Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2015 z dne 10. 4. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2015 z dne 10. 4. 2015

Kazalo

1060. Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe posodobitve in vzdrževanja infrastrukture javne razsvetljave v Občini Žužemberk, stran 2809.

Na podlagi določb 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93; ZGJS), 29. člena Zakona o loklani samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 in 76/08 ZLS-UPB2), 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 66/10) 4., 5. in 12. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žužemberk (Uradni list RS, št. 27/02) je Občinski svet Občine Žužemberk na 5. redni seji dne 12. 3. 2015 sprejel
O D L O K
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe posodobitve in vzdrževanja infrastrukture javne razsvetljave v Občini Žužemberk
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Predmet koncesijskega akta
1. člen
(1) S tem odlokom se določa način izvajanja lokalne gospodarske javne službe javne razsvetljave in posodobitve ter vzdrževanja javne razsvetljave v Občini Žužemberk (v nadaljevanju: javna služba), z namenom zagotovitve zmanjšanja porabe električne energije.
(2) Odlok iz prvega odstavka tega člena je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka tega člena ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(3) S tem odlokom se določijo:
– dejavnosti, ki so predmet gospodarske javne službe;
– območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov;
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
– splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe in za uporabo javnih dobrin;
– način upravljanja z infrastrukturnimi objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje javnih služb v Občini Žužemberk, t.j. omrežjem in napravami javne razsvetljave;
– vrsto in obseg monopola;
– začetek in čas trajanja koncesije;
– način financiranja gospodarske javne službe;
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe;
– način podelitve koncesije in prenehanje koncesijskega razmerja;
– organ, ki opravi izbor koncesionarja;
– organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe;
– druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje gospodarske javne službe.
Definicije
2. člen
Poleg pomenov, določenih v veljavni zakonodaji Republike Slovenije, Odlokih in drugih predpisih Občine Žužemberk in koncesijski pogodbi imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« je lokalna izbirna gospodarska javna služba iz 3. člena tega odloka;
– »koncedent« je Občina Žužemberk, ki podeljuje koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe;
– »koncesija« je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 3. člena tega odloka;
– »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 3. člena tega odloka na podlagi koncesije;
– »javna razsvetljava« je javna razsvetljava v naseljih, ki zajema razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih, to je vse objekte in naprave namenjene javni razsvetljavi (omrežje) in vse naprave javne razsvetljave, zlasti pa luči na drogovih ob občinskih cestah in drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin v naseljih;
– »zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene, procesno tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih opravi pri dobavi in postavitvi ter vzdrževanju in upravljanju javne razsvetljave v Občini Žužemberk v skladu s sprejetim tehničnim pravilnikom, ki ga sprejme župan, veljavnimi standardi in predpisi, še posebej Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13);
– za »redna vzdrževalna dela« na objektih in napravah javne razsvetljave se štejejo tista vzdrževalna dela, ki služijo ohranjanju vrednosti javne infrastrukture in zagotavljajo njeno normalno ter nemoteno delovanje. Vsebina in obseg rednega vzdrževanja se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo in letnimi programi izvajanja javne službe.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE TER OBMOČJE IZVAJANJA
Vsebina javne službe
3. člen
(1) Javna služba obsega posodobitev objektov, naprav in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe, strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo redno vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja sistema javne razsvetljave s ciljem kvalitetnega izvajanja javne službe z zmanjšanjem porabe električne energije, zlasti pa:
1. dobava, postavitev in zamenjavo svetilk in sijalk;
2. dobava, postavitev in zamenjavo drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov;
3. popravilo oziroma menjava sestavnih delov v prižigališčih javne razsvetljave;
4. popravilo oziroma menjavo sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo;
5. redno pregledovanje delovanja objektov in naprav javne razsvetljave vsaj vsake 3 mesece;
6. redna vzdrževalna dela in čiščenje drogov in drugih objektov, naprav in svetlobnih znakov javne razsvetljave;
7. intervencije ter popravila na objektih in napravah javne razsvetljave;
8. vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in naprave;
9. po posebnem pooblastilu in naročilu koncedenta vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in naprave (razširitve sistema javne razsvetljave);
10. izvajanje potrebne administracije za potrebe vzdrževanja infrastrukture javne razsvetljave (vodenje administracije, ažuriranje katastra …);
11. pripravo predlogov letnih programov izvajanja javne službe, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije;
12. pripravo poročila o realizaciji letnega programa javne službe;
13. dopustitev namestitve dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave na zahtevo koncedenta (npr. v primeru prireditev);
14. priprava in vodenje odškodninskih in drugih sodnih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju javne razsvetljave;
15. vodenje katastra in kontrolne knjige;
16. vodenje evidence porabljene energije po posameznih odjemnih mestih.
(2) Vsebino javne službe se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
Območje izvajanja javne službe in uporaba javnih dobrin
4. člen
(1) Javna služba se izvaja v naseljih na celotnem območju ObčIne Žužemberk (v nadaljnjem besedilu: koncesijsko območje).
(2) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN
Koncesionarjev pravni monopol
5. člen
(1) Koncesionar bo na podlagi upravne odločbe in koncesijske pogodbe pridobil na celotnem koncesijskem območju:
– izključno pravico opravljati javno službo;
– izključno pravico in dolžnost, da dobavi, posodobi in redno vzdržuje občinsko infrastrukturo javne razsvetljave ter z njo upravlja skozi celotno koncesijsko obdobje;
– dolžnost, da zagotavlja uporabnikom stalno in neprekinjeno oskrbo z javno dobrino in kvalitetno opravlja gospodarsko javno službo, v skladu s predpisi, tem koncesijskim aktom in sklenjeno koncesijsko pogodbo ter v javnem interesu.
(2) Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje soglasij in pogojev, ki se nanašajo na posege v sistem javne razsvetljave.
Razmerje do podizvajalcev
6. člen
(1) V izjemnih primerih lahko koncesionar ob pisnem soglasju koncedenta sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba začasno opravlja posamezne storitve javne službe na območju Občine Žužemberk.
(2) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Glede pravic podizvajalcev in obveznosti koncesionarja glede podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila in se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
IV. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA
Vodenje katastra javne službe
7. člen
(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne razsvetljave in za njegovo ažuriranje.
(2) Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah javne razsvetljave v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh od njihovega nastanka.
(3) Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave (prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe raznovrstnih okrasitev …), o njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov.
(4) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Žužemberk. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega prostorsko informacijskega sistema oziroma s pooblaščenim operaterjem PISO-a.
(5) Koncesionar je dolžan ažurirane podatke katastra z vsemi zbirkami podatkov redno izročati koncedentu. Pri tem najmanj enkrat letno in ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe koncesionar in koncedent skupaj preverita zadnje ažurirane podatke katastra z vsemi zbirkami podatkov.
(6) Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe koncesionar brezplačno izroči kataster v celoti v last in posest koncedentu.
Kontrolna knjiga
8. člen
(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki mora vsebovati podatke, ki jih določajo veljavni državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po letnem programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena;
– naprava na kateri je bilo opravljeno vzdrževalno ali drugo delo (po podatkih iz katastra);
– opis dela;
– popis porabljenega materiala z navedeno nabavno ceno;
– porabljen čas za opravljeno delo in cena za opravljeno delo;
– podatke o opravljenih čiščenjih drogov ter rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
V. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI
Letni program
9. člen
(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti koncedentu. Letni program izvajanja javne službe potrdi župan.
(2) Koncesionar je dolžan najkasneje do 30. 4. vsako tekoče leto koncedentu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe v preteklem letu in mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama izvajanja javne službe.
(3) Letni program izvajanja javne službe in poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe morata vsebovati predvsem:
– predviden obseg posodobitve javne razsvetljave z natančno navedbo posameznih objektov in naprav javne razsvetljave, ki bodo predmet posodobitve in njihovo stroškovno oceno ter pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije in svetlobnega onesnaževanja;
– obseg predvidenega rednega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov in naprav javne razsvetljave, ki so bili predmet rednega vzdrževanja ter njihovo stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije in svetlobnega onesnaževanja;
– obseg in stroške zamenjave uničenih ali poškodovanih objektov in naprav javne razsvetljave ter s tem povezanih škodnih dogodkov;
– koriščenje zavarovanj;
– statistiko glede pritožb uporabnikov z navedbo vsebine pritožb, postopka reševanja le-teh in načinom razrešitve;
– obsega in vrste del, ki so bile v okvire koncesije narčtovane oziroma izvedene s podizvajalci;
– statusne spremembe v podjetju koncesionarja;
– navedbo mest, na katerim so bile postavljene raznovrstne okrasitve, plakati ali transparentni ter čas trajanja namestitve le-teh;
– izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi;
– morebitne spremenjene pogoje izvajanja koncesijske pogodbe;
– podatke o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno in bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
VI. PREPOVEDANA RAVNANJA
10. člen
Prepovedano je:
– nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih in napravah javne razsvetljave brez pisnega dovoljenja koncedenta in soglasja koncesionarja;
– namerno poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave;
– opustiti obveščanje koncesionarja in/ali koncedenta o povzročitvi škode na objektih in napravah javne razsvetljave s prometno nesrečo;
– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave brez pisnega dovoljenja koncedenta;
– onemogočanje dostopa do objektov in naprav javne razsvetljave;
– graditi oziroma postaviti pomožne ali začasne objekte na objektih in napravah javne razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez pisnega dovoljenja koncedenta;
– opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila ali onemogočala delovanje javne razsvetljave.
VII. DOLŽNOSTI KONCESIONARJA IN KONCEDENTA
Dolžnosti koncesionarja
11. člen
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije ob nespremenjenem standardu kvalitete izvajanja javne službe;
– kot dober gospodar uporabljati in upravljati objekte in naprave javne službe;
– redno vzdrževati objekte in naprave javne službe, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna uporaba;
– po pisnem pooblastilu in naročilu koncedenta voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne službe (razširitve javne razsvetljave);
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– po poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedentu vse objekte in naprave javne razsvetljave v stanju, ki omogoča normalno izvajanje javne službe;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– voditi in ažurirati evidence, katastre ter kontrolno knjigo v zvezi z javno službo in jih redno predajati koncedentu;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,kakor tudi druga poročila skladno z zahtevami koncedenta;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
Odprava okvar in napak
12. člen
(1) Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v roku 7 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
(2) Koncesionar in koncedent s koncesijsko pogodbo podrobneje opredelita odzivne čase in pogoje ter način odprave napak na javni razsvetljavi ter obveznosti koncesionarja glede odprave okvar in napak.
Odgovornost koncesionarja
13. člen
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, kijo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Žužemberk, uporabnikom ali tretjim osebam. Koncesionar je dolžan za navedeno odgovornost skleniti ustrezno zavarovanje.
(3) Koncesionar je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire skleniti ustrezno zavarovanje za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih, napravah in drugi infrastrukturi javne službe. Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s koncesijsko pogodbo.
(4) Koncesionar v celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije.
Dolžnosti koncedenta
14. člen
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja stalen način financiranja javne službe, na način in pod pogoji določenimi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
– da zagotovi sankcioniranje subjektov, ki onemogočajo ali ovirajo izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine ali nepooblaščeno posegali v sistem javne razsvetljave;
– da zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
Financiranje
15. člen
(1) Javna služba se financira iz sredstev proračuna koncedenta, in sicer iz naslednjih namenskih virov proračuna:
– za posodobitev sistema javne razsvetljave se sredstva zagotovijo iz naslova realiziranih dejanskih prihrankov porabe električne energije glede na trenutno stanje porabe električne energije pri koncedentu;
– za redno vzdrževanje posodobljene infrastrukture in morebitne investicije v razširitev sistema javne razsvetljave se sredstva zagotovijo iz namenskih sredstev proračuna.
(2) Plačila koncedentu morajo biti vezana na kvaliteto izvajanja javne službe in dejansko dosežene prihranke porabe električne energije sistema javne razsvetljave. Pri tem je v izključni pristojnosti koncedenta, da opredeli morebitno zmanjšanje standarda osvetlitve ter delni ali občasni izklop javne razsvetljave.
(3) Način financiranja izvajanja javne službe se podrobno uredi s koncesijsko pogodbo.
(4) Ponujene cene iz javnega razpisa se lahko spremenijo zaradi izboljšanja storitev, vlaganj koncesionarja, zvišanja standardov in posodobitve tehnologije. S koncesijsko pogodbo se opredeli tudi način usklajevanja ponujenih cen skozi celotno koncesijsko obdobje.
Ločeno računovodstvo
16. člen
Koncesionar mora skladno z zakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, drugimi predpisi in računovodskimi standardi zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jo kot koncesionirano dejavnost izvaja na podlagi tega akta.
Oglaševanje in okraševanje na drogovih javne razsvetljave
17. člen
(1) Izvajanje storitev povezanih z oglaševanjem in okraševanjem ali nameščanjem novoletnih in drugih okraskov na drogovih javne razsvetljave ni predmet javne službe in ni pravica ter obveznost koncesionarja.
(2) Koncesionar je dolžan omogočiti izvajanje storitev iz prvega odstavka tega člena skladno z navodili koncedenta in občinskimi predpisi.
(3) Koncesionar izvajalcem storitev iz prvega odstavka tega člena, ki jih določi koncedent, izda pisna navodila, s katerimi določi pogoje in način na katerega je dovoljeno posegati v sistem javne razsvetljave. Izvajalci storitev iz prvega odstavka tega člena so odgovorni za škodo, ki bi nastala koncesionarju zaradi nespoštovanja danih pisnih navodil.
Pravice uporabnikov
18. člen
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja javne dobrine;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
Dolžnosti uporabnikov
19. člen
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;
– omogočiti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki lahko vpliva na izvajanje javne službe.
VIII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
Status koncesionarja
20. člen
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev
21. člen
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti javne službe;
2. da koncesionar ali vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – UPB5);
3. da koncesionar ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena ZJN-2 (Uradni list RS, št. 12/13 – UPB5) oziroma 81.a člena ZJNVETPS (Uradni list RS, št. 72/11 – UPB3, 43/12 – Odl. US: U-I-211/11-26, 90/12);
4. da koncesionar na dan roka za oddajo ponudb:
– ni v stečajnem postopku;
– nima neplačanih, zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika;
– nima neplačanih, zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika;
5. da koncesionar v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
6. da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v zadnjih treh letih znašalo vsaj višino, ki je enaka ponujeni ocenjeni vrednosti investicije v posodobitev javne razsvetljave. V primeru, da ponudnik v katerem izmed let še ni obstajal, se za to leto, ko še ni obstajal, upošteva realizacija 0 EUR. Pri partnerskih ponudbah se prihodkovna realizacija sešteva in korigira na naslednji način:
– v primeru partnerske ponudbe dveh partnerjev se prihodkovna realizacija obeh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,9 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
– v primeru partnerske ponudbe treh partnerjev se prihodkovna realizacija vseh treh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,8 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
– v primeru partnerske ponudbe štirih ali več partnerjev se prihodkovna realizacija vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,7 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
7. da predloži finančen načrt, iz katerega so razvidne vse investicije v posodobitev javne razsvetljave in vsi stroški izvajanja koncesionirane dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi potrebnimi za realizacijo investicije v posodobitev javne razsvetljave;
8. da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja koncesionirane dejavnosti;
9. da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci uporabnikom ali tretjim osebam in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih, napravah in drugi infrastrukturi javne službe, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih in napravah javne službe iz naslova drugih nevarnostnih virov;
10. da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
11. da je sposoben zagotavljati izvajanje javne službe na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
12. da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;
13. da je predložil opis tehnološke rešitve, ki je skladen z zahtevami koncedenta.
(2) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.
IX. JAVNI RAZPIS
Oblika in postopek javnega razpisa
22. člen
(1) Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji.
Postopek podelitve koncesije za opravljanje gospodarske javne službe se začne s sklepom župana, ki vsebuje:
– predmet koncesije,
– predlagano ceno, ki predstavlja strošek koncedenta za izvajanje predmeta koncesije (predlagana cena),
– okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka.
Občinska uprava Občine Žužemberk, z upravno odločbo po postopku iz tega odloka izbere koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe.
(2) Javni razpis se izvede ob smiselni uporabi določil:
– Zakona o javno-zasebnem partnerstvu,
– Zakona o gospodarskih javnih službah in
– Zakona o javnem naročanju.
V postopku izvedbe javnega razpisa mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.
Strokovna komisija
23. člen
(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih ponudb oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in ustrezne delovne izkušnje z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
(3) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
(4) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje ponudb). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
(5) Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
(6) Na podlagi poročila strokovne komisije o izboru koncesionarja odloči župan.
(7) Na podlagi določbe četrtega odstavka 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu mora koncedent izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati upravno odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati javno službo. Drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni.
Merila za izbor koncesionarja
24. člen
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– ponujena mesečna vrednost rednega vzdrževanja javne razsvetljave;
– ponujena višina prihranka električne energije;
– ponujena višina deleža prihranka, ki odpade na koncedenta;
– ponujena vrednost investicije v posodobitev javne razsvetljave.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena.
X. TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Sklenitev koncesijske pogodbe
25. člen
(1) Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
(2) V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
26. člen
(Sprememba koncesijske pogodbe)
(1) Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe;
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno koncesijo;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.
(2) Koncedent lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primeru:
– če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
(3) Nedopustne so spremembe pogodbe pri katerih:
– bi se spremenila splošna narava koncesije;
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije pritegnili še druge udeležence;
– bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesije spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesiji;
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije;
– bi se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji določenimi v 44. členu tega odloka.
27. člen
(pooblastilo)
Za vsa ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega razmerja, če ni z zakoni, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo določena pristojnost drugega organa, se pooblasti župana.
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe
28. člen
(1) Koncesijska pogodba se podeli za obdobje največ 20 let.
(2) Trajanje koncesijskega razmerja se lahko podaljša največ za polovico koncesijskega obdobja, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev javnega partnerja ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni koncesijski pogodbi.
(3) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesijsko razmerje lahko predčasno preneha iz razlogov, navedenih v tem odloku in koncesijski pogodbi.
Pristojni organ za izvajanje koncesije
29. člen
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
XI. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
30. člen
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
(1) Koncedent ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
– izdajo obveznih navodil koncesionarju;
– začasni prevzem vzpostavljene infrastrukture v upravljanje in oskrbo;
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture;
– odvzem koncesije;
– uveljavljanje odkupne pravice.
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
31. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
(1) Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca.
(2) Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.
(3) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled distribucijskega sistema, kotlovnice, deponije in drugih naprav za izvajanje gospodarske javne službe ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo na izbirno lokalno gospodarsko javno službo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(4) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta.
32. člen
(dolžnost poročanja)
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih in potrebnih investicijah, o organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar mora skladno z veljavno zakonodajo in predpisi pripravljati vsa poročila in drugo potrebno dokumentacijo.
33. člen
(projektno podjetje)
(1) Za lažje izvajanje nadzora nad izvajanjem projekta lahko koncedent v javnem razpisu postavi zahtevo, da mora izbrani koncesionar ustanoviti posebno projektno podjetje, namenjeno izključno izvajanju predmetnega projekta.
(2) Prav tako se lahko koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo dogovorita, da se bo koncesija izvajala v okviru projektnega podjetja, pod pogojem, da koncesionar ostane solidarno zavezan nasproti koncedentu in uporabnikom.
34. člen
(nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega akta ali koncesijske pogodbe.
35. člen
(prevzem infrastrukture in ukrepi za zavarovanje njene vrednosti)
Koncedent ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzeme vzpostavljeno infrastrukturo v upravljanje in oskrbo in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture.
36. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
Zaradi enotnosti koncesijskega razmerja lahko to preneha zgolj za vse gospodarske javne službe, ki so predmet koncesije hkrati.
37. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem izbirne lokalne gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne zgradi distribucijskega sistema iz druge in tretje točke 4. člena tega odloka;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot izbirna lokalna gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba;
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe.
(2) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(3) Postopek za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka zavrnjen in če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena.
(4) Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
(5) Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(6) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo, ki jo izda občinska uprava. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(7) V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta celoten distribucijski sistem, ki ga je zgradil, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost te infrastrukture, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi.
38. člen
(odkupna pravica)
(1) Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod pogoji opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna pravica koncedenta), na njegovo zahtevo prodal koncesijo in vzpostavljeno infrastrukturo.
(2) Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice.
(3) Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije za celotno ali del območja izvajanja koncesije. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.
(4) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje z dnem pravnomočnosti odločitve o odvzemu koncesije, v katerem se določita najmanj obseg odkupa koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Z dnem pravnomočnosti odločitve koncesionar preneha opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v dogovorjenem obsegu prevzame infrastrukturo (kotlovnico, deponijo, distribucijski sistem ter druge pripadajoče naprave), ki jo je koncesionar zgradil, postavil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe.
(5) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
XII. PREDČASNO PRENEHANJE KONCESIJSKE POGODBE
39. člen
(načini predčasnega prenehanja koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba lahko predčasno preneha:
– z razdrtjem ali
– s sporazumno razvezo.
40. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem koncedenta preneha:
– če koncesionar dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju javne službe;
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če koncesionar kljub pismenem opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevalo, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta infrastrukturo, ki jo je zgradil, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost te infrastrukture, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
(5) S koncesijsko pogodbo se določi višina pogodbene kazni v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja.
41. člen
(sporazumna razveza koncesijske pogodbe)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, ko ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. V takem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze ter tudi postopek prevzema distribucijskega omrežja, ki ga je zgradil koncesionar.
42. člen
(izločitvena pravica)
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
43. člen
(prenos koncesije)
(1) Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
(2) Prenos koncesije je dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe iz tretjega odstavka 26. člena tega odloka.
44. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) Vprimeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
45. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XIII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Uporaba prava
46. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Ureditev razmerij
47. člen
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvajata javno službo dosedanji upravljavec in vzdrževalec javne razsvetljave.
Začetek veljavnosti odloka
48. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 371-16/2015-1
Žužemberk, dne 16. marca 2015
Župan
Občine Žužemberk
Franc Škufca l.r.