Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14), 17., 26., 202. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Cerknica (Uradni list RS, št. 34/96, s spremembami), 17. in 122. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Cerknica na 4. redni seji dne 19. 3. 2015 sprejel

(1) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Cerknica tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe;
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev;
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe;
– pravice in obveznosti uporabnikov;
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja;
– osnove za oblikovanje cen in obračun storitev in
– nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav o minimalnih oskrbovalnih standardih za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za ravnanje z odpadki na območju Občine Cerknica (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).
(3) Javna služba obsega ravnanje z odpadki, in sicer:
– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz ločeno zbranih odpadkov z ekoloških otokov,
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,
– oddajanje mešanih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
– sortiranje in tehtanje odpadkov,
– nadzor odlagališča po zaprtju,
– ekološko obveščanje in ozaveščanje občanov.
(4) Izvajalec javne službe lahko opravlja javno službo s podizvajalci, s katerimi mora imeti sklenjene podizvajalske pogodbe.

Ta odlok ureja tudi ravnanje z azbestno cementnimi odpadki iz gospodinjstev in gradbenimi odpadki iz gospodinjstev za območje Občine Cerknica.

Cilji in nameni ravnanja z odpadki so:
– preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov;
– razvrščanje koristnih odpadkov na izvoru in ločeno prepuščanje;
– vračanje koristnih odpadkov v ponovno snovno in energetsko uporabo;
– odlaganje odpadkov kot skrajna možnost;
– preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov v naravno okolje ter
– uveljavitev načela »povzročitelj plača stroške ravnanja z odpadki«.

(1) Občina Cerknica zagotavlja javno službo z javnim podjetjem na njenem celotnem območju pod pogoji in na način, da imajo vsi uporabniki zagotovljeno možnost ravnanja z odpadki na enotno predpisan način in po enotnih cenah.
(2) Javno službo izvaja Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec javne službe), v obsegu in pod pogoji določenimi z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Cerknica, s tem odlokom in v skladu s predpisi, ki urejajo področje izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev.

Uporabniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so:
– pravne osebe,
– fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost (samostojni podjetniki),
– društva in druge ustanove,
– upravniki večstanovanjskih stavb,
– osebe, ki upravljajo javne površine (tržnice, sejmišča, igrišča, parke, avtobusna postajališča, parkirišča, ceste, ulice, trge, pokopališča ipd.),
– fizične osebe, ki so lastniki, najemniki oziroma uporabniki stanovanjskih, počitniških, poslovnih, gospodarskih in drugih prostorov ter površin oziroma objektov.

(1) Na celotnem območju Občine Cerknica je ravnanje z odpadki obvezno za vse uporabnike.
(2) Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, ravnajo z odpadki na podlagi veljavnih predpisov na podlagi tega odloka oziroma po pogodbi, ki jo sklenejo z izvajalcem javne službe za prepuščanje najmanj mešanih komunalnih odpadkov oziroma zbiralcem ali predelovalcem odpadkov za druge vrste odpadkov. Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, morajo imeti oddajanje embalaže pogodbeno urejeno z embalažnimi družbami, sicer so se dolžni vključiti v zbiranje embalaže pri izvajalcu javne službe.
(3) Začetek oziroma spremembo posamezne vrste ravnanja s komunalnimi odpadki na zaokroženih območjih določi izvajalec javne službe. Začetek oziroma sprememba se javno objavi.
(4) Uporabnik se mora vključiti v sistem zbiranja komunalnih odpadkov.
(5) Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.
(6) Z globo 6.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 600 evrov.
(7) Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 evrov.
(8) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

(1) Prepuščanje in prevzem odpadkov se izvaja na prevzemnih in zbirnih mestih, zbiralnicah in v zbirnih centrih.
(2) Prevzemno mesto je za določljivega uporabnika ali večstanovanjsko stavbo ustrezno urejena površina, od koder izvajalec javne službe redno po določenem urniku odvaža prepuščene mešane komunalne odpadke, odpadno embalažo in biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad. Prevzemno mesto je praviloma ob javni poti, dostopno vozilom za odvoz odpadkov. Med prevzemnim mestom ter mestom praznjenja zabojnika v vozilo ne sme biti stopnic, robnikov, ograj, zidov in drugih ovir. Razdalja med prevzemnim mestom in mestom praznjenja v vozilo na transportni poti smetarskega vozila ne sme presegati 5 m. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe, vzdržuje in čisti pa določljivi uporabnik ali upravnik večstanovanjske stavbe. Odpadke je potrebno prepustiti najkasneje na dan odvoza do 6. ure zjutraj v namenske tipizirane zabojnike prostornine od najmanj 80 do največ 1100 litrov. Minimalno velikost in število zabojnikov oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da upošteva predvidene količine, strukturo in vrsto odpadkov, tehnologijo in način zbiranja ter pogostost praznjenja. Za čas do prevzema odpadkov mora lastnik ali upravitelj objekta zagotoviti, da so zabojniki nameščeni v ali ob objektu na zasebnih površinah. Na prevzemnem mestu so zabojniki lahko postavljeni le na predvečer in na dan odvoza posamezne frakcije odpadkov skladno z razporedom odvoza odpadkov. Uporabnik je dolžan prazne zabojnike odstraniti s prevzemnega mesta na zasebno površino čimprej po prevzemu odpadkov, vsekakor pa na dan odvoza.
(3) Transportna pot smetarskega vozila je kategorizirana občinska cesta širine najmanj 3,5 m ter proste višine najmanj 4 m. Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče je praviloma izvedeno v obliki črke »T« z najmanjšim zunanjim polmerom 12 m ter najmanjšim notranjim polmerom 6,5 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, na primer krožno, če je dokazljivo, da bodo lahko vozila na njem enako učinkovito obračala. Cesta ne sme imeti vertikalnih lomov, ki bi omejevali smetarsko vozilo.
(4) Zbirno mesto je za določeno bivalno območje, iz katerega ni možno izvajati prevzemanja odpadkov s prevzemnih mest, urejena površina za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Zbirno mesto določi izvajalec javne službe s soglasjem pristojnega občinskega organa za javne službe varstva okolja, ga vzdržuje in čisti. O lokaciji in načinu zbiranja na zbirnem mestu izvajalec javne službe na krajevno običajen način obvesti uporabnike. Po uveljavitvi odvoza odpadkov s prevzemnih mest se zbirna mesta ukinejo. Do njihove ukinitve so tipizirani zabojniki z zbirnih mest javna infrastruktura.
(5) Zbiralnica oziroma ekološki otok je za določeno bivalno območje urejena površina za prepuščanje ločeno razvrščenih koristnih odpadkov (papir in karton ter papirna in kartonska embalaža ter steklena embalaža). Mesto zbiralnice določi izvajalec javne službe s soglasjem pristojnega občinskega organa za javne službe varstva okolja. Zbiralnice vzdržuje in čisti izvajalec javne službe. Ločeno razvrščene koristne odpadke se prepušča v namenske tipizirane zabojnike. Zbiralnice in zabojniki so javna infrastruktura.
(6) Zbirni center je urejena in ograjena površina, logistično načrtovana za prepuščanje ločeno razvrščenih koristnih odpadkov. Zbirni center je javna infrastruktura.
(7) Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik iz gospodinjstva, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(1) Izvajalec prevzema prepuščene odpadke s prevzemnih in zbirnih mest ter zbiralnic s pogostostjo, ki jo določi glede na vrsto odpadkov ter velikost in namenskost stavb.
(2) Izvajalec s prevzemnih in zbirnih mest izjemoma prevzema tudi v namenske vreče prepuščene odpadke. Namenske vreče morajo biti opremljene z logotipom izvajalca javne službe.
(3) Če količina odpadkov v več kot treh zaporednih časovnih presledkih prevzemanja preseže prostornino zabojnika, izvajalec uporabniku odredi namestitev ustrezno večjega zabojnika. Za preseženo prostornino šteje zapolnitev zabojnika preko zgornjega roba ter prosto odloženi odpadki izven, a v neposredni bližini zabojnika.
(4) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v stavbah se določi tolikšno velikost zabojnika, da lahko uporabniki storitev vanj prepuščajo mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem.
(4.1.) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstva z eno do vključno štirih oseb je najmanjši volumen zabojnika 80 litrov.
(4.2.) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstva s pet do vključno osem oseb je najmanjši volumen zabojnika 120 litrov.
(4.3.) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstva z devet do vključno trinajst oseb je najmanjši volumen zabojnika 240 litrov.
(4.4.) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz stavb, kjer je število prijavljenih oseb večje od trinajst, se najmanjši volumen zabojnikov določi tako, da se za vsake štiri začete osebe določi volumen 80 l.
Najmanjši volumen zabojnikov se določi po formuli:
80 l x (št. oseb)/4
(4.5) Število in velikost posameznih zabojnikov določi upravljavec na podlagi meril iz točk (4.1.) do (4.4.) in uradnih podatkov o prebivalcih s stalnim in začasnim prebivališčem v stavbi.
(4.6) Za stavbo, v kateri je prijavljena samo ena oseba in ima najmanjši volumen zabojnika 80 l, se za obračun količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva 40 l.
(5) Osnova za obračun je število in volumen tako določenih zabojnikov.

(1) Razvrščanje koristnih odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse uporabnike. Izvaja se v bivalnih in poslovnih prostorih, razvrščene koristne odpadke pa prepušča v zbiralnicah, na prevzemnih mestih, zbirnih mestih ter v zbirnih centrih po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v vnovično uporabo.
(2) Z razvrščanjem koristnih odpadkov na izvoru nastanka so uporabniki dolžni začeti takoj, ko izvajalec javne službe določi način, kraj in čas razvrščanja in prepuščanja. Začetek prevzemanja ter morebitne spremembe načina prepuščanja in prevzemanja razvrščenih odpadkov je izvajalec dolžan objaviti na krajevno običajen način, uporabnike pa o sistemu razvrščanja koristnih odpadkov poučiti.
(3) Zabojniki za posamezne vrste odpadkov morajo biti tipizirani in označeni tako, da je iz oznake na zabojniku razvidno, katerim odpadkom je namenjen.
(4) Odpadke mora uporabnik na izvoru razvrščati najmanj na:
– odpadni papir in karton ter odpadno papirno in kartonsko embalažo;
– mešano embalažo, ki je komunalni odpadek (plastična in kovinska embalaža);
– stekleno embalažo, ki je komunalni odpadek;
– odpadni les;
– zeleni vrtni odpad;
– biološko razgradljive kuhinjske odpadke;
– izrabljene gume;
– kosovne odpadke;
– odpadno električno in elektronsko opremo (v nadaljevanju: OEEO);
– odpadne kovine;
– oblačila in tekstilije;
– nevarne odpadke iz gospodinjstev;
– azbestno cementne odpadke;
– gradbene odpadke;
– mešane komunalne odpadke.
(5) Razvrščene komunalne odpadke mora uporabnik prepuščati izvajalcu javne službe oziroma jih prepuščati, kot je navedeno v posebnih predpisih o ravnanju z odpadki.
(6) Gospodinjstva so dolžna izločati biološko razgradljive odpadke ter jih prednostno obdelovati na lastnih kompostnikih. Na območjih, kjer je organizirana javna služba zbiranja biološko razgradljivih odpadkov, tista gospodinjstva, ki bioloških odpadkov ne kompostirajo, le-te oddajo v namenske zabojnike. Če dajejo odpadke v te zabojnike v vrečkah, morajo biti vrečke biološko razgradljive. Gospodinjstva, ki biološke odpadke kompostirajo, morajo izvajalcu pod kazensko in materialno odgovornostjo predložiti izjavo o kompostiranju.
(7) V večstanovanjskih stavbah je zbiranje biološko razgradljivih odpadkov obvezno.
(8) Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik iz gospodinjstva, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, šestim in sedmim odstavkom tega člena.

(1) Izvajalec javne službe prazni zabojnike za mešane komunalne odpadke na prevzemnih in zbirnih mestih s pogostostjo od enkrat na 2 tedna do enkrat na 4 tedne.
(2) Izvajalec javne službe prazni zabojnike bioloških odpadkov na prevzemnih in zbirnih mestih s pogostostjo od enkrat tedensko do enkrat na dva tedna.
(3) Izvajalec javne službe prazni zabojnike ločenih frakcij komunalnih odpadkov na prevzemnih in zbirnih mestih s pogostostjo od enkrat do največ štirikrat mesečno. Praznjenje zabojnikov ločeno zbranih frakcij iz zbiralnic in zbirnih centrov se izvaja po potrebi, a najkasneje v 3 delovnih dneh po njihovi zapolnitvi.
(4) O pogostosti praznjenja zabojnikov izvajalec javne službe obvešča uporabnike vsaj enkrat letno oziroma najmanj 15 dni pred spremembo na krajevno običajen način.

(1) Izvajalec javne službe mora odvažati odpadke s komunalnimi vozili, ki omogočajo praznjenje zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez čezmernega hrupa, raztresanja odpadkov in razlivanja izcedkov.
(2) Uporabniki iz gospodinjstev lahko odpadke pripeljejo v Zbirni center Cerknica tudi sami, če lahko zagotovijo ustrezen prevoz, a zaradi tega niso oproščeni plačila stroškov storitev javne službe.
(3) Če je zaradi del na dovozih k odjemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora investitor del na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem odjemnem mestu. V tem primeru je dolžan obvestiti izvajalca in uporabnike o spremenjenem odjemnem mestu.

(1) Kosovne odpadke s prevzemnega mesta ali zbirnega mesta, v roku, ki ne sme biti daljši od trideset dni od najave uporabnika, odvaža in v nadaljnjo predelavo oddaja izvajalec javne službe.
(2) Do odvoza kosovnih odpadkov prostornine do 2 m3 je upravičen uporabnik iz gospodinjstva, ki plačuje stroške ravnanja z odpadki, če izvajalcu javne službe z obrazcem najavi odvoz kosovnih odpadkov, kadarkoli, a ne več kot enkrat letno. Datum in uro odvoza kosovnih odpadkov izvajalec javne službe in uporabnik medsebojno uskladita in dogovorita.
(3) Uporabnik lahko kosovne odpadke pripelje v Zbirni center Cerknica, kjer jih razvrsti in odloži po navodilih izvajalca javne službe. Proti plačilu in s predhodno najavo se uporabnik z izvajalcem javne službe lahko dogovori tudi o izrednem prevzemu in odvozu kosovnih odpadkov ali drugih nenevarnih odpadkov.
(4) Odloženih odpadkov, ki po klasifikaciji ne sodijo med kosovne odpadke, izvajalec ni dolžan prevzeti. Lastnik ali upravitelj stavbe jih mora takoj oziroma še isti dan odstraniti s prevzemnega mesta in jih prepustiti pristojnemu zbiralcu ali predelovalcu tovrstnih odpadkov.
(5) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik iz gospodinjstva, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

(1) Zbiranje nevarnih odpadkov in OEEO iz gospodinjstev mora izvajalec javne službe zagotoviti najmanj enkrat letno na vnaprej določenih mestih v premičnih zbiralnicah. Kraj in čas zbiranja nevarnih odpadkov in OEEO ter dolžino postanka izvajalec javne službe objavi na krajevno običajen način.
(2) Uporabniki zbirajo in hranijo nevarne odpadke in OEEO iz gospodinjstev doma in jih oddajo v času zbirnih akcij v premičnih zbiralnicah. Nevarne odpadke in OEEO lahko prepustijo tudi pristojnemu zbiralcu ali predelovalcu tovrstnih odpadkov, ali jih v obratovalnem času Zbirnega centra v Cerknici oddajo izvajalcu javne službe.

(1) Uporabniki morajo z azbestno cementnimi odpadki ravnati v skladu z vsakokratno uredbo o odpadkih, ki vsebujejo azbest.
(2) Fizične osebe lahko strešno kritino, ki vsebuje azbest, predajo v Zbirni center Cerknica. Predajo lahko le tisto kritino, ki je bila vgrajena v objekt na območju Občine Cerknica. Stroški ravnanja s strešno kritino, ki vsebuje azbest, so breme uporabnika.
(3) Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, lahko odpadke, ki vsebujejo azbest in so bili vgrajeni na območju Občine Cerknica, oddajo v Zbirni center Cerknica proti plačilu.

(1) V zbirnem centru izvajalca javne službe lahko fizične osebe iz Občine Cerknica oddajo gradbene odpadke proti plačilu. Skupna letna količina oddanih odpadkov za uporabnika ne sme presegati 5.000 kg.
(2) Prepovedano je oddajati neprečiščene gradbene odpadke. V zbirnem centru izvajalec javne službe prevzema le inertne in ločene gradbene odpadke.
(3) V zbirnem centru se ne sprejema gradbenih odpadkov pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost.

(1) Organizator mora pri organiziranih kulturnih, športnih in drugih javnih prireditvah, pri katerih nastajajo odpadki, prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov.
(2) Organizator prireditve mora stroške ravnanja z odpadki plačati izvajalcu javne službe po ceniku.
(3) Izvajalcu javne službe mora organizator kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev vsaj 8 dni pred prireditvijo naznaniti kraj in datum prireditve, predvideno število obiskovalcev, število in velikost zabojnikov za posamezno vrsto odpadkov in mesto postavitve zabojnikov, ki mora biti dostopno smetarskemu vozilu.
(4) Izvajalec javne službe mora prevzete odpadke s prireditvenega območja odpeljati najmanj ob prvem rednem odvozu odpadkov s širšega območja prireditvenega prostora, a ne kasneje kot v 3 delovnih dneh po končani prireditvi.
(5) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni obvestiti izvajalca javne službe najmanj 8 dni pred izvedbo in se z njim dogovoriti o načinu odvoza odpadkov, zbranih v čistilni akciji, in plačilu nastalih stroškov odvažanja, obdelave in odstranitve odpadkov. Občina lahko v dogovoru z organizatorjem krije stroške oziroma del stroškov čistilne akcije.
(6) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek organizator kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, če ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 evrov.

(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta tako, da so čista in v vseh letnih časih dostopna izvajalcu javne službe. Uporabniki oziroma upravitelji morajo v zimskem času zagotoviti tudi odstranjevanje snega ob zabojnikih ter na njihovih pokrovih.
(2) Izvajalec mora prazniti tipizirane zabojnike tako, da jih ne poškoduje in ne onesnaži okoliškega prostora. Izpraznjene zabojnike mora vrniti na prvotno mesto.
(3) Uporabniki morajo namenske vrečke z znakom izvajalca do prepustitve hraniti v stanovanjskih ali poslovnih objektih oziroma prostorih, kjer odpadki nastajajo. Na dan odvoza, do 6. ure zjutraj, jih morajo odložiti ob zabojnike za odpadke oziroma na prevzemno ali zbirno mesto.
(4) Z globo 1.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 evrov.
(5) Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(1) V zabojnike za odpadke ni dovoljeno odlagati tistih frakcij odpadkov, ki jim zabojnik ni namenjen.
(2) V zabojnike na prevzemnih mestih, ki so namenjeni prepuščanju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada in v zabojnike na prevzemnih in zbirnih mestih, ki so namenjeni prepuščanju mešanih komunalnih odpadkov, je prepovedano prepuščati:
– odpadke, ki se na tem območju organizirano prepuščajo kot razvrščeni koristni odpadki,
– nevarne odpadke,
– druge odpadke, ki po vsebini ne sodijo v tovrstni zabojnik.
(3) V zabojnikih na zbiralnicah, ki so namenjeni prepuščanju razvrščenih koristnih odpadkov, je prepovedano prepuščati:
– odpadke, ki se na tem območju organizirano prepuščajo kot kuhinjski odpadki iz gospodinjstva in zeleni vrtni odpad ter mešane komunalne odpadke,
– nevarne odpadke,
– druge odpadke, ki po vsebini ne sodijo v tovrstni zabojnik.
(4) Če so v posameznih zabojnikih odpadki, ki jim zabojniki niso namenjeni, so odpadki med seboj pomešani ali je v zabojniku za odpadke napačna frakcija odpadkov, jih izvajalec ni dolžan izprazniti. V tem primeru izvajalec pritrdi na zabojnik obvestilo, iz katerega je razvidno, zakaj zabojnik ni izpraznjen. Nadzorna služba izvajalca s tem obvesti uporabnika storitev javne službe, od katerega zahteva odstranitev odpadkov, ki so odloženi v napačen zabojnik ali izven zabojnika. V primeru, da uporabnik odpadkov ne odstrani, izvajalec javne službe o tem obvesti pristojnega inšpektorja, ki odredi, da to izvede izvajalec javne službe na račun uporabnika.
(5) Uporabniki so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih.
(6) Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim do petim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
(7) Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim do petim odstavkom tega člena.

(1) Izvajalec v breme javne službe nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Čiščenje zabojnikov je v pristojnosti uporabnika oziroma upravnika večstanovanjske stavbe. V primeru, da do poškodbe zabojnika pride po krivdi uporabnika, stroški zamenjave bremenijo povzročitelja poškodbe.
(2) Zabojniki z zbirnih mest so infrastruktura v lasti Občine Cerknica. Z njimi upravlja izvajalec javne službe.

(1) Zbirni center Cerknica je območje, namenjeno zbiranju odpadkov. Zbirni center upravlja izvajalec javne službe, ki je dolžan upoštevati obstoječo zakonodajo.
(2) Zbirni center Cerknica je ograjeno območje in zajema zbirni center odpadkov, skladišča za različne frakcije odpadkov in druge objekte potrebne za sprejem, pregled in tehtanje odpadkov.
(3) Zbirni center Cerknica upravlja izvajalec javne službe in pri tem zagotavlja vsa potrebna ravnanja, predpisana s področno zakonodajo.
(4) Storitve v zbirnem centru so plačljive po ceniku izvajalca javne službe.
(5) V zbirnem centru je sprejem odpadkov omogočen fizičnim in pravnim osebam, ki so pri izvajalcu javne službe vpisana v evidenco uporabnikov ravnanja z odpadki. Sprejema se le komunalne in njim podobne odpadke, nastale na območju občin Cerknica in Loška dolina.
(6) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine ter nimajo neporavnanih obveznosti do podjetja.
(7) Uporabnik, ki je fizična oseba, lahko v zbirnem centru brezplačno odda ločeno zbrane odpadke, kosovne odpadke in nevarne odpadke, proti plačilu pa gradbene in azbestne odpadke. Odpadke razvrsti v zabojnike po navodilih izvajalca.
(8) V zbirnem centru lahko odpadke, navedene v prejšnjem odstavku tega člena oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom (razen odpadkov iz 15. in 16. člena tega Odloka).
(9) V zbirnem centru lahko pooblaščeni delavec izvajalca zahteva, da se povzročitelj odpadkov identificira. Če povzročitelj odpadkov zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
(10) Prepovedano je odtujevanje vseh odpadkov, zbranih v zbirnem centru, in odlaganje odpadkov izven zbirnega centra.
(11) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o dejanju obvesti medobčinsko inšpekcijo, ki postopa skladno z 28. členom tega odloka.
(12) Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z deseto in enajsto alinejo prvega odstavka oziroma v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
(13) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z deseto in enajsto alinejo prvega odstavka oziroma v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(1) Uporabniki morajo zaradi varstva okolja in zagotavljanja primernih bivalnih in zdravstvenih razmer zbirati, razvrščati in oddajati odpadke po pogojih tega odloka in na način, ki ga določajo veljavni predpisi. Odpadke je prepovedano puščati v naravnem okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati. Dovoljeno jih je prepuščati le na prevzemnih mestih, zbirnih mestih, zbiralnicah in v zbirnem centru.
(2) Izvajalcu javne službe morajo biti s ceno storitve in subvencijo Občine Cerknice zagotovljene možnosti pokrivanja stroškov ravnanja z odpadki oziroma uporabe javne infrastrukture na celotnem območju občine.
(3) Izvajalec javne službe s projektnimi pogoji in soglasjem na tehnične rešitve zagotavljajo pravilnost načrtovanja in izvajanja ravnanja z odpadki v fazi načrtovanja novih stanovanjskih in poslovnih stavb, sosesk in naselij ter pri prenovi stavb in delov naselij.
(4) Upravni organi, načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih stavb, sosesk in naselij ter pri prenovi stavb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo oziroma najnaprednejšo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca javne službe.
(5) Občina posreduje prejete informacije o nedovoljenih odlagališčih nevarnih in drugih odpadkov pristojni državni okoljski inšpekcijski službi in v skladu s svojimi pristojnostmi sodeluje pri njihovih odstranitvah.

(1) Izvajalec javne službe ima pri izvajanju javne službe naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati vse predpisane postopke zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov kot ga določa ta odlok in veljavni predpisi;
– uporabljati ustrezno tehnologijo in postopke za zagotovitev trajnostnega razvoja okolja in doseganje predpisanih učinkov;
– upravljati javno infrastrukturo in z oddajanjem njenih prostih zmogljivosti zagotavljati dodatne prihodke za pokrivanje stroškov najema javne infrastrukture oziroma stroškov izvajanja javne službe;
– vseskozi razvijati in posodabljati način razvrščanja in predelave ločeno zbranih frakcij;
– voditi načrt zbiranja odpadkov iz predpisov in poročati pristojnim organom;
– voditi register prevzemnih in zbirnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov, s podatki o lokaciji, identifikaciji storitve, prostorskih podatkih, številu in velikosti zabojnikov, številu praznjenj, številu oseb, plačniku ter drugimi podatki, na podlagi katerih se izvaja obračun storitev javne službe;
– voditi kataster gospodarske javne infrastrukture;
– uporabnikom zaračunavati ceno storitve javne službe, predpisane okoljske dajatve in uporabo javne infrastrukture ter zbrana sredstva uporabljati za pokrivanje upravičenih stroškov ter obveznosti do lastnikov infrastrukture in okoljskih dajatev;
– voditi evidence o uporabnikih za primere poročanja pristojnim organom ter izterjavo neplačanih računov pred pristojnimi sodišči;
– namensko zbrana sredstva uporabljati za investicijsko vzdrževanje in obnovitvene investicije s ciljem ohranjati uporabno vrednost sredstev javne infrastrukture;
– nadzirati ravnanje uporabnikov in njihove kršitve prijavljati pristojni občinski inšpekcijski oziroma redarski službi;
– ozaveščati uporabnike, predšolsko in šolsko mladino ter izvajati ostale postopke za doseganje boljše stopnje okoljske ozaveščenosti;
– obveščati uporabnike in širšo javnost o načinu izvajanja javne službe in nalogah, ki jih morajo izvajati vsi udeleženci ravnanja z odpadki;
– do konca decembra na krajevno običajen način objaviti urnik zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov;
– v primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v petih delovnih dneh po prenehanju navedenih vzrokov.

(1) Uporabniki ima pri izvajanju javne službe naslednje pravice in obveznosti:
– izvajalcu javne službe na predpisani način prepuščati odpadke na prevzemnih in zbirnih mestih, v zbiralnicah in v zbirnem centru;
– si pri izvajalcu javne službe zagotoviti namenski tipiziran zabojnik za zbiranje in prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ga vzdrževati in čistiti;
– izvajalcu javne službe prepuščati komunalne odpadke, za katere je, v skladu s predpisi, udeleženec v procesu ravnanja z določeno frakcijo odpadka;
– izvajalcu javne službe oddajati nevarne frakcije iz gospodinjstev pri prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah na predpisanih območjih;
– za prepuščanje odpadkov na prevzemnih in zbirnih mestih uporabljati le tipizirane zabojnike in namenske vrečke izvajalca javne službe;
– obveščati izvajalca javne službe o začetku uporabe storitev javne službe ter vseh spremembah, ki so pomembne pri prepuščanju odpadkov in obračunavanju storitev ravnanja z odpadki najkasneje v 14 dneh po nastanku spremembe (vselitev, začetek opravljanja dejavnosti, začetek gradnje ipd.);
– skrbeti za red in čistost zabojnikov ter prevzemnega in zbirnega mesta ter tehnično ustreznost in pranje zabojnika za odpadke;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri izvajanju javne službe ravnanja z odpadki;
– v primeru solastništva sporazumno določiti plačnika storitev javne službe, v nasprotnem primeru plačnika določi izvajalec javne službe;
– plačevati storitve javne službe ravnanja z odpadki.
(2) Uporabniki ima pri izvajanju javne službe naslednje prepovedi:
– sežiganje odpadkov;
– odlaganje odpadkov izven zabojnikov za odpadke, brskanje po zabojnikih za odpadke in razmetavanje odpadkov iz zabojnikov za odpadke;
– divje odlaganje odpadkov.
(3) Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo do deveto alinejo prvega odstavka oziroma v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo do deveto alinejo prvega odstavka oziroma v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(1) Upravniki večstanovanjskih stavb imajo pri izvajanju javne službe naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati pogoje za umestitev prevzemnih mest, zbirnih mest in zbiralnic na funkcionalnem območju večstanovanjskih stavb;
– zagotavljati namestitev in vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe;
– zagotavljati red, čistost, pranje ter tehnično ustreznost zbirnih mest, zbiralnic in zabojnikov za odpadke;
– izvajalcu javne službe mesečno sporočati podatke o številu stanovanjskih enot v stavbi ter spremembah etažnih lastnikov ter druge podatke, ki služijo izvajalcu za izvajanje javne službe in zaračunavanje stroškov javne službe ter izvršilne postopke;
– opozarjati uporabnike na ugotovljene kršitve in v primeru neupoštevanja opozoril tudi prijavljati kršitelje pristojnim inšpekcijskim in redarskim službam;
– sodelovati pri ozaveščanju in izvedbah očiščevalnih akcij.
(2) Z globo 1.000 evrov se kaznuje upravnik večstanovanjskih stavb, če ravna v nasprotju s prvo do šesto alinejo prvega odstavka tega člena.

(1) Storitve javne službe se financirajo iz:
– cene javne službe;
– subvencije proračuna občine;
– drugih virov.
(2) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz dela cene za uporabo javne infrastrukture;
– iz proračuna občine;
– iz sredstev razvojnih skladov;
– iz dotacij, donacij in subvencij;
– iz dolgoročnega kreditiranja;
– iz dajatev in drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.

(1) Cena storitve ravnanja z odpadki se oblikuje z elaboratom ali drugim dokumentom izvajalca javne službe po predpisih, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Cena posamezne storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

(1) Stroške zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so dolžni plačati vsi povzročitelji komunalnih odpadkov s stalnim ali začasnim prebivališčem, vključno z lastniki počitniških hiš in praznih stavb, lastniki objektov v gradnji, vsa podjetja, samostojni podjetniki, obrtniki oziroma druge pravne osebe, klubi, društva, subjekti družbenih in upravnih dejavnosti in druge neprofitne organizacije na območju občine.
(2) Občina krije stroške za odstranjevanje nelegalno odloženih komunalnih odpadkov z javnih površin in z drugih občinskih površin, če je povzročitelj neznan ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(3) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti odstranitev nelegalno odloženih komunalnih odpadkov.
(4) Če se v primeru iz drugega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
(5) V primeru, da so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti zasebnega prava, občinska inšpekcija odredi odstranitev teh odpadkov lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. V primeru, da lastnik odpadkov ne odstrani v predpisanem roku, jih odstrani izvajalec javne službe na račun lastnika.

Za storitve, ki niso javna služba, se lahko cene določijo s pogodbo med izvajalcem javne službe in uporabnikom po ceniku izvajalca javne službe.

(1) Za javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki se ločeno oblikujejo cene za:
– zbiranje komunalnih odpadkov, ki vključuje zbiranje ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, ločeno zbrane odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov,
– zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
– obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Enoto količine storitev javne službe in način zaračunavanja storitev javne službe uporabnikom določajo predpisi, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Izvajalec javne službe ceno zbiranja ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov, nevarnih in kosovnih odpadkov, zbiranja ločeno zbrane odpadne embalaže ter zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom glede na prostornino zabojnikov za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza navedenega zabojnika. Izvajalec ceno zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom glede na prostornino zabojnika za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad ter pogostost odvoza navedenega zabojnika.
(3) Kadar si več uporabnikov iz večstanovanjske stavbe deli zabojnik, se obračun ravnanja s komunalnimi odpadki izvede po stanovanjski enoti. Najmanjši obračunski volumen za stanovanjsko enoto je 80 l.
(4) Kadar si več uporabnikov iz nestanovanjskih stavb deli zabojnik za mešane komunalne odpadke, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporablja medsebojni pisni dogovor. Če medsebojnega dogovora ni, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki posameznemu uporabniku obračuna najmanj 80 l.
(5) Kadar si več uporabnikov iz stavbe, v kateri so poleg stanovanj tudi samostojne poslovne enote, deli skupen zabojnik, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporabljajo ključi delitve stroškov iz medsebojnega dogovora oziroma pogodbe. Če medsebojnega dogovora ni, se porazdelitve količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike stanovanjskih enot izvedejo kot pri večstanovanjskih stavbah iz prejšnjega odstavka, samostojne poslovne enote pa si morajo zagotoviti svoj skupen zabojnik, pri čemer se jim delitev stroškov in obračun storitev izvaja enako, kot pri ne-stanovanjskih stavbah iz prejšnjega odstavka.
(6) Če zabojnikov nimajo, se vsakemu poslovnemu subjektu storitev zaračuna po velikosti najmanjšega zabojnika in najmanjše pogostosti odvoza.
(7) V primeru, da uporabnik povzroča odpadke z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti v višini najmanj minimalne velikosti zabojnika in najmanjše pogostosti odvoza.
(8) Za objekte v gradnji, se zaračunava stroške, ki nastajajo pri izvajanju javne službe, v količini najmanjše velikosti zabojnika in najmanjše pogostosti odvoza, ki je določena s tem odlokom.

(1) Obveznost plačila stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki nastane za uporabnika s prvim dnem naslednjega meseca:
– ko izvajalec javne službe začne izvajati storitve javne službe na njihovem območju;
– ko postane lastnik stanovanjske stavbe, stanovanja, počitniške hiše ali objekta;
– po pridobitvi poslovnega prostora v last, posest, najem, uporabo ali upravljanje;
– ko lastnik zaprosi za vodovodni priključek pri gradnji ter
– po vsaki pisno najavljeni in dokumentirani spremembi zavezanca za plačilo.
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. Če pisni dogovor ni dosežen, plačnika določi izvajalec javne službe.

(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje do roka plačila navedenega na računu.
(2) V primeru neplačila izda izvajalec javne službe uporabniku opomin. Po izteku roka plačila, določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe začne postopek izterjave po sodni poti.
(3) Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.

(1) Izvajalec javne službe vodi zbirke podatkov uporabnikov komunalnih storitev in zavezancev za plačilo zaradi potrebe obračuna storitev in izterjave plačila storitev.
(2) Osnovne evidence fizičnih oseb lahko obsegajo naslednje podatke:
– šifra uporabnika;
– šifra odjemnega mesta;
– ime in priimek;
– stalno prebivališče;
– začasno prebivališče;
– znesek poravnanih obveznosti;
– znesek neporavnanih obveznosti;
– številka bančnega računa;
– datum vnosa podatkov;
– število oseb v stanovanju;
– šifra odjemnega mesta;
– velikost in vrsta zabojnika za odpadke, ter pogostost odvoza.
(3) Izvajalec lahko za potrebe sodne izvršbe za posameznega uporabnika zbira tudi: njegovo zaposlitev, enotno matično številko, davčno številko in delež lastništva.
(4) Evidence pravnih oseb in samostojnih podjetnikov lahko obsegajo naslednje podatke:
– šifra uporabnika in plačnika;
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika;
– naslov;
– transakcijski račun;
– odgovorna oseba;
– davčna številka;
– znesek poravnanih obveznosti;
– znesek neporavnanih obveznosti;
– datum vnosa podatkov;
– šifra odjemnega mesta;
– velikost in vrsta zabojnika za odpadke, ter pogostost odvoza.

(1) Izvajalec javne službe zbira podatke neposredno od uporabnikov in naročnikov javnih storitev, upravnikov večstanovanjskih stavb, lokalnih skupnosti in drugih državnih organov.
(2) Uporabniki so dolžni izvajalcu javne službe najkasneje v 14. dneh pisno posredovati zahtevane podatke iz tega odloka in vse spremembe, ki vplivajo na obračun cene storitev izvajanja javne službe. Izvajalec javne službe upošteva sporočene spremembe s 1. dnem naslednjega meseca od prejema podatkov. Do tedaj se obračun izvaja po izvajalcu znanih podatkih. Za pravilnost podatkov odgovarja uporabnik.
(3) Lastniki, ki oddajajo stanovanjske in druge prostore v najem, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik storitev javne službe in ob prijavi ali spremembi najemnika en izvod pogodbe izročiti izvajalcu javne službe oziroma izpolniti predpisan obrazec pri izvajalcu javne službe. V primeru, da se najemodajalec in najemnik s pogodbo ne dogovorita o plačilu storitev javne službe in najemodajalec ne prijavi spremembe, ki vpliva na določitev plačnika storitev, je zavezanec za plačilo storitve javne službe lastnik stanovanjskega ali drugega prostora. V primeru, da najemnik ne plačuje storitev javne službe, je za nastale obveznosti subsidiarno odgovoren najemodajalec.
(4) Če uporabnik ne posreduje izvajalcu javne službe podatkov iz tega člena, je dolžan poravnati stroške storitev po računu, ki je sestavljen iz izvajalcu javne službe znanih oziroma pridobljenih podatkov. Za ugotovitev pravilnega stanja podatkov evidenc uporabnikov lahko izvajalec javne službe določi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenega mnenja bremenijo uporabnika.
(5) Če se ugotovi, da je uporabnik izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, razen 14. in 15. člena, in vodenje postopkov opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo.
(2) Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.
(3) Uradne osebe iz tega člena imajo poleg ostalih z zakonom predpisanih, še naslednja pooblastila:
– nadzirati izvajalca javne službe in uporabnike pri izvajanju predpisanih postopkov ravnanja z odpadki po tem odloku ter
– odrediti odpravo nepravilnosti po tem odloku.
(4) Pooblaščena oseba izvajalca javne službe in uporabniki lahko kršitve in kršitelje prijavijo organu iz 1. točke tega člena takoj po ugotovitvi kršitve.

(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 7/03, s spremembami), razen določb o obračunu in cenah komunalnih storitev, ki veljajo do sprejetja cen po predpisih, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme župan Občine Cerknica na predlog izvajalca javne službe v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.