Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/2015 z dne 27. 3. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/2015 z dne 27. 3. 2015

Kazalo

796. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v Melincih, stran 2226.

  
Na podlagi 57. in 98. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) je Občinski svet Občine Beltinci na 4. seji dne 12. 3. 2015 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v Melincih 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet in podlaga za podrobni prostorski načrt) 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje v naselju Melinci v Občini Beltinci (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal ZEU d.o.o. iz Murske Sobote, avgust 2014 pod številko OPPN-29/13.
(2) Podlaga za izdelavo OPPN je Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, 41/03, 47/05, 78/05 in 37/13).
2. člen 
(vsebina OPPN) 
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del:
Tekstualni del vsebuje:
– območje podrobnega prostorskega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– pogoje in merila za parcelacijo,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– ohranjanje kulturne dediščine, ohranjevanje narave ter varstvo naravnih dobrin,
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– varovanje zdravja ljudi,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev.
Grafični del vsebuje:
– Izrez iz kartografske dokumentacije prostorskega plana,
– Območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta z obst. parcelnim stanjem,
– Ureditvena situacija,
– Prikaz ureditve poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
– Načrt parcelacije z zakoličbo.
II. OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
3. člen 
(območje podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Ureditveno območje zajema nepozidano stavbno zemljišče znotraj naselja Melinci, ki je namenjeno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
(2) Območje podrobnega prostorskega načrta obsega površino v izmeri ca. 5,06 ha in zajema parcele št. del 1054/1, 1054/5, 1055, 1056, 1059, del 1064, del 1065, 1066/1, del 1068, 1069, del 1071/1, del 1072, del 1074, del 1076/1, vse k.o. Melinci. V naravi so kmetijske in travniške površine.
(3) Območje se s treh strani stika obstoječega naselja Melinci, na severovzhodni strani pa z odprto kmetijsko krajino. Med odprto kmetijsko krajino in obravnavanim območjem je pas drevesne vegetacije.
(4) Območje OPPN-ja zavzema le del območja predvidenega za izdelavo lokacijskega načrta. Območje lokacijskega načrta se s tem aktom ukine. Ureditve znotraj območja predvidenega za izdelavo lokacijskega načrta, ki jih ta OPPN ne zajema, se urejajo s Prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP-om).
4. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) 
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj naselja Melinci, obkroženo z obstoječo pozidavo. Območje obkrožajo objekti mešane dejavnosti; stanovanjsko-kmetijski objekti in objekti mirne obrti.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži izven območij varstva narave in varstva kulturne dediščine ter poplavnih območij.
(3) Predvidena prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zaščite okolja in ostalega varstva.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
5. člen 
(vrste dejavnosti) 
(1) Območje urejanja se po dovoljeni dejavnosti deli na dva dela, in sicer na območje s čisto stanovanjsko funkcijo (SS) in območje z mešano dejavnostjo (SM) – stanovanjsko, obrtno in poslovno dejavnost.
(2) Območje je sestavljeno iz 42 novih stavbnih zemljišč za gradnjo samostojnih objektov.
6. člen 
(vrste gradenj) 
Na območju urejanja so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov:
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnost v OPPN,
– vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist.
7. člen 
(vrste objektov) 
(1) V skladu s predpisom o klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je na območju z mešano dejavnostjo (SM) dovoljena gradnja naslednjih vrst objektov:
a) Zahtevni in manj zahtevni objekti
– 11 Stanovanjske stavbe:
 11100 enostanovanjske stavbe,
 11210 dvostanovanjske stavbe.
– 12 Nestanovanjske stavbe:
 121 gostinske stavbe (vse razen hotelov),
 123 trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti;
12301 trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti; do 150 m2 neto površine,
12304 stavbe za storitvene dejavnosti, 
 124 stavbe za promet in izvajanje komunikacij;
12420 garažne stavbe, 
 125 industrijske stavbe;
12510 industrijske stavbe; samo avtomehanične, mizarske in podobne delavnice do 500m2 neto tlorisne površine),
 127 druge nestanovanjske stavbe:
12711 stavbe za rastlinsko pridelavo, 
12713 stavbe za spravilo pridelkov (samo stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov kot je sušilnica sadja, zelišč in podobno), 
– 21 objekti prometne infrastrukture;
 211 ceste,
– 22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
b) Nezahtevni objekti velikosti glede na veljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje:
– majhne stavbe: garaža, drvarnica, zimski vrt in podobni objekti,
– pomožni objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica, grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti,
– objekti za oglaševanje,
– objekt za rejo živali: hlev, čebelnjak,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kmečka lopa, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, koruznjak, pokrita skladišča za lesna goriva,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: sirarna, sušilnica sadja.
c) Enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti,
– pomožni objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica, pomožni cestni objekti,
– ograja,
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, rezervoar za vodo,
– vodnjak, vodomet,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: bazen, grajen ribnik, vodni zbiralnik,
– objekti za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(2) Na območju s stanovanjsko dejavnostjo (SS) je dovoljena gradnja:
a) Zahtevni in manj zahtevni objekti
– 11 Stanovanjske stavbe:
 11100 enostanovanjske stavbe,
 11210 dvostanovanjske stavbe;
– 12 Nestanovanjske stavbe (pod pogojem, da ne presegajo deleža stanovanjske funkcije):
 123 trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
12304 stavbe za storitvene dejavnosti, 
 124 stavbe za promet in izvajanje komunikacij
12420 garažne stavbe 
– 21 objekti prometne infrastrukture
 211 ceste
– 22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
b) Nezahtevni objekti velikosti glede na veljavno Uredbo o razvrščanju objekotv glede na zahtevnost gradnje:
– majhne stavbe: garaža, drvarnica, zimski vrt in podobni objekti,
– pomožni objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica, pomožni cestni objekti,
– objekti za oglaševanje,.
c) Enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti,
– pomožni objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica, pomožni cestni objekti,
– ograja,
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, rezervoar za vodo,
– vodnjak, vodomet,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: bazen, grajen ribnik, vodni zbiralnik,
– objekti za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
8. člen 
(lega objektov, gradbene linije in odmiki) 
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
grajeno javno dobro je zemljišče in na njem zgrajeni objekti, namenjeni splošni rabi. Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža, zelena površina in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče ipd.,
stavbno zemljišče je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu,
površina za razvoj objekta je površina na kateri je možna gradnja objektov znotraj stavbnega zemljišča pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Določena je z gradbeno mejo in gradbeno linijo ter odmaknjena najmanj 2,00 m od parcelne meje stavbnega zemljišča in najmanj 4,00 m od parcelne meje grajenega javnega dobra, Upoštevanje površine za razvoj objekta velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte,
gradbena meja je črta, ki jo novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost površine za razvoj objekta. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, terase, balkoni, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade za največ 1,00 m izven površine za razvoj objekta. Upoštevanje gradbene meje velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte,
gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti z enim robom – s fasado, biti postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Upoštevanje gradbene linije velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte.
(2) Odmiki novih stanovanjskih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in gradbene meje objektov so razvidni iz grafične priloge: Ureditvena situacija.
(3) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj izpostavljenih delov od sosednjih parcelnih meja morajo znašati minimalno 1,0 m. Odmiki lahko znašajo manj, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(4) Enostavne in nezahtevne objekte se, razen nadstreškov za avte, prednostno postavlja v notranjost parcele. Pri določanju velikosti teh objektov se upošteva navedene velikosti iz veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(5) Odmiki objektov obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.
9. člen 
(oblikovanje objektov in okolice) 
(1) Območje urejanja se po oblikovalskih in arhitekturnih pogojih deli na štiri območja, in sicer na SM, SS1, SS2 in SS3.
(2) Oblikovanje objektov na območju z mešano stanovanjsko dejavnostjo (SM):
– tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L, T ali U.
– višinski gabarit: največ P+1. Objekti so lahko podkleteni kolikor to dopušča višina podtalnice. Podkletene stavbe je treba načrtovati in graditi ob upoštevanju možnosti nastopa visoke gladine podtalnice. Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste oziroma vsaj na 176,50 ABS.
– streha: simetrične dvokapnice ali večkapnice z naklonom od 30 do 40º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in vzporedno z gradbeno linijo. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico. Ravna streha na stanovanjskem objektu je dovoljena pod pogojem, da ne presega deleža dvokapne strehe in mora biti nižja od slemena dvokapnice. Dvokapna streha je obvezna ob ulični gradbeni liniji. Ravna in enokapna streha je dovoljena tudi na nestanovanjskih objektih ter na vseh nezahtevnih in enostavnih objektih. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
– fasade: klasično ometana, obaravana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane fasade. Izjema so nestanovanjski objekti.
(3) Oblikovanje objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (SS1):
– tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L, T ali U.
– višinski gabarit: največ P+M. Višina kolenčnega zidu ob cestni gradbeni liniji je lahko največ 1,60 m. Objekti so lahko podkleteni v kolikor to dopušča višina podtalnice. Podkletene stavbe je treba načrtovati in graditi ob upoštevanju možnosti nastopa visoke gladine podtalnice. Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste oziroma vsaj na 176,50 ABS.
– streha: simetrične dvokapnice z nakloni od 30º do 40º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in vzporedno z gradbeno linijo. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico. Ravna streha na stanovanjskem objektu je dovoljena pod pogojem, da ne presega deleža dvokapne strehe in mora biti nižja od slemena dvokapnice. Dvokapna streha je obvezna ob ulični gradbeni liniji. Ravna in enokapna streha je dovoljena tudi na nestanovanjskih objektih ter na vseh nezahtevnih in enostavnih objektih. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
– fasade: klasično ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane fasade. Izjema so nestanovanjski, nezahtevni in enostavni objekti.
(4) Oblikovanje objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (SS2):
– tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L, T ali U.
– višinski gabarit: največ P+1. Objekti so lahko podkleteni kolikor to dopušča višina podatalnice. Podkletene stavbe je treba načrtovati in graditi ob upoštevanju možnosti nastopa visoke gladine podtalnice. Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste oziroma vsaj na 176,50 ABS.
– streha: obvezno ravna streha (max. 5 stopinj naklon).
– fasade: klasično ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane fasade. Izjema so nestanovanjski, nezahtevni in enostavni objekti.
(5) Oblikovanje objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (SS3):
– tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L, T ali U.
– višinski gabarit: največ P+M. Višina kolenčnega zidu je lahko največ 1,60 m. Objekti so lahko podkleteni kolikor to dopušča višina podtalnice. Podkletene stavbe je treba načrtovati in graditi ob upoštevanju možnosti nastopa visoke gladine podtalnice. Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste oziroma vsaj na 176,50 ABS.
– streha: štiri ali večkapnice, z nakloni od 30º do 40º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico. Ravna streha na stanovanjskem objektu je dovoljena pod pogojem, da ne presega deleža večkapne strehe in mora biti nižja od slemena večkapnice. Štirikapne oziroma večkapna streha je obvezna ob ulični gradbeni liniji. Ravna in enokapna streha je dovoljena tudi na nestanovanjskih objektih ter na vseh nezahtevnih in enostavnih objektih. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
– fasade: klasično ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane fasade. Izjema so nestanovanjski objekti.
(6) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(7) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti je lahko največ 1,20 m, višina medsoseske ograje pa največ 1,80 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(8) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
IV. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE 
10. člen 
(parcelacija) 
Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza: Ureditvena situacija (M 1:500). Parcelacija je pravokotna na nove ulice. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javno cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
11. člen 
(vplivno območje) 
Vplivno območje predvidenih ureditev je območje podrobnega prostorskega načrta in koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih prometnih površinah.
V. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
12. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem.
(3) Točen potek tras se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije.
(4) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
13. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Po sredini obravnavanega območja se zgradi nova dostopna cesta, ki poteka v smeri jugovzhod–severozahod. Z novima cestnima priključkoma se na jugovzhodnem delu priključuje na lokalno cesto Melinci–Odranci, na severovzhodnem delu pa na lokalno cesto Melinci–Beltinci.
(2) Uvoz na ureditveno območje se uredi z dveh strani, in sicer se na jugovzhodnem delu priključuje na lokalno cesto Melinci–Odranci, na severovzhodnem delu pa na lokalno cesto Melinci–Beltinci.
(3) Širina vozišča osrednje interne ceste znaša 5,5 m, lahko tudi manj, če za to obstajajo upravičeni razlogi utemeljeni s tehničnega, prometnega in prostorskega vidika.
(4) Uvozi na parcelo morajo biti široki najmanj 2,5 m.
(5) Pri umestitvi nove ceste je potrebno upoštevati:
– vso veljavno zakonodajo,
– zasaditev ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme,
– zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– upoštevati obstoječe in načrtovane komunalne vode,
– preprečiti je potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z utrjenih površin na javne ceste.
14. člen 
(oskrba z vodo) 
(1) Preko območja OPPN poteka obstoječi primarni vodovod, v izvedbi PEHD DN 225, ki je sestavni del vodovodnega sistema Občine Beltinci in preko katerega poteka oskrba z vodo celotnega naselja Melinci. Obstoječi primarni vod se prestavi izven zazidalnih parcel in znotraj poteka javnih poti. Primarni vod mora biti postavljen 3 m stran od predvidenih objektov.
(2) Na območju OPPN se izvede novo sekundarno vodovodno omrežje. Območje OPPN se priključi na obstoječe vodovodno omrežje v naselju – to je na eni strani obstoječi prestavljen primarni vodovod PE DN 225 znotraj območja ter na drugi strani obstoječi sekundarni vodovod PE DN 40 v cesti s parc. št. 2906, k.o. Melinci zunaj območja, da se ustvari zanka. Trasa javnega vodovoda mora biti vodena v javni površini, v robu predvidenih javnih poti – v bankini zunaj asfalta.
(3) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje pod pogoji upravljalca. Za vsak objekt je potrebno predvideti samostojni vodovodni priključek, izveden z odcepitvijo iz predvidenega sekundarnega vodovoda, in sicer 1 m v zemljišče parcele in ki mora biti na zemljišču zazidalne parcele zaključen z vodomernim jaškom.
(4) Na območju OPPN se izvede tudi hidrantno omrežje. Hidranti morajo biti postavljeni na javnih površinah, da bodo vidni in enostavno dostopni in hkrati zaščiteni pred morebitnimi poškodbami z vozili. Hidrantna mreža mora biti izvedena brez slepih cevovodov, tako da bo v celoti pretočna.
15. člen 
(odvodnja padavinskih voda) 
(1) Padavinske vode očiščene skladno s predpisi s področja varstva okolja se odvaja v meteorno kanalizacijo z iztokom v ponikovalni jarek, katerega lokacija je razvidna iz grafične priloge. Padavinske vode s streh se lahko zbira tudi v zbiralnikih deževnice in uporablja za zalivanje ali druge potrebe (sanitarna voda). Očiščena padavinska voda se lahko odvaja tudi v ponikovalnico locirano na zemljišču investitorja, če je iz hidrogeološkega poročila razvidno, da je pod dnom ponikovalnice plast neomočenih sedimentov ali kamnin debeline najmanj 2,0 m nad gladino srednje visokega nivoja podtalnice.
(1) Padavinske vode očiščene skladno s predpisi s področja varstva okolja se odvaja v meteorno kanalizacijo z iztokom v ponikovalni jarek, katerega lokacija je razvidna iz grafične priloge. Padavinske vode s streh se lahko zbira tudi v zbiralnikih deževnice in uporablja za zalivanje ali druge potrebe (sanitarna voda). Očiščena padavinska voda se lahko odvaja tudi v ponikovalnico locirano na zemljišču investitorja, če je iz hidrogeološkega poročila razvidno, da je pod dnom ponikovalnice plast neomočenih sedimentov ali kamnin debeline najmanj 2,0 m nad gladino srednje visokega nivoja podtalnice.
(2) Odvajanje padavinske vode z utrjenih površin se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni s površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(3) Meteorna voda s cestišč in javnih utrjenih površin se odvaja preko meteorne kanalizacije v ponikovalni jarek.
(4) Odvodni jarek mora biti posebej obdelan v projektni dokumentaciji za izvedbo meteorne kanalizacije na podlagi hidrogeološkega poročila in dimenzioniran na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Lokacija in velikost ponikovalnega jarka je lahko drugačna od načrtovanega, kolikor se na podlagi hidrogeološkega poročila to izkaže kot boljša rešitev.
16. člen 
(odvodnja fekalnih voda) 
(1) Območje OPPN-ja se opremi s kanali javne sekundarne javne kanalizacije, ki se priključi na obstoječe omrežje zunaj območja OPPN. Vsi kanali sekundarne kanalizacije morajo potekati v območju javnih poti. Za izvedbo nove sekundarne kanalizacije je potrebno izdelati projektno dokumentacijo, ki mora upoštevati tehnične karakteristike obstoječe javne kanalizacije naselja Melinci (projekt PID – načrt kanalizacije Melinci, št. L16-03k z dne avgust 2013, izdelovalec Atrij, gradbeni inženiring d.o.o.
(2) Vsi predvideni stanovanjski objekti na območju OPPN se morajo priključit na predvideno sekundarno javno kanalizacijo. Priključitev je možna samo za vsak objekt posebej in samo preko kanalizacijskega jaška, ki se mora za vsaj posamezni objekt predvideti 1 m znotraj parcelne meje.
(3) V kanalizacijo komunalnih odpadnih vod je prepovedano odvajati padavinske odpadne vode. Eventuelne tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno ter pred odtokom v javno kanalizacijo prečistiti in obdelati do stopnje, ki jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo.
17. člen 
(oskrba z električno energijo) 
(1) V skladu s strokovno podlago, Ureditev EE omrežja za stanovanjsko naselje v Melincih v Občini Beltinci, št. 213/14-MS, Elektro Maribor d.d., julij 2014 se za napajanje objektov z električno energijo zgradi nov nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz obstoječe trafo postaje t-047 Melinci.
(2) Preko dela območja poteka 20 kV daljnovod. V varovalnem pasu obstoječega daljnovoda (2 x 10 m) ni dovoljena gradnja objektov, razen gradbenoinženirskih (cevovodi, ceste itd.) dokler ne bo izvedeno kabliranje daljnovoda.
(3) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.
(4) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih kolektorjev.
(5) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede prednostno zemeljsko. Priključka elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm.
18. člen 
(javna razsvetljava) 
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se opremi z javno razsvetljavo v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se opremi z javno razsvetljavo v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
19. člen 
(telekomunikacije) 
(1) Zunaj in delno znotraj območja OPPN poteka zemeljsko krajevno in razvodno tk omrežje. Pred pričetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega tk omrežja ter po potrebi naročiti eventualno zaščito oziroma prestavitev tangiranega tk omrežja.
(2) Na območju urejanja je znotraj javne površine – bankine ob cesti – predviden tk koridor (tk trase s tk jaški)
(3) Za potrebe stanovanjskih parcel se mora ob dovozni cesti projektirati enocevna oziroma dvocevna tk kanalizacija (PVC ceci 2x fi 110 mm) z ustreznimi tk jaški in predvidenimi tk cevmi od predvidenih tk jaškov na vsako parcelo. Tk cev se mora zaključiti v zelenici ali pomožnem tk jašku.
(4) Na odseku obravnavanega območja poteka obstoječe zemeljsko optično omrežje FTTH Beltinci in zemeljsko kabelsko omrežje KKS Beltinci. Na obravnavanem območju se predvidi nadaljevanje gradnje kabelske kanalizacije s cevmi fi 50 mm, s kabelskimi jaški fi 80 cm z LTŽ pokrovi in izvodi 2xfi 30 mm iz kabelskih jaškov do priključnih objektov, sočasno z gradnjo druge javne infrastrukture, v koridorju komunalne infrastrukture.
(5) Objekte se priključi na tk omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.
20. člen 
(ravnanje s komunalnimi odpadki) 
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
VI. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
21. člen 
(območja režimov) 
(1) V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni.
(2) Obravnavano območje leži izven poplavnih in drugih ogroženih območij.
22. člen 
(varovanje podzemnih voda) 
(1) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, zalivanje, tehnološka voda ...) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodovodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami ZV-1.
(2) V skladu s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
23. člen 
(požarna varnost) 
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Do vseh objektov mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Delovne površine za intervencijska vozila se zagotovijo na prometnih površinah in manipulativnih površinah ob objektih.
(3) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
(4) Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
(5) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti, razen če sprememba predpisov s tega področja zahteva drugače.
VII. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI 
24. člen 
(varovanje zdravja) 
(1) Lega in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene.
25. člen 
(tehnični pogoji gradnje objektov) 
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
VIII. ODSTOPANJA 
26. člen 
(odstopanja) 
(1) Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna.
(2) Dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras in objektov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami razvidnimi iz projektne dokumentacije morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
(2) Dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras in objektov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami razvidnimi iz projektne dokumentacije morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
IX. ETAPNOST 
27. člen 
(etapnost) 
(1) Pred začetkom gradenj na območju OPPN je potrebno v skladu s pogoji tega odloka izvesti parcelacijo, v celoti ali fazno.
(2) Časovna izvedba parcelacije in gradnje, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne etape je odvisna od izkazanega interesa investitorjev.
(3) Pred začetkom gradnje zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov je potrebno izvesti ponikovalni jarek za meteorne vode, razen če je možna izvedba ponikovalnice locirane na zemljišču investitorja pod pogoji 15. člena tega odloka.
X. POSEBNI POGOJI 
28. člen 
(posebni pogoji) 
Prostorski izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri izvajanju del je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu.
XI. KONČNA DOLOČILA 
29. člen 
(hramba in vpogled) 
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Beltinci.
30. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2015-4-25/VI
Beltinci, dne 12. marca 2015
Župan 
Občine Beltinci 
Milan Kerman l.r.

AAA Zlata odličnost