Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode, ni dovoljena.
– Prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
(5) Varstvo zraka
Prezračevanje nadzemnih delov objektov in kletnih etaž mora biti izvedeno naravno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Izpusti naprav za prezračevanje morajo biti usmerjeni v območje, kjer v neposredni bližini ni zunanjih prostorov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje. Odvod zraka iz sanitarnih in pomožnih prostorov in tehnološko onesnaženi zrak je potrebno speljati nad strehe objektov.
Ovoji fasad morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje o učinkoviti rabi energije.
V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.
(6) Varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem
Nove objekte je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96).
(7) Odstranjevanje odpadkov
Na območje se umesti ekološki otok za potrebe širšega območja.
Posamezni individualni stanovanjski objekti uredijo vsak svoje zbirno mesto za zbiranje ostanka odpadkov in predvidijo v ta namen plato za posode za prevzem ločeno zbranih odpadkov (biološki, embalaža in mešani odpadki) v velikosti najmanj 1,50 m². Plato ne sme biti oddaljen več kot 5 m od javne ceste.
Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje, se ravna skladno z veljavno zakonodajo.
Ob cestah je prepovedano nameščati ali odlagati gradbeni in odpadni material.
17. člen 
(toplovodno omrežje, ogrevanje) 
(1) Ob območju OPPN-ja ni predvidena gradnja centralnega toplovodnega omrežja, zato se ogrevanje rešuje individualno. Ogrevanje objektov mora slediti ciljem Lokalnega energetskega koncepta. Kot energent se uporabi obnovljive vire energije.
(2) Sistem ogrevanja se opredeli v PGD projektih. Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno s trajnostnimi in tudi alternativnimi viri energije, kot so:
– kurišča na biomaso,
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in geotermalne energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
(3) Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
18. člen 
(ohranjanje narave) 
Pri načrtovanju zunanje razsvetljave se zaradi preprečevanja svetlobnega onesnaževanja načrtuje uporabo takih svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja se načrtuje skladno s predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
19. člen 
(pogoji za varstvo tal) 
(1) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(2) Območja, degradirana v času izvedbe del, je potrebno povrniti v prvotno stanje.
20. člen 
(kulturna dediščina) 
(1) Na obravnavanem območju ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru naj lastnik zemljišča ali investitor, odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del pismeno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(3) Stroški konservatorskega arheološkega nadzora ali morebitni ostali stroški v zvezi z arheologijo ne bremenijo investitorja. Arheološki nadzor ali morebitna ostala dela v zvezi z arheologijo se morajo prilagajati terminskemu planu investitorja načrtovanega prostorskega akta.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
21. člen 
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
(1) Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na VII. stopnjo potresne ogroženosti območja po MSK lestvici in glede na projektni pospešek tal 0,200.
Območje se ne nahaja na poplavnem ali plazovitem območju ali območju z možnim dvigom podtalnice.
(2) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– Pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– Odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– Odmike objektov od parcelnih mej,
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarni varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, kjer požarne študije ni potrebno izdelati, mora predpisani nivo požarne varnosti izhajati iz sestavnega dela dokumentacije PGD: elaborata požarne varnosti.
(3) Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki gradbeni etapi oziroma fazi izgradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
(4) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje širjenja požara v naravno okolje in sosednja poselitvena območja.
(5) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
(6) Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.
VII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
22. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Motorni promet
Ceste:
– Območje OPPN se prometno navezuje na javno pot (št. odseka 541921), ki poteka na severu območja. Predvideni stanovanjski objekti se prometno priključujejo na predvidene nove dostopne ceste, ki se priključujejo na javno pot (št. odseka 541921).
– Na območju OPPN je predvidena širitev javne poti (št. odseka 541921) na širino 6 m z enostranskim pločnikom širine 1,6 m.
– S tem OPPN je predvidena izgradnja dela povezave javnih poti 541921 in 541925 širine 6,00 m z enostranskim pločnikom širine 1,60 m.
– Pri fazni izgradnji območja OPPN se morajo vse dostopne ceste zaključiti z obračališčem.
– Na območju OPPN so predvidene med seboj povezane tri ceste, in sicer:
a. Cesta A, širine 6,00 m z enostranskim pločnikom širine 1,60 m, zaključena z obojestranskimi robniki.
b. Cesta B, širine 5,00 m, brez robnikov, z obojestransko utrjeno bankino širine 0,50 m.
c. Cesta C, širine 5,00 m, brez robnikov, z obojestransko utrjeno bankino širine 0,50 m.
– Predvidena računska hitrost na vseh treh cestah je 30 km/h in glede na njo so določeni minimalni elementi cest in križišč.
– Celotno predvideno cestno omrežje bo omogočalo krožni promet tako, da morebitno obračališče ni potrebno.
– Situativni in višinski potek cest se izvede skladno z zasnovo ureditve območja.
– Trasni elementi:
a. Prečni nagib vozišča 2,5% – 5,0%, oziroma 0,0% pri spremembi prečnega nagiba.
b. Minimalni (notranji) polmer krožne krivine 35 m (pri prečnem nagibu 5%).
c. Minimalni (notranji) polmer v križišču 7,50 m (merodajna smetarska, plužna in gasilska vozila).
d. Največji dopustni nagib nivelete (vzdolžni nagib ceste) 10,0% (gričevnat teren).
e. Minimalni polmer vertikalne zaokrožitve 400 m (konveksni), oziroma 300 m (konkavni).
(2) Mirujoči promet
– Predvidena je ureditev parkirnih mest za posamezni stanovanjski objekt, in sicer ureditev najmanj treh parkirnih mest v sklopu zemljiških parcel namenjenih gradnji (garaže, nadstreški, zunanja parkirna mesta).
(3) Kolesarski in peš promet
– Kolesarski in peš promet se bo odvijal po površinah za motorni promet.
23. člen 
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje) 
(1) Splošno
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN:
– Novi objekti morajo biti priključeni na predvideno vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. Na posamezni zemljiški parceli, namenjeni gradnji, se odpadne vode odvede malo čistilno napravo.
– Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi.
– V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
– Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
– Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
– Vsi merilni jaški, omarice priključnih komunalnih vodov, ponikovalnice, priključni kanalizacijski jaški in podobno morajo biti projektirani in locirani na posamezni gradbeni parceli oddaljeni min. 1 m od utrjene površine ceste.
(2) Vodovod
Predvidena je navezava na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po javni poti zahodno od OPPN, predvidena pa je tudi navezava na predvideno vodovodno omrežje v območju OPPN BG19/1- I.
Pred pričetkom gradnje je potrebno preveriti hidravlično zmogljivost obstoječega vodovoda.
Izvede se vodovod v predvidenih dostopnih cestah tako, da se vodovod položi v zaščitno cev.
Vodovod bo izveden z NL (duktil) cevovodi dimenzije DN100 in javnimi nadzemnimi hidranti razporejenimi glede na predpise. Vodomerni jaški bodo locirani na javno dostopnih površinah izven povoznih območij.
Vodovod bo izveden z NL (duktil) cevovodi dimenzije DN100 in javnimi nadzemnimi hidranti razporejenimi glede na predpise. Vodomerni jaški bodo locirani na javno dostopnih površinah izven povoznih območij.
Križanja vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami morajo potekati v skladu s Tehničnim pravilnikom. Križanja morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot med 45 in 90 stopinj.
Za izvedbo vodovodnega priključka je potrebno izdelati projekt skladno s pravilnikom, ki ureja področje projektiranja.
Na vodovodnem omrežju ni dovoljeno postavljati fiksnih objektov in ograj.
Odmike od vodov vodovoda je potrebno upoštevati in izvesti v skladu s Tehničnim pravilnikom. Vertikalni odmik je najmanj 0,3 m in horizontalni najmanj 0,5 m.
Za protipožarne namene se upošteva za gašenje posameznega požara minimalno 10 l/s oziroma po veljavnih predpisih iz požarnega varstva.
Maksimalni tlak v vodovodnem sistemu ne sme biti večji od 6 bar, minimalni pa ne manjši od 2 bara.
Voda iz javnega vodovoda mora na uporabnikovem priključku ustrezati kakovosti za pitno vodo.
Vodovodni priključki se izvedejo iz vodovodne cevi PE ustrezne dimenzije, ki je vložena v zaščitno cev. Globina vodovodne cevi mora znašati minimalno 1 m.
Vsi odjemalci vode iz javnega vodovodnega omrežja morajo imeti vgrajene vodomere, montirane v jaške izven objektov. Jaški so minimalnih notranjih dimenzij 1,00 x 1,00 x 1,70 m za vodomer od 3/4˝ do 6/4˝, ki je tehnično zaščiten in ima urejeno odvodnjavanje ali pa se vgradijo v tipske termo jaške.
Zunanji vodomerni jaške morajo imeti vgrajen ustrezen vodotesni pokrov 60/60 cm, ki onemogoča vtok meteorne vode v jašek.
Vodovodni priključek lahko izvede samo monter upravljavca vodovoda na stroške uporabnika. Izvedba priključka se naroči pri JP Komunala Cerknica d.o.o.
Montirati je potrebno vodomer tipa, ki ga predpiše upravljavec.
Pred izvedbo vodovodnega priključka mora upravljavec javnega vodovoda preveriti pravilnost izvedbe vodovodnega jaška.
V primeru, da v javnem vodovodu ne mestu vodovodnega priključka ni zagotovljenega zadostnega tlaka, mora investitor poskrbeti za napravo za dvig tlaka v objektu. Kolikor pa je tlak previsok pa mora poskrbeti za vgradnjo reducirnega ventila za zmanjšanje tlaka v hišni vodovodni instalaciji.
Morebitne poškodbe obstoječih vodov javnega vodovoda, vključno s priključki, nastale po krivdi investitorja, popravi upravljavec na stroške investitorja.
Vodovodna instalacija mora biti brezhibna (kot minimalni tlak za tlačni preizkus se upošteva 9 bar), vodovodne naprave pa zavarovane in pristopne za uporabo in kontrolo.
V primeru, da upravljavec ugotovi, da uporabnik s svojim odjemom povzroča motnje v delovanju javnega vodovoda ali s svojim ravnanjem ogroža kvaliteto pitne vode, si upravljavec pridržuje pravico naknadno predpisati dodatne pogoje, v katerih se od uporabnika zahteva odpravo teh pomanjkljivosti.
Na vodovodnem omrežju ni dovoljeno postavljati fiksnih objektov in ograj.
(3) Kanalizacija
– Dovoljeno je odvajanje komunalnih odpadnih vod na male čistilne naprave na posamezni zemljiški parceli namenjeni gradnji.
– Investitor je dolžan zagotoviti vpis male čistilne naprave v evidenco malih čistilnih naprav pri izvajalcu javne službe.
– Padavinske vode tlakovanih površin
– Padavinske vode utrjenih tlakovanih površin (dostopnih cest) vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike in v ponikovalnice.
– Odvod padavinskih vod na območju posamezne parcele namenjene gradnji s ponikanjem se rešuje na lokaciji posameznega objekta. Pri projektiranju mora biti računsko dokazana ponikovalna sposobnost ponikovalnic.
– Padavinske vode strešnih površin
– Padavinske odpadne vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na sistem padavinske kanalizacije in ponikanje na lokaciji posameznega objekta.
– Cevi padavinske in komunalne kanalizacije
– Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.
– Cestni požiralniki
– Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.
– Vgradijo se vodotesni povozni požiralniki.
– Prečkanja in približevanja komunalnim vodom
– Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljavcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
(4) NN Elektro energetsko omrežje
– Potrebno je zgraditi skupinski nizkonapetostni podzemni vod od obstoječega omrežja 20/04 kV, katerega priključna točka je transformatorska postaja TP 20/04 kV Beginje – novo naselje 2000 locirane na parceli št. 1241/3 k.o. Begunje.
– Za napajanje novih odjemalcev – objektov na področju urejanja se predvidi izgradnja novega NN omrežja z ustreznimi tipiziranim zemeljskim kablom Al 4 x 150 mm2 v cevi stigmafleks fi 160 mm, katerega se priključi iz obstoječe TP Begunje – novo naselje 2000 locirane na parceli št. 1241/3 k.o. Begunje.
– Glavni razvod s kablom Al 4 x 150 + 2,5 mm2 je predviden do novo predvidene glavne vozliščne omare R-V BG19/1 II, ki bo locirana na parceli 1214/30 k.o. Begunje. Od R-V BG19/1 II bo izveden razvod v posameznih odcepih delov ulic s kabli Al 4 x 70 + 2,5 mm2 in delnimi kabli Al 4 x 35 + 2,5 mm2.
– V samem naselju je za potrebe oskrbe objektov z električno energijo potrebno izvesti NN razvode v kabelskih kanalizacijskih ceveh stigmafleks fi 110 mm in stigmafleks fi 63 mm. Uporabi se prefabricirane jaške dimenzij 1,5 m x 1,5 m x 1,8 m.
– Za priključitev stanovanjskih objektov na distribucijsko omrežje je potrebno ob dovozni poti do načrtovanih objektov na stalno dostopnem mestu predvideti prostostoječe priključno merilne omarice PMO, ki omogočajo vgradnjo dveh oziroma večjega števila merilnih mest.
– V omaricah PMO se predvidi namestitev ustrezne prenapetostne zaščite – odvodnikov razreda 1 in izvede ustrezno ozemljitev, za katero se izvede kontrolne meritve.
– Za izvedbo javne razsvetljave se uporabi cev stigmafleks fi 63 mm. Cev se uvede in odvede iz temelja kandelabra, prav tako cev uvedemo tudi v jaške.
– Cevne povezave med priključno merilnimi omaricami (PMO) in bližnjimi jaški bodo izdelane s štirimi cevmi stigmafleks fi 110 mm.
– Vsi zemeljski vodi namenjeni napajanju predvidenih objektov, ki bodo potekali pod povoznimi površinami, se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški.
– Pred priklopom predvidenih objektov na distribucijsko omrežje se izdela meritve obremenjenosti obstoječe transformacije 20/0,4 kV v TP Begunje – novo naselje 2000.
– V primeru, da le-ta ne bo zadostila potrebam novega odjema, bo pred priklopom slednjega izvesti ustrezno ojačitev transformacije v 20/0,4 kV v TP Begunje – novo naselje 2000.
– Ozemljitev trase kablovoda
– Po celotni trasi kablovoda je predvidena na globini cca 45 cm postavitev ozemljitvenega traku, valjanca Fe/Zn 25/4 mm.
(5) Javna razsvetljava – JR
– Urediti je potrebno JR s primernimi kandelaberskimi svetilkami, katere bodo razmeščene v samem naselju ob poteh v enakomernih razdaljah cca 20–25 metrov.
– Drogovi morajo biti kovinski vroče cinkani z minimalno debelino nanosa cinka 100 um – proizvod mora zaradi izgleda in kvalitete biti tipski kot sestavni del celotne svetilke iGuzzini.
– Predvidi se priklop na obstoječi stikalni blok odcep JR.
– Svetilke in omarice morajo imeti zaščito proti brizgajoči vodi.
– Svetilke se napajajo z napetostjo 230 V in so opremljene z visokotlačnimi sijalkami HST-70W oziroma LED svetili skladno s potrebami, izborom glede na enotnotnost izgleda za celotno območje.
– Svetilke so izdelane v zaščitni stopnji IP65. Pri montaži je potrebno paziti, da zaradi malomarne montaže ne poslabšamo razreda mehanske stopnje zaščite.
– Merilno-krmilni del javne razsvetljave bo izveden v skladu s dogovorom in pogoji »ELEKTRO LJUBLJANA OKOLICA«
– Kabelska trasa poteka po trasi ob poti vzporedno z ostalimi vodi.
– Do posameznih svetilk se kabelska kanalizacija izvede tako, da se izkoplje jarek, v katerega se položijo rebraste fleksibilne zaščitne cevi PC-E F 63 mm in v njih položi elektroenergetski kabel.
– Vkopna globina kabla znaša minimalno 0,7 m, oziroma pod cestno površino 1,0 m od zgornje površine tal.
– Za zaščitno ozemljitev se uporabi pocinkani jekleni trak (FeZn 25 x 4 mm), ki je pokončno položen v zemljo na globini najmanj 0,5 m vzdolž celotne kabelske trase in je spojen z drogovi svetilk.
– Vzdolž celotne trase se na globini cca 0,3 m ohlapno položita dva opozorilna plastična trakova rdeče barve.
(6) Telekomunikacijsko omrežje
– Za predvideno območje se dogradi telefonska kabelska kanalizacija iz smeri obstoječe dostopne ceste na jugu.
– Priključna točka je obstoječ komunikacijski jašek v katerem se nahajajo rezerva v TK kablu.
– V ta namen se za posamezni stanovanjski objekt izvede ustrezne dovodne TK omarice in ustrezni cevni dovod.
TELEFONSKA KABELSKA KANALIZACIJA IN PREKOPI CEST
– Telefonsko kabelsko kanalizacijo je potrebno zgraditi skladno z “Navodilom za graditev kabelske kanalizacije iz PE cevi s profilirano zunanjo in gladko notranjo površino” (Ur. glasilo Telekoma Slovenije št. 4, z dne 27. 10. 2000), cevi za gradnjo kanalizacije pa morajo biti izdelane skladno z navodilom “Tehničnimi pogoji za polietilenske zaščitne cevi in cevi za kabelsko kanalizacijo s profilirano zunanjo in gladko notranjo površino” (Ur. glasilo Telekoma Slovenije št. 4, z dne 27. 10. 2000).
IZKOP JARKA
– Trasa jarka med dvema jaškoma je lahko premočrtna ali pa z določenim ovinkom. Velikosti jarka so odvisne od kraja vgraditve, števila cevi in načina polaganja cevi. Praviloma mora biti jarek tako globok, da najmanjša razdalja od površine zemlje do temena cevi v gornji vrsti znaša:
– za cevi položene v pločniku: 50 cm,
– za cevi položene v vozišču: 80 cm,
– za cevi položene v vozišču državne ceste: 120 cm.
– Širina jarka je odvisna od števila cevi v eni vrsti, razdalje med cevmi, širine prostora potrebnega za manipulacijo s cevmi in globine jarka. Širina za manipulacijo znaša po 10 cm z obeh strani cevi. Najmanjša širina jarka, odvisna od globine jarka, znaša:
– 0,35 m za jarek globok do 1 m,
– 0,60 m za jarek globok do 1 m – 2 m,
– 0,70 m za jarek globok več kot 2 m.
– Pri kopanju v pločniku ali vozišču se izloči material, iz katerega je izdelan, tako da se ne bi pomešal z izkopano zemljo. Če je nevarnost, da se jarek podsipa, se ga podpre z obeh strani. Dno jarka mora biti nivelirano.
KABELSKI IZVODI
– Za zaključitev kabla v kabelski omarici se predvidijo kabelske omarice ZTO BA ali BB V ZID.
MONTAŽA OMARICE ZTO BA ali BB V ZID.
– Predvidena je omarica ZTO BA (250 x 400 x 130).
– Omarice telekomunikaciskega omrežja so samostojen element kabelskega omrežja in se postavijo kot prostoječe omarice. Montaža v podporne zidove ni dovoljena. Spodnja stranica ohišja omare mora biti dvignjena od tal vsaj 40 cm, v krajih, kjer je običajna snežna odeja, sme biti dvignjena od tal najmanj 80 cm.
– Omarice telekomunikaciskega omrežja so samostojen element kabelskega omrežja in se postavijo kot prostoječe omarice. Montaža v podporne zidove ni dovoljena. Spodnja stranica ohišja omare mora biti dvignjena od tal vsaj 40 cm, v krajih, kjer je običajna snežna odeja, sme biti dvignjena od tal najmanj 80 cm.
– Zgornja stranica ohišja omare ne sme biti dvignjena od tal več kot 180 cm. Bočne stranice ohišja omare morajo biti vsaj 50 cm oddaljene od vogalov objekta, zidnih odprtin, strelovodov in žlebov.
– Za povezavo omare tipa ZTO AA, AB s podzemnim omrežjem se vgrajuje cev premera 32 mm (tubofleks), katera poteka do uvodnega jaška pod omaro, za povezavo z nadzemnim omrežjem – dvižni vod, se vgrajuje cev premera 32 mm (tubofleks). Cev, ki poteka od omare v smeri proti objektu uporabnika, ni predmet navodila.
– Za povezavo omare tipa ZTO BA, BB s podzemnim omrežjem se vgrajujejo dve dvoslojni PE cevi premera 50 mm, kateri potekata do uvodnega jaška pod omaro, za povezavo z nadzemnim omrežjem – dvižni vod, se vgrajujejo najmanj dve cevi premera 40 mm (tubofleks).
– Po končanih kabelskih delih je potrebno zatesniti vse vhodne odprtine, cevi ter režo med ohišjem in okrasnim okvirjem.
– Za zaklepanje omar se vgradi izključno ključavnica TT.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE SPREMEMB IN DOPOLNITEV 
24. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
(1) Za vse tlorisne gabarite predvidenih osnovnih objektov in garaž so določena dopustna odstopanja +–15% ob upoštevanju predpisanih odmikov in ohranjanju razmerja daljše stranice proti krajši 1:1.5. Prizidki, garaže, nadstreški se ob upoštevanju predpisanih odmikov lahko gradijo do 50% pozidanosti zemljiške parcele namenjene gradnji.
(2) Za določeno koto pritličja veljajo dopustna odstopanja +– 50 cm.
IX. KONČNE DOLOČBE 
25. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
V veljavi ostanejo določila glede dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, merila glede dopustne pozidanosti zemljišča namenjenega gradnji ter določila glede namembnosti objektov.
26. člen 
(vpogled v OPPN) 
– Občina Cerknica.
– Upravna enota Cerknica.
27. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-1/2014
Cerknica, dne 15. maja 2015
Župan Občine Cerknica 
Marko Rupar l.r.