Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/2015 z dne 16. 2. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/2015 z dne 16. 2. 2015

Kazalo

364. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Zagradec – Dečja vas, stran 841.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12, 35/13 – skl. US) ter 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 59/11, 98/13) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 4. seji dne 4. 2. 2015 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
Zagradec – Dečja vas
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 73/13; v nadaljnjem besedilu: OPN) in Sklepa župana Občine Ivančna Gorica št. 3505-0002/2013 z dne 16. 9. 2013 sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Zagradec – Dečja vas (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Acer Novo mesto d.o.o. pod št. J-8/2013.
2. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka in vsebuje:
1. Opis prostorske ureditve
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4. Rešitve in ukrepi za ohranjanje narave, varovanje okolja in naravnih virov
5. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
6. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
7. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN in vsebuje:
    1   Izsek iz kartografskega dela izvedbenega   M 1:5.000
        dela občinskega prostorskega načrta s
        prikazom lege prostorske ureditve
    2   Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi     M 1:5.000
        območji ter ureditev, potrebnih za
        varovanje okolja, ohranjanje narave in
        kulturne dediščine
    3   Ureditvena situacija                       M 1:1.000
    4   Ureditvena situacija s prikazom poteka     M 1:1.000
        omrežij in priključevanja objektov na
        gospodarsko javno infrastrukturo
    5   Načrt parcelacije                          M 1:1000
    6   Prečni prerezi pozidave ob cesti           M 1:200
    7   Vzdolžni prerez ceste                      M 1:1.000/100.
3. člen
(priloge OPPN)
(1) Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Povzetek za javnost
7. Odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje.
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebni mapi in se hranijo na sedežu Občine Ivančna Gorica.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
4. člen
(pomen izrazov)
(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(2) Gradbena meja je črta, katere novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
(3) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
1 Opis prostorske ureditve
5. člen
S tem OPPN se načrtuje ureditev stanovanjskega območja pri Dečji vasi pri Zagradcu:
– prostostoječih stanovanjskih hiš,
– pripadajočih zunanjih površin (dvorišča, parkirišča) ter
– pripadajoče gospodarske javne infrastrukture.
2 Umestitev načrtovane ureditve v prostor
6. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN zajema večinoma nepozidano gozdnato območje z nekaj pomožnimi oziroma gospodarskimi objekti na severnem delu, na stiku z Dečjo vasjo.
(2) Območje OPPN meri približno 1,8 ha.
(3) V območje OPPN so vključena zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št. 1545/1, 1545/5, 1546/2, 1546/3, 1546/4, 1546/5, 1546/6, 1546/8, 1549/9, 1557, 1720/1, vse k.o. 1825 Zagradec.
(4) Zaradi izvedbe infrastrukturne opreme obravnavanega območja so dopustni posegi tudi izven območja urejanja tega OPPN.
7. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN Zagradec – Dečja vas leži jugozahodno od Dečje vasi, ob regionalni cesti proti Ambrusu, na severnem delu se stika z vasjo. Južno od območja OPPN so gozdne površine, na vzhodu in severu je Dečja vas in kmetijske površine ob njej, na zahodu območje meji na regionalno cesto proti Ambrusu ter na drugi strani ceste na kmetijske površine ob Grintovcu.
(2) Načrtovana pozidava se navezuje na obstoječe javno cestno omrežje (na regionalno cesto R3-649/2915 Zagradec–Ambrus–Žvirče ter s peš povezavo na lokalno cesto v Dečji vasi) in na ostalo obstoječe javno infrastrukturno omrežje.
8. člen
(koncept urejanja prostora)
(1) Območje OPPN se ureja kot zaključeno območje prostostoječe stanovanjske pozidave, na katerem so objekti koncipirani obojestransko vzdolž dostopne ceste, ki se na južnem delu OPPN priključuje na regionalno cesto Zagradec–Ambrus–Žvirče.
(2) Predvidena je izgradnja 16 prostostoječih enodružinskih hiš z vso potrebno infrastrukturo.
(3) Zasnova pozidave se oblikuje obojestransko vzdolž dostopne ceste. Med dostopno in regionalno cesto se na zahodni strani območja OPPN zgradi 10 stanovanjskih hiš, vzhodno vzdolž dostopne ceste pa še 6 stanovanjskih hiš.
(4) Posamezni objekti se umestijo tako, da se zagotovijo ugodna osvetlitev objektov ter čim bolj smotrna in funkcionalna razmestitev objektov ter ureditev zunanjih površin – dostopov, dvorišč in parkirnih površin. Terenski prehodi se urejajo pretežno z brežinami in ozelenitvami, mestoma tudi z opornimi zidovi.
9. člen
(stanovanjski objekti)
(1) Tlorisni gabariti: vsi stanovanjski objekti imajo etažno površino 110–150 m2. Lahko so ali pravokotni z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali pa zasnovani v obliki črke L. Objekti se postavijo na površino za umestitev objekta. Gradbena meja na severni strani parcel je za vse objekte vsaj 3 m oddaljena od parcelne meje. Objekti se postavijo na gradbeno linijo 5 m od roba javnega sveta dostopne ceste.
(2) Etažnost objektov: K + P + M s kolenčnim zidom višine 0,60 do 1,10 m.
(3) Oblikovanje objektov je medsebojno usklajeno, fasade so v svetlih, peščenih barvah. Streha je dvokapna z naklonom od 35 do 40 stopinj, z opečno ali sivo barvo kritine. Dopustna so strešna okna in enokapne, škatlaste frčade. Trapezoidne oblike frčad niso dovoljene. Skupna dolžina frčad na eni strešini ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Dopustna je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme objekta.
(4) Kote pritličij in kleti objektov sledijo niveleti dostopne ceste. Ob objektih 1–10 se uredijo parkirne površine in nadstrešnice na koti pritličja, ob objektih 11–16 pa na koti kleti:
a) kote pritličij objektov 1–10:
– objekt 1 na koti 273,5 m n. m.,
– objekt 2 na koti 275,0 m n. m.,
– objekt 3 na koti 276,0 m n. m.,
– objekt 4 na koti 277,0 m n. m.,
– objekt 5 na koti 278,0 m n. m.,
– objekt 6 na koti 279,0 m n. m.,
– objekt 7 na koti 280,0 m n. m.,
– objekt 8 na koti 280,5 m n. m.,
– objekt 9 na koti 281,0 m n. m.,
– objekt 10 na koti 281,5 m n. m.;
b) kote kleti objektov 11–16:
– objekt 11 na koti 281,0 m n. m.,
– objekt 12 na koti 281,0 m n. m.,
– objekt 13 na koti 281,0 m n. m.,
– objekt 14 na koti 279,0 m n. m.,
– objekt 15 na koti 277,5 m n. m.,
– objekt 16 na koti 276,0 m n. m.
10. člen
(enostavni in nezahtevni objekti)
(1) Na posameznih gradbenih parcelah stanovanjskih objektov je dopustna postavitev drvarnic, nadstrešnic, lop, ut, pergol, senčnic, zimskih vrtov, letnih kuhinj, čebelnjakov, kokošnjakov, zajčnic, pesjakov, ograj, podpornih zidov, čistilnih naprav, rezervoarjev in priključkov na objekte GJI v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(2) Nadstrešnice za avtomobile se postavijo tik ob objektih in lahko segajo tudi izven gradbene linije, dopustne so v dimenzijah do 6,5 m x 5,0 m. Vse nadstrešnice se oblikujejo kot transparentni objekti z lahko leseno ali kovinsko konstrukcijo, lahko kot pergole, in z ravno streho.
(3) Vsi enostavni in nezahtevni objekti se lahko postavijo tudi zunaj površine za umestitev stanovanjskega objekta. Drvarnice, lope, ute, senčnice, zimski vrtovi in letne kuhinje ter čebelnjaki, kokošnjaki, zajčnice in pesjaki se na gradbenih parcelah objektov 1–10 postavijo na območju med gradbeno linijo in gradbeno mejo za postavitev pomožnih objektov, ki sta prikazani na Ureditveni situaciji, pri objektih 11–16 pa na območju vzhodno od gradbene linije. Drugi enostavni in nezahtevni objekti (ograje, podporni zidovi, čistilne naprave, rezervoarji in priključki na objekte GJI) se umestijo kjerkoli na gradbenih parcelah stanovanjskih objektov.
(4) Nadstrešnica na ekološkem otoku se izvede kot objekt z lahko leseno ali kovinsko konstrukcijo z ravno streho, ob otoku se zagotovi ograja oziroma zaslon.
(5) Za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v varovalni pas ceste je potrebno soglasje njenega upravljavca.
11. člen
(pogoji za zunanje ureditve)
(1) Ob stanovanjskih objektih se uredijo parkirne in druge utrjene površine ter dvorišča. Ostale površine se zatravijo in zasadijo.
(2) Terenski prehodi – brežine in oporni zidovi se zakrijejo in utrdijo z drevesno zasaditvijo, grmovnicami in plezalkami.
(3) Za tlakovanje površin ob objektih se uporabijo materiali, usklajeni z arhitekturnim oblikovanjem objektov.
(4) Ob zahodnih mejah parcel objektov 1–10 se na brežinah vzdolž regionalne ceste ohrani drevesna in grmovna vegetacija kot zeleni pas ob cesti.
12. člen
(dopustne dejavnosti)
V pritličjih in kleteh stanovanjskih objektih je dopustno opravljanje dejavnosti, ki so združljive z bivanjem: varstvo otrok, poslovne dejavnosti, trgovina na drobno ter storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, izobraževanje, razvedrilo, rekreacija ter druge dejavnosti, pri čemer je površina za opravljanje teh dejavnosti omejena na 80 m2. Poleg tega mora biti zagotovljeno parkiranje na lastni parceli, dejavnosti pa ne smejo generirati večjega tovornega in osebnega prometa, bistveno povečati negativnih vplivov na okolje.
13. člen
(vzdrževanje objektov)
Dopustno je vzdrževanje objektov.
14. člen
(odstranitev objektov)
Zaradi izvedbe načrtovanih ureditev se odstranita pomožni objekt na parceli številka 1546/2, k.o. Zagradec in gospodarski objekt na parceli 1546/8, k.o. Zagradec.
15. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN.
(2) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(3) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
3 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
16. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in ostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
17. člen
(prometne ureditve)
(1) Vzporedno z regionalno cesto se uredi nova dostopna cestna povezava, ki poteka vzdolžno po sredini skozi celotno območje OPPN, tako da navezuje vse nove objekte. Na južni strani se dostopna cesta navezuje na regionalno cesto R3-649/2915 Zagradec–Ambrus–Žvirče v km 0,935. Na severni strani OPPN se uredita obračališče in peš povezava do lokalne ceste v Dečji vasi.
(2) Dostopi do vseh objektov se uredijo z nove dostopne ceste. Ob zahodnem robu vozišča je predviden pas za pešce in ob njem bankina, ob vzhodnem robu vozišča pa le bankina.
(3) Tipski prečni profil dostopne ceste znaša:
    – vozišče                           5,00 m (2 x 2,50m)
    – pas za pešce                      1,50 m
    – bankina ob pasu za pešce          0,25 m
    – bankina na vzhodnem robu vozišča  0,75 m
    --------------------------------------------------------+
    – skupaj                            7,50 m
(4) Predvidena dostopna cesta sodi med malo prometne ceste, zato so kolesarji vodeni po vozišču.
(5) Stanovanjski objekti imajo na lastni parceli zagotovljeni najmanj 2 parkirni mesti z možnostjo obračanja na lastni parceli, tako da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
18. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Oskrba z električno energijo se zagotovi z izgradnjo novega NN zemeljskega izvoda iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Dečja vas. Transformatorska postaja se predhodno nadgradi s transformatorjem večje nazivne moči. Omogoči se dostop do TP za vzdrževalno vozilo operaterja.
(2) Uredi se elektro kabelska kanalizacija, ki se jo umesti v predvideni pas za pešce. Izvede se kabelski vod minimalnega prereza Al 4x70+2,5 mm2.
(3) Prostostoječe priključno merilne omarice (PMO), ki po potrebi omogočajo vgradnjo dveh ali večjega števila merilnih mest, se umestijo na stalno dostopno mesto ob dovozni poti.
(4) Fasade in strehe objektov predstavljajo površino, ki je primerna za izvedbo fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije.
(5) Pri križanju pešpoti in obstoječega 20 kV nadzemnega daljnovoda se v križnih razpetinah uredi mehanska in električna ojačitev izolacije.
(6) Za objekt 1 je treba pridobiti dodatne projektne pogoje zaradi gradnje v varovalnem pasu 20 kV daljnovoda.
19. člen
(javna razsvetljava)
(1) Cestna razsvetljava se uredi v bankini pasu za pešce ob dostopni cesti. Svetilke so tipizirane, enostavnih oblik, v sivi barvi in skladne z veljavno zakonodajo.
(2) Izvede se novo odjemno mesto s krmiljenjem javne razsvetljave. Uredi se prostostoječa omarica javne razsvetljave z ločenim merilnim in krmilnim delom, postavljena na tipski betonski podstavek. Omarico javne razsvetljave se umesti v bližino ceste in se napaja iz priključno merilne omare.
20. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Dostopna cesta tangira obstoječi podzemni telekomunikacijski vod, ki poteka na severovzhodnem delu OPPN. Tangirani vod se ukine oziroma nadomesti z novim priključkom na predvideno TK kabelsko kanalizacijo.
(2) Pozidava se priključuje na obstoječe telekomunikacijsko omrežje preko predvidene TK kabelske kanalizacije, ki se umesti v pasu za pešce.
21. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Po južnem delu obravnavanega območja poteka obstoječi primarni vodovod PVC DN160, ki se ga na območju predvidenih ureditev prestavi. Trasa obstoječega primarnega vodovoda se od skrajnega jugozahodnega vogala OPPN prestavi ob rob predvidene ceste ter se na vzhodnem delu OPPN ponovno naveže na obstoječi vod.
(2) Oskrba obravnavanega območja s sanitarno in požarno vodo se zagotovi z izgradnjo vodovoda minimalnega premera DN100, z navezavo na obstoječi vodovod AC DN125.
(3) Oskrba s požarno vodo se zagotovi z izgradnjo dveh nadzemnih hidrantov, ki se umestita ob dostopno cesto.
(4) Za vsak stanovanjski objekt se načrtuje samostojni vodovodni priključek. Vodovodni priključki se izvedejo iz predvidenega vodovoda, namenjenega oskrbi obravnavanega območja. Merilno mesto se izvede v zunanjem vodomernem jašku na parceli objekta. Vodomerni jašek se locira na vedno dostopnem mestu in ne sme biti umeščen na parkirni ali vozni površini.
(5) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upoštevajo predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo.
22. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju se uredi ločeni sistem kanalizacije.
(2) Predvidena komunalna kanalizacija obravnavanega območja se do izgradnje javnega sistema odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zaključi slepo. Priključitev stanovanjskih objektov na komunalno kanalizacijo se omogoči po izgradnji javnega sistema odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(3) Do izgradnje javnega sistema odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se čiščenje odpadene vode začasno omogoči z izgradnjo malih čistilnih naprav. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema je priključitev na javno kanalizacijo za vse objekte obvezna.
(4) Padavinske vode s streh objektov in manipulativnih površin se preko interne padavinske kanalizacije odvaja v ponikovalnico na parceli objekta. Padavinske vode je priporočljivo zadržati ter uporabiti za sanitarne potrebe.
(5) Padavinske vode z južnega dela dostopne ceste se preko muld odvede v obstoječi obcestni jarek regionalne ceste. Padavinske vode s preostalega dela dostopne ceste se preko peskolovov in padavinske kanalizacije ceste odvede v ponikovalnico, ki je locirana v zelenici ob severnem robu obravnavanega območja.
(6) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
23. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Občine Ivančna Gorica.
(2) Ob dostopni cesti se uredi ekološki otok z nadstrešnico, na katerem se postavijo posode za ločeno zbiranje odpadkov.
(3) Uredi se sistem individualnega prevzema komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto je ustrezno urejena površina posameznega stanovanjskega objekta, na kateri povzročitelj odpadkov le-te v tipiziranih zabojnikih preda izvajalcu gospodarske javne službe.
(4) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
24. člen
(ogrevanje in priprava tople vode)
Ogrevanje stanovanjskih objektov in priprava tople vode se ureja individualno. Pri zasnovi objektov in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovi učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Predvidijo se sistemi na podlagi obnovljivih virov energije kot so lesna biomasa, toplota okolja, sončna energija, geotermalna energija idr. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
4 Rešitve in ukrepi za ohranjanje narave, varovanje okolja in naravnih virov
25. člen
(ohranjanje narave in kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni območij in objektov varstva kulturne dediščine in varstva narave. V primeru odkritja podzemne kraške jame se dela ustavijo, o odkritju pa se obvesti Ministrstvo, pristojno za okolje.
26. člen
(varstvo tal in voda)
(1) Čiščenje odpadne vode se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema omogoči z izgradnjo individualnih čistilnih naprav, po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa je obvezna priključitev vseh objektov na javno kanalizacijo.
(2) V času gradnje so tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla (podtalnico). Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) je v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
27. člen
(varstvo zraka)
(1) Med gradnjo se v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika, ter zagotavljanje energetske učinkovitosti objektov.
28. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje III. kategorije varstva pred hrupom.
(2) Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljene s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
29. člen
(ravnanje s plodnim delom tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Tla pod delovnimi stroji za časa gradnje objektov morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla.
(3) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju urejanja, ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2 m.
30. člen
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
(1) Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja.
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
31. člen
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)
Pri zasnovi objekta in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
5 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
32. člen
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Območje urejanja leži zunaj območja poplavnosti in vi­soke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji objektov in ostalih ureditev niso potrebni.
(4) Pred gradnjo je potrebno preveriti stabilnost tal zaradi temeljenja. Pri projektiranju objektov je treba predhodno prido­biti geomehansko in geotehnično poročilo o stabilnosti terena ter skladno s temi izhodišči predvideti morebiti potrebne zaščitne ukrepe pri gradnji objektov in ureditvi brežin.
(5) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(6) Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercalli-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju (projektni pospešek tal je 0,175 g).
33. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve. Zagotovljeni so potrebni odmiki od parcelnih mej in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve, da se prepreči širjenje požara na sosednje objekte. Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo odmiki stavb od parcelnih mej, ki so v tem odloku določeni z gradbenimi mejami in gradbeno linijo, s čimer je omejeno širjenje požara med objekti. Dostopna cesta omogoča dostop z vozilom za in­tervencijo in evakuacijo, za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(3) Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo preko obstoječega in novega hidrantnega omrežja, ki se napaja iz vodovodnega omrežja.
6 Etapnost izvedbe prostorske ureditve
34. člen
(etapnost izvedbe)
OPPN se izvaja v fazah. Prva faza zajema urejanje reliefa z odrivanjem in nasipavanjem, tako da se uredijo končne kote, na katerih so predvidene gradnje. Druga faza zajema izvedbo javne cestne in druge javne infrastrukture. V nadaljevanju se izvaja gradnja posameznih stanovanjskih objektov. Gradnjo stanovanjskih objektov je možno izvajati sočasno ali pa ločeno po posameznih objektih. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
7 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
35. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Dopustna so odstopanja predvidenih kot pritličij oziroma kleti objektov, ki so navedeni v 9. členu, do ± 0,5 m zaradi prilagoditve niveleti ceste in ostalim zunanjim ureditvam objekta.
(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
III. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
36. člen
(hramba OPPN)
OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Ivančna Gorica in na sedežu Upravne enote Grosuplje. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
37. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0002/2013
Ivančna Gorica, dne 4. februarja 2015
Župan
Občine Ivančna Gorica
Dušan Strnad l.r.