Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/2015 z dne 6. 2. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/2015 z dne 6. 2. 2015

Kazalo

230. Državnopravobranilski red, stran 530.

Na podlagi drugega odstavka 4. člena in šestega odstavka 5. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13) generalni državni pravobranilec, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, izdaja
D R Ž A V N O P R A V O B R A N I L S K I R E D
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Državnopravobranilski red (v nadaljnjem besedilu: DPR) ureja:
– notranjo organizacijo dela,
– poslovanje v zadevah pravobranilske uprave,
– pisarniško poslovanje,
– druga vprašanja, če zakon tako določa.
(2) Z izvajanjem določb DPR se zagotavljajo pogoji za zakonito, strokovno pravilno, vestno in učinkovito delovanje državnega pravobranilstva.
2. člen
Za izvajanje DPR so odgovorni generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca in generalni sekretar. Za potrebe izvajanja DPR generalni državni pravobranilec izdaja odredbe in navodila.
3. člen
(1) Določbe DPR, ki se nanašajo na obrazce, žige, štampiljke, podpisovanje, dokumentarno gradivo, druge dokumente, številčenje, spise v vpisnikih in pravila pisarniškega poslovanja, se smiselno uporabljajo tudi za dokumente, ki se pošiljajo z uporabo naprav za prenos besedila, elektronske pošte ali drugih sredstev telekomunikacijske in informacijske tehnologije, pri katerih se namesto papirja uporablja nosilec podatkov, ki omogoča ustrezno pregledovanje in hrambo.
(2) Če z DPR ni drugače določeno, se za pisarniško poslovanje državnega pravobranilstva smiselno uporabljajo uredba, ki ureja upravno poslovanje, pravilnik, ki ureja izvrševanje uredbe o upravnem poslovanju, in pravilniki, ki urejajo elektronsko poslovanje.
4. člen
(1) Državni pravobranilci in pomočniki državnega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu: pravobranilec) opravljajo funkcijo v skladu z zakonom, ki ureja državno pravobranilstvo in drugimi zakoni.
(2) Pravobranilci se morajo vselej vesti tako, da varujejo samostojnost, ugled in dostojanstvo svoje službe.
(3) Generalni državni pravobranilec sprejme navodilo, s katerim določi poklicne in osebne etične zapovedi pravobranilcev.
5. člen
(1) Javni uslužbenci državnega pravobranilstva (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) so:
– uradniki, ki na državnem pravobranilstvu opravljajo naloge, ki spadajo v delovno področje državnega pravobranilstva;
– uradniki na položaju in uradniki, ki na državnem pravobranilstvu opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela;
– javni uslužbenci na strokovno-tehničnih delovnih mestih, ki na državnem pravobranilstvu opravljajo administrativno – tehnično delo.
(2) Javni uslužbenci se morajo vselej vesti tako, da varujejo ugled državnega pravobranilstva.
(3) Generalni državni pravobranilec sprejme navodilo, s katerim določi poklicne in osebne etične zapovedi javnih uslužbencev.
II. poglavje
OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
6. člen
(1) Državno pravobranilstvo o svojem delu ažurno in transparentno obvešča javnost, in sicer v skladu z zakonom, ki ureja medije, zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri čemer ravna v skladu z določbami, ki urejajo tajnost postopkov oziroma njihovih posameznih delov, in upošteva splošne zahteve po spoštovanju nepristranskosti sodstva in posledično nekomentiranju nepravnomočno končanih sodnih postopkov.
(2) Državno pravobranilstvo o svojem delu obvešča javnost:
– na spletni strani državnega pravobranilstva,
– s sporočili za javnost in na novinarskih konferencah,
– z odgovori na novinarska vprašanja in z odgovori na vprašanja ostalih zainteresiranih javnosti,
– z letnim poročilom,
– v sredstvih javnega obveščanja, publikacijah in glasilih,
– na drug ustrezen način.
(3) Državno pravobranilstvo pri obveščanju javnosti medijem zagotavlja enake možnosti informiranja. Glede na naravo in pomen zadeve lahko sporočila in podatke, ki so pisno posredovani posameznim medijem, objavi v obliki, ki je dostopna drugim medijem in javnosti.
(4) Vsako obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost, tajnost in druge zakonite interese strank ter drugih udeležencev v postopku, ugled in samostojnost državnega pravobranilstva in ne škoduje interesom postopka.
(5) Za spremljanje sredstev javnega obveščanja in obveščanje javnosti skrbi generalni državni pravobranilec, predstavnik za odnose z javnostmi oziroma druga oseba, ki jo za to pooblasti generalni državni pravobranilec.
III. poglavje
POSLOVANJE S STRANKAMI IN Z DRUGIMI OSEBAMI
7. člen
(1) Poslovni čas državnega pravobranilstva je od ponedeljka do četrtka od 9. do 15.30 ure in v petek od 9. do 14.30 ure.
(2) Državno pravobranilstvo ima premakljiv začetek in konec delovnega časa. Začetek delovnega časa državnega pravobranilstva je od ponedeljka do petka med 7. in 9. uro, konec delovnega časa pa med 15.30 in 17. uro oziroma v petek med 14.30 in 16. uro.
(3) Obvezna prisotnost pravobranilcev in javnih uslužbencev je od 9. do 15.30 ure, v petek pa do 14.30 ure.
(4) Nujne zadeve in že začete obravnave, naroki oziroma ogledi, katerih preložitev bi povzročila večje stroške ali zavlačevanje postopka, se opravijo, ne glede na trajanje delovnega časa.
(5) Generalni državni pravobranilec lahko določi posameznemu pravobranilcu ali javnemu uslužbencu drugačen razpored delovnega časa, če to zahteva ali dopušča nemoteno opravljanje dela državnega pravobranilstva.
(6) Na delovna dneva 24. in 31. decembra je poslovni čas državnega pravobranilstva od 8. do 13. ure.
8. člen
(1) Pravobranilci poslujejo z nasprotnimi strankami neposredno ali pisno v okviru svojih pristojnosti v postopkih pred sodišči in upravnimi organi ter na državnem pravobranilstvu.
(2) Pravobranilec ali po njegovi odredbi strokovni sodelavec mora zagotoviti, da se vsako poslovanje pravobranilca iz prejšnjega odstavka zabeleži v spisu.
9. člen
Pravobranilci in javni uslužbenci pri stikih s fizičnimi in pravnimi osebami ne smejo izražati svojega osebnega mnenja o pravilnosti odločitev ali dejanj in tudi ne dajati izjav o verjetnem izidu posamezne zadeve oziroma o predvidenih ali načrtovanih ukrepih.
IV. poglavje
PROSTORI IN OPREMA
10. člen
Državno pravobranilstvo posluje na sedežu v Ljubljani in na zunanjih oddelkih v Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju.
11. člen
(1) S hišnim redom se določi način uporabe delovnih in drugih prostorov državnega pravobranilstva, čas zadrževanja zaposlenih v zgradbi, razpolaganja s ključi vhodnih vrat, ukrepe za vzdrževanje reda in čistoče v zgradbi, ukrepe za zagotavljanje varnosti zgradbe in oseb v zgradbi, način dostopa obiskovalcev, uporabo pripadajočega zemljišča in zgradbi pripadajočih parkirnih prostorov.
(2) Hišni red izda generalni državni pravobranilec.
12. člen
(1) Ob vhodu v zgradbo, v kateri ima državno pravobranilstvo svoje prostore, mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla velikosti 60 x 40 cm, na vrhu katere je državni grb Republike Slovenije, nato napis »Republika Slovenija« in pod njim naziv državnega pravobranilstva, pri zunanjih oddelkih pa tudi označba, da gre za zunanji oddelek.
(2) Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi, v katerih delajo generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca, vodja oddelka, državni pravobranilci, in pomočniki državnih pravobranilcev, mora biti pritrjena pravokotna ploščica z imenom in priimkom ter funkcijo.
(3) Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi, v katerih delajo javni uslužbenci, morajo biti pritrjeni napisi, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v prostorih, kot so vložišče, urad generalnega državnega pravobranilca, vpisnik, strojepisnica, finančno računovodska služba ter imena in priimki javnih uslužbencev. Pri generalnem sekretarju in vodjih služb pa se poleg imena in priimka zapiše tudi položaj.
(4) Vsa vhodna vrata iz drugega in tretjega odstavka tega člena so oštevilčena.
13. člen
Na dvojezičnih območjih so vsi napisi tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
14. člen
V uradu generalnega državnega pravobranilca in v uradih zunanjih oddelkov je nameščen grb Republike Slovenije.
15. člen
(1) Za izdelavo posameznih dokumentov in listin se uporabljajo predloge.
(2) Predloge so sestavni del informacijskega sistema za podporo delovanju državnega pravobranilstva.
(3) Za posamezna pisarniška opravila, ki se opravljajo z uporabo informacijskega sistema, mora biti v okviru predlog omogočen izpis vseh podatkov, ki jih je iz informacijskega sistema možno zajeti v predlogo.
16. člen
(1) Vsi izhodni dokumenti morajo biti zaradi pristnosti in verodostojnosti opremljeni z žigom državnega pravobranilstva in podpisom pristojne osebe.
(2) Žig državnega pravobranilstva je okrogle oblike, v sredini žiga je grb Republike Slovenije, v zunanjem krogu vsebuje naziv »Republika Slovenija«, pod njim v notranjem krogu pa naziv »Državno pravobranilstvo«. Sedež državnega pravobranilstva (samo kraj) je izpisan na notranjem krogu spodnje strani žiga, pod njim pa je številka žiga.
(3) Za posebne primere, v katerih bi bil žig iz prejšnjega odstavka po velikosti neustrezen, se lahko uporablja mali žig.
17. člen
Za mehanično odtiskovanje naziva državnega pravobranilstva ter kratke zaznamke, označbe in odredbe se uporabljajo štampiljke, ki jih določi generalni državni pravobranilec.
18. člen
V žigih, malih žigih in štampiljkah, ki jih uporabljajo zunanji oddelki državnega pravobranilstva, mora biti tudi označba zunanjega oddelka.
19. člen
(1) Državno pravobranilstvo vodi evidenco žigov.
(2) Žige in štampiljke hrani in za njih odgovarja javni uslužbenec, ki jih pri delu uporablja.
20. člen
Žigi in štampiljke se naročajo pri izbranem ponudniku, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
21. člen
(1) Kot žig državnega pravobranilstva v elektronski obliki se uporablja varen elektronski podpis državnega pravobranilstva, overjen s kvalificiranim potrdilom.
(2) Uporaba žiga državnega pravobranilstva v elektronski obliki ni potrebna, če je dokument varno elektronsko podpisan in overjen s kvalificiranim potrdilom pravobranilca ali javnega uslužbenca.
22. člen
Pravobranilci in javni uslužbenci imajo službeno izkaznico (v nadaljnjem besedilu: uradna izkaznica), s katero se izkažejo pri izvajanju pravobranilske funkcije.
23. člen
Pravobranilci so pri udeležbi na glavnih obravnavah in narokih na sodiščih oblečeni v pravobranilsko togo.
V. poglavje
ORGANIZACIJA IN POSLOVANJE DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA
1. Notranja ureditev
24. člen
Notranjo organizacijo državnega pravobranilstva določi generalni državni pravobranilec z navodili, odredbami in drugimi internimi akti v skladu z zakonom in DPR.
25. člen
(1) Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljnjem besedilu: akt) izda generalni državni pravobranilec.
(2) Akt ureja:
– notranjo organizacijo državnega pravobranilstva;
– sistemizacijo uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest, s katero so določeni opisi nalog na posameznih delovnih mestih;
– pogoje za zasedbo delovnih mest ter strukturo vseh uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah;
– druge pravice in obveznosti javnih uslužbencev.
(3) Notranja organizacija državnega pravobranilstva se določi glede na obseg dela, število pravobranilcev in število javnih uslužbencev.
26. člen
(1) Državno pravobranilstvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedežu in na zunanjih oddelkih.
(2) Generalni državni pravobranilec lahko zaradi specializacije, učinkovitosti ali usklajenega delovanja na določenih področjih na sedežu oblikuje oddelke.
(3) Na sedežu se oblikuje oddelek, če so za opravljanje zadev z enega ali več posameznih pravnih področij razporejeni najmanj trije pravobranilci s polno ali nadpolovično obremenit­vijo.
(4) Vodja oddelka na sedežu in zunanjega oddelka se določi z letnim razporedom.
27. člen
(1) Za izvajanje pravobranilske uprave se oblikuje urad generalnega državnega pravobranilca in generalni sekretariat. V generalnem sekretariatu se za opravljanje posameznih vrst strokovno-tehničnih, organizacijskih in drugih spremljajočih nalog, ne glede na število sistemiziranih delovnih mest, lahko oblikujejo službe in uradi.
(2) Generalni sekretariat sestavljajo:
– služba za organizacijo in kadre,
– finančno računovodska služba,
– služba za informatiko,
– služba za pravobranilsko upravo; in
– uradi zunanjih oddelkov.
28. člen
V zadeve pravobranilske uprave se uvršča zlasti notranja organizacija, organizacija poslovanja, odločanje, načrtovanje, uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti pravobranilcev in javnih uslužbencev, vodenje vpisnikov in evidenc, koordiniranje, komuniciranje, spremljanje učinkov, poročanje, izvajanje pregledov nad opravljanjem zadev pravobranilske uprave, pisarniško tehnično poslovanje, kadrovsko-personalne zadeve, finančno in materialno poslovanje, skrb in ukrepi za varnost oseb, dokumentacije in premoženja in druge zadeve, s katerimi se na podlagi zakona, DPR in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno in učinkovito delo državnega pravobranilstva.
29. člen
(1) Zadeve pravobranilske uprave so v pristojnosti generalnega državnega pravobranilca, če ni v zakonu ali DPR drugače določeno.
(2) Za opravljanje posameznih zadev pravobranilske uprave lahko generalni državni pravobranilec pooblasti generalnega sekretarja, vodje oddelkov ali druge osebe.
30. člen
Pri opravljanju zadev pravobranilske uprave generalni državni pravobranilec sprejema upravne odločitve in sklepe, izdaja odredbe in druga navodila za delo v posameznih zadevah.
31. člen
Za izvrševanje zadev pravobranilske uprave ima državno pravobranilstvo generalnega sekretarja, ki pripravlja splošne akte, posamezne odločbe, okrožnice in organizacijska navodila, sestavlja poročila in analize, pripravlja strokovna gradiva in pravne podlage za delo, spremlja izvajanje sklepov kolegija generalnega državnega pravobranilca, vodi generalni sekretariat in opravlja tudi druge naloge, ki jih nanj prenese generalni državni pravobranilec.
32. člen
(1) Z namenom zagotavljanja usklajenega dela, enotne prakse pri delu in enotne uporabe predpisov generalni državni pravobranilec izvaja pregled pravobranilske uprave.
(2) Generalni državni pravobranilec lahko za potrebe izvajanja pregleda pravobranilske uprave odredi pregled dela javnih uslužbencev oziroma spisov.
(3) Generalni sekretar skrbi za izvedbo rednih letnih pregledov pravobranilske uprave na sedežu in zunanjih oddelkih državnega pravobranilstva.
(4) Glede izvajanja pregleda pravobranilske uprave se smiselno uporabljajo določbe DPR o izvajanju pregledov poslovanja.
33. člen
(1) Vodja oddelka opravlja naslednje naloge:
– vodi in organizira delo na oddelku,
– zagotavlja izvajanje DPR na oddelku,
– zagotavlja racionalno in enakomerno delitev zadev v skladu s pravili o dodeljevanju zadev, ki so določena v 45. členu tega DPR,
– skrbi za enakomerno obremenitev pravobranilcev in strokovnih sodelavcev na oddelku,
– skrbi za redno in pravočasno opravljanje zadev na oddelku,
– skrbi za poenoteno delo pravobranilcev in strokovnih sodelavcev, ter v ta namen lahko pregleduje spise,
– spremlja zakonodajo, pravno prakso in drugo pravno problematiko z delovnega področja oddelka in o tem seznanja pravobranilce in strokovne sodelavce na oddelku;
– spremlja pravno in drugo problematiko na oddelku in o njej poroča generalnemu državnemu pravobranilcu in predlaga rešitve,
– spremlja statistične podatke o pripadu zadev, številu odprtih in številu rešenih zadev, ter o tem mesečno poroča generalnemu državnemu pravobranilcu,
– izdela plan izrabe dopustov in dežurstev vseh zaposlenih na oddelku in ga najpozneje do 1. marca v tekočem letu predloži generalnemu državnemu pravobranilcu,
– opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu z DPR pisno pooblasti generalni državni pravobranilec.
(2) Vodja oddelka je dolžan zadeve, ki so širšega javnega pomena, ki imajo posebno odmevnost, pri katerih so nejasna temeljna pravna vprašanja ali so kako drugače pomembna za državno pravobranilstvo, in sodno prakso označiti kot posebej pomembne.
(3) Zadeve iz prejšnjega odstavka vodja oddelka označi po uradni dolžnosti ali na predlog pravobranilca, ki jih obravnava, praviloma ob prejemu spisa, lahko pa tudi kasneje, če se med postopkom pokaže, da gre za take zadeve.
(4) Posebej pomembne zadeve se označijo z besedo »POMEMBNO« na ovitku spisa in z vpisom te besede v opombe vpisnika.
34. člen
Vodje oddelkov pripravijo ob koncu koledarskega leta letno poročilo o delu oddelka ter ga najpozneje do 31. januarja naslednjega leta posredujejo generalnemu državnemu pravobranilcu.
2. Poslovanje državnega pravobranilstva
35. člen
Generalni državni pravobranilec sam ali prek vodij oddelkov izvaja pregled zakonitosti, strokovne pravilnosti, poenotenosti in pravočasnosti poslovanja državnega pravobranilstva.
36. člen
(1) Zaradi usklajevanja dela in učinkovitega opravljanja zadev z delovnega področja državnega pravobranilstva, sprejemanja pravnih stališč do posameznih pravnih vprašanj, pridobivanja mnenja o razporedu del, usklajevanja dela posameznih oddelkov, izboljšanja metode dela, strokovnega izpopolnjevanja in drugih vprašanj, ki so pomembna za delo državnega pravobranilstva, sklicuje generalni državni pravobranilec ožji ali razširjeni kolegij ter sestanke enega, več ali vseh oddelkov oziroma drugih organizacijskih enot in imenuje stalne ali občasne delovne skupine.
(2) Sestanke zunanjega oddelka oziroma oddelka na sedežu lahko sklicuje poleg generalnega državnega pravobranilca tudi vodja oddelka.
(3) Generalni državni pravobranilec lahko pravobranilcu, generalnemu sekretarju ali strokovnemu sodelavcu zaupa obdelavo posameznih vprašanj glede uporabe posameznih predpisov, pravnomočno zaključenih postopkov ali osnutka zakonov, ki jih sprejema zakonodajna ali izvršilna oblast zato, da bi se ta vprašanja obravnavala na sestanku pravobranilcev, po potrebi pa tudi na sestanku vseh zaposlenih na državnem pravobranilstvu.
37. člen
(1) Ožji kolegij obravnava najpomembnejše zadeve, ki se nanašajo na poslovanje državnega pravobranilstva. Ožji kolegij sestavljajo generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca, vodje oddelkov na sedežu in generalni sekretar.
(2) Razširjeni kolegij obravnava zadeve s področja poslovanja državnega pravobranilstva. Razširjeni kolegij sestavljajo člani ožjega kolegija in vodje zunanjih oddelkov.
(3) Pobudo za sprejem ali spremembo že sprejetega pravnega stališča lahko da vsak pravobranilec neposredno ali prek vodje oddelka.
(4) Državno pravobranilstvo sprejema pravna stališča do posameznih pravnih vprašanj, ki se kažejo pri delu državnega pravobranilstva, na ožjih in razširjenih kolegijih ter delovnih sestankih oddelkov na sedežu. O pravnih stališčih oddelka vodja oddelka obvesti generalnega državnega pravobranilca, njegovega namestnika, vse pravobranilce in strokovne sodelavce. O pravnih stališčih, sprejetih na ožjem ali razširjenem kolegiju, generalni državni pravobranilec obvesti vse pravobranilce in strokovne sodelavce.
(5) Zaradi zagotavljanja usklajenega dela, enotne prakse pri delu in enotne uporabe predpisov lahko generalni državni pravobranilec izda obvezno navodilo.
38. člen
(1) Pravobranilci in strokovni sodelavci skrbijo za redno in pravočasno reševanje zadev, ki so jim dodeljene v delo.
(2) Pravobranilci in strokovni sodelavci sproti obveščajo vodjo oddelka o zahtevnejših primerih (vrednostno, po vsebini ipd.), problemih in vprašanjih, ki se na novo pojavljajo, ter posebnostih, o katerih menijo, da bi bilo primerno z njimi seznaniti generalnega državnega pravobranilca.
2.1. Letni razpored
39. člen
(1) Generalni državni pravobranilec z letnim razporedom imenuje namestnika generalnega državnega pravobranilca ter vodje notranjih in zunanjih oddelkov državnega pravobranilstva.
(2) Z letnim razporedom generalni državni pravobranilec določi oddelke na sedežu in razporedi pravobranilce in strokovne sodelavce na posamezne oddelke oziroma pravna področja.
(3) Generalni državni pravobranilec izdela letni razpored za prihodnje leto najkasneje do 27. decembra.
40. člen
(1) Pri razporeditvi pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev na posamezno pravno področje se upoštevajo potrebe državnega pravobranilstva ter delovne izkušnje in usposobljenost za delo na posameznem pravnem področju ter skrb za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve pravobranilcev in strokovnih sodelavcev.
(2) Če pripad zadev določenega pravnega področja ni tolikšen, da bi bil razporejeni pravobranilec z delom na tem pravnem področju polno delovno obremenjen, rešuje pravobranilec tudi zadeve z drugega pravnega področja na podlagi letnega razporeda.
(3) Če obseg dela na določenem pravnem področju ni tolikšen, da bi bil razporejeni strokovni sodelavec z delom na tem pravnem področju polno delovno obremenjen, se strokovnemu sodelavcu dodeli strokovno delo tudi z drugega pravnega področja na podlagi letnega razporeda.
(4) Pri razporeditvi pravobranilca za vodjo oddelka ali njegovega namestnika se poleg sposobnosti, naštetih v prvem odstavku, upošteva tudi njegove vodstvene sposobnosti in sposobnost za organizacijo dela.
41. člen
(1) Letni razpored se vroči vsem pravobranilcem in strokovnim sodelavcem.
(2) Letni razpored se uporablja od 1. januarja naslednjega leta.
42. člen
Veljavnost obstoječega letnega razporeda se lahko podaljša v naslednje leto.
2.2. Spremembe letnega razporeda
43. člen
(1) Letni razpored se lahko med letom spremeni zaradi spremembe števila zaposlenih pravobranilcev in strokovnih sodelavcev, bistvenega povečanja števila zadev določene vrste, zaradi zahteve, da se posamezne vrste zadev ali posamezna opravila v zadevi prednostno rešujejo, daljše odsotnosti pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev in drugih opravičljivih razlogov.
(2) Pri spremembi letnega razporeda dela se pri razporedu zadev smiselno upoštevajo določbe prejšnjih členov.
2.3. Splošna pravila o dodeljevanju zadev
44. člen
(1) Posameznemu pravobranilcu ali strokovnemu sodelavcu se spisi s posameznega pravnega področja dodeljujejo praviloma po vrstnem redu v skladu z letnim razporedom in DPR.
(2) Ob dodelitvi zadeve ali kasneje se lahko določi tudi strokovnega sodelavca, ki bo pod vodstvom pravobranilca v tej zadevi opravljal strokovno delo.
(3) Na način iz prejšnjega odstavka se določi tudi strokovno sodelovanje oziroma pomoč posameznih pravobranilcev pri reševanju zadev drugih nosilcev spisa (stranski nosilci spisa), glede na njihovo specialistično znanje, izkušnje in obremenitev.
45. člen
(1) Na oddelku se nove zadeve dodeljujejo posameznemu pravobranilcu na naslednje načine:
– dnevno prispele zadeve se dodeljujejo pravobranilcem po vrstnem redu prispetja ob upoštevanju šifranta pravobranilcev,
– če na isti dan prispe več zadev, se te najprej razdelijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma nazivov strank, ki so sprožile postopek oziroma predlagale uvedbo postopka, ter se dodelijo pravobranilcem ob upoštevanju šifranta pravobranilcev,
– če se vodijo vpisniki po različnih vrstah zadev, se zadeve dodeljujejo pravobranilcem po vrstnem redu šifrantov za vsako vrsto zadev posebej,
– zadeva, ki jo je pravobranilec že obravnaval (predhodni postopek, mnenje, ponovno aktivirana zadeva ipd.) se dodeli v reševanje istemu pravobranilcu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka odredi drugačen vrstni red dodeljevanja novih zadev na oddelku ali odredi, da se določene vrste novih zadev dodeljujejo v reševanje določenemu pravobranilcu na tem oddelku.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka odredi, da se zadeva ali posamezne vrste zadev zaradi enakomerne obremenitve dodelijo v reševanje drugemu oddelku oziroma pravobranilcu na drugem oddelku.
46. člen
Generalni državni pravobranilec lahko vodjem oddelkov ter državnim pravobranilcem, ki so odgovorni za delo najmanj treh strokovnih sodelavcev na posameznem pravnem področju, z odredbo ustrezno zmanjša obseg rednega pripada, vendar največ do 40 %.
47. člen
Ob nastopu funkcije oziroma dela na državnem pravobranilstvu lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka z odredbo določi pravobranilcu oziroma strokovnemu sodelavcu osebo, ki ga nadomešča. Generalni državni pravobranilec po potrebi spremeni nadomeščanje z odredbo.
48. člen
Generalni državni pravobranilec lahko, zaradi zagotovitve nemotenega dela na posameznem oddelku, s pisno odredbo na ta oddelek začasno prerazporedi enega ali več pravobranilcev oziroma strokovnih sodelavcev.
49. člen
(1) Za dodeljevanje zadev po določbah DPR se lahko uporabi način dodeljevanja zadev z računalniškim programom, ki omogoča samodejno določanje pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev kot nosilcev spisov.
(2) Zaradi potreb informacijskega sistema so pravobranilci in javni uslužbenci označeni s šifro. Način in postopek dodeljevanja šifer določi generalni državni pravobranilec z navodilom.
50. člen
(1) Pravica do vpogleda v podatke iz informacijskega sistema se uresničuje tako, da javni uslužbenec v generalnem sekretariatu najmanj na vsake tri mesece pripravi poročila o pripadu zadev in obremenitvi pravobranilcev. Podrobnejšo vsebino poročil določi generalni državni pravobranilec z navodilom.
(2) Vodja oddelka na podlagi podatkov v informacijskem sistemu celovito oceni enakomernost obremenjenosti pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev na oddelku ter predlaga generalnemu državnemu pravobranilcu potrebne ukrepe za njeno zagotovitev.
2.4. Dodeljevanje zadev ob daljši odsotnosti pravobranilca ali strokovnega sodelavca
51. člen
(1) Če je pravobranilec ali strokovni sodelavec odsoten več kot en mesec in oseba, ki ga nadomešča zaradi preobremenjenosti ne more obravnavati zadev, se zadeve, ki so mu bile že dodeljene, začasno predodelijo v reševanje drugim pravobranilcem ali strokovnim sodelavcem na oddelku.
(2) O dodelitvi zadev odloči generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka.
2.5. Začasna ustavitev dodeljevanja zadev pravobranilcu ali strokovnemu sodelavcu
52. člen
(1) Zaradi odsotnosti, daljše od enega meseca, lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka, odsotnemu pravobranilcu ali strokovnemu sodelavcu začasno ustavi dodeljevanje novih zadev. V tem primeru se zadeve dodeljujejo drugim pravobranilcem na oddelku v skladu s 45. členom tega DPR.
(2) Če pravobranilec prejme v delo izjemno zahtevno, obsežno in nujno zadevo oziroma mu generalni državni pravobranilec z odredbo naloži kakšno drugo nujno delo ali izvedbo naloge, se mu lahko, tudi na predlog vodje oddelka, začasno ustavi dodeljevanje novih zadev, reševanje tekočih zadev pa se lahko začasno predodeli pravobranilcu, ki ga nadomešča ali drugemu pravobranilcu. V takem primeru mora pravobranilec o opravljenem delu tedensko obveščati generalnega državnega pravobranilca.
2.6. Predodelitev zadev
53. člen
Ob povečanju ali zmanjšanju števila pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev na posameznem oddelku, lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka odredi predodelitev ene ali več zadev na drugega pravobranilca ali strokovnega sodelavca znotraj oddelka ali na drug oddelek.
2.7. Združitev, razdružitev in izločitev postopkov
54. člen
(1) Kadar sodišče združi zadeve, jih združi tudi državno pravobranilstvo, razen če generalni državni pravobranilec, sam ali na predlog vodje oddelka, odloči drugače.
(2) Če sodišče izloči posamezne zadeve, se zadeve dodelijo istemu nosilcu.
(3) Za razdružene zadeve se uporablja prejšnji odstavek.
2.8. Dodeljevanje množičnih sporov
55. člen
Če je vloženih več zadev z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem, se po časovnem zaporedju vložitve zadev te razdelijo med dva ali več pravobranilcev, ob upoštevanju vrstnega reda šifranta v vpisniku, z namenom zagotovitve specializacije.
2.9. Dopusti in druge odsotnosti ter dežurstva
56. člen
Dolžino letnega in izrednega dopusta za pravobranilce določi generalni državni pravobranilec na podlagi internega akta o kriterijih za določitev dolžine rednega, izrednega in študijskega dopusta, za javne uslužbence pa na podlagi zakona in kolektivne pogodbe.
57. člen
(1) Za državno pravobranilstvo veljajo sodne počitnice in trajajo od 15. julija do 15. avgusta.
(2) Za štetje rokov med sodnimi počitnicami se uporabljajo določila zakona, ki ureja poslovanje sodišč med sodnimi počitnicami.
(3) Pravobranilci in javni uslužbenci morajo pretežni del letnega dopusta izrabiti med sodnimi počitnicami.
(4) Med sodnimi počitnicami se na sedežu državnega pravobranilstva določi dežurstvo pravobranilcev in javnih uslužbencev, ki morajo biti v tem času na delu zaradi dostopnosti do nujnih podatkov in nemotenega obravnavanja zadev.
(5) Generalni državni pravobranilec lahko določi dežurstvo tudi za čas pred prazniki in dela prostimi dnevi oziroma po njih.
(6) Generalni državni pravobranilec določi dežurstvo iz četrtega in petega odstavka tega člena na predlog vodij oddelkov do 31. januarja za tekoče leto.
58. člen
Zaradi zagotovitve nemotenega poteka dela na sedežu morajo pravobranilci in strokovni sodelavci za načrtovano izrabo drugih oblik dopusta in odsotnosti seznaniti osebe, ki jih nadomeščajo, in pridobiti soglasje vodje oddelka oziroma generalnega državnega pravobranilca.
59. člen
(1) O vsaki odsotnosti z dela so pravobranilci in javni uslužbenci dolžni takoj obvestiti generalni sekretariat.
(2) Pristojni javni uslužbenec v generalnem sekretariatu mora o odsotnosti pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca takoj obvestiti osebo, ki ga nadomešča, vodjo oddelka, vodjo urada, vodje vpisnikov in vodjo strojepisnice.
(3) Če sta sočasno odsotna pravobranilec oziroma strokovni sodelavec in oseba, ki ga nadomešča, mora pristojni javni uslužbenec v generalnem sekretariatu takoj obvestiti vodjo oddelka, ki predlaga generalnemu državnemu pravobranilcu, da odredi začasno nadomeščanje.
60. člen
Na zunanjih oddelkih je vodja zunanjega oddelka dolžan organizirati izrabo dopustov in drugih odsotnosti tako, da so na oddelku vedno navzoči vsaj en pravobranilec oziroma strokovni sodelavec ter ustrezno število ostalih javnih uslužbencev, in s tem omogočiti nemoteno obravnavanje zadev.
VI. poglavje
PREGLED POSLOVANJA IN IZOBRAŽEVANJE
1. Pregled poslovanja
61. člen
(1) Generalni državni pravobranilec zagotavlja, da je poslovanje oddelkov na sedežu in zunanjih oddelkov državnega pravobranilstva zakonito, strokovno pravilno, pravočasno in poenoteno ter v skladu z DPR, odredbami in navodili.
(2) Za zagotavljanje poslovanja iz prejšnjega odstavka se izvajajo pregledi dela oddelkov in pravobranilcev ter javnih uslužbencev.
(3) Spise lahko pregledujejo le pravobranilci, vpisnike in drugo dokumentacijo pa javni uslužbenci, na podlagi pisnega pooblastila generalnega državnega pravobranilca, ki je sestavni del odredbe o pregledu.
(4) Generalni državni pravobranilec izda odredbo o pregledu, v kateri navede namen in čas pregleda ter imenuje vodjo in člane komisije za pregled. Odredbo je potrebno najmanj tri dni pred pregledom vročiti članom komisije in vodji oddelka ali vodji vpisnika, katerega poslovanje bo pregledano.
(5) Če tako zahtevajo posebne okoliščine, se odredba začne izvrševati takoj. V odredbi o pregledu se posebej obrazloži potreba po takojšnji izvršitvi.
62. člen
(1) Pregled poslovanja na oddelkih se opravi najmanj enkrat na dve leti, njegov obseg pa določi generalni državni pravobranilec.
(2) Načrt pregledov poslovanja za posamezno koledarsko leto se pripravi in posreduje vodjem oddelkov in vodjem vpisnikov najkasneje do konca koledarskega leta za naslednje leto.
63. člen
(1) Po opravljenem pregledu komisija sestavi poročilo o pregledu in ga vroči vodji oddelka oziroma vodji vpisnika, katerega delo je bilo pregledano.
(2) Na podlagi poročila o pregledu lahko generalni državni pravobranilec osebam iz prejšnjega odstavka določi rok za odpravo ugotovljenih napak ali odredi druge ustrezne ukrepe. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo generalnemu državnemu pravobranilcu predložiti poročilo o odpravi ugotovljenih napak ali izvedbi odrejenih ukrepov.
2. Izobraževanje pravobranilcev in javnih uslužbencev
64. člen
(1) Izobraževanje obsega pravobranilsko šolo in druge oblike izobraževanja pravobranilcev in javnih uslužbencev. Letni program izobraževanja pravobranilcev izdela pravobranilec, ki je z letnim razporedom zadolžen za izobraževanje.
(2) Pravobranilska šola je oblika rednega strokovnega izobraževanja.
(3) Program pravobranilske šole se oblikuje na podlagi analize ugotovitev poročil o opravljenih pregledih dela oddelkov in pravobranilcev ter ugotovitev pri obravnavanju zadev v pritožbenem postopku in postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
(4) Druge oblike izobraževanja se organizirajo za odpravo ugotovljenih napak in pomanjkljivosti ter zaradi seznanjanja z novostmi na področju zakonodaje in sodne prakse, ki so pomembne za delo pravobranilcev.
(5) Pravobranilci imajo pravico in dolžnost udeležiti se oblik izobraževanja iz tega člena. Glede na vsebino ali obliko izobraževanja lahko generalni državni pravobranilec določi obvezno udeležbo.
65. člen
(1) Izobraževanja in usposabljanja iz prejšnjega člena se organizirajo v okviru letnega programa izobraževanja in v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Pravobranilci in javni uslužbenci se udeležujejo tudi oblik izobraževanja in usposabljanja, ki jih organizirajo druge izobraževalne organizacije.
66. člen
(1) Državno pravobranilstvo skrbi, v skladu s finančnimi zmožnostmi, za redni nakup izdaj zakonov in drugih predpisov, zbirk sodnih odločb, strokovnih revij, drugih strokovnih publikacij in strokovne literature, ki jih pravobranilci in strokovni sodelavci potrebujejo za uspešno in strokovno opravljanje dela.
(2) Zakone, druge predpise in strokovno literaturo, ki so pogosto v uporabi, nakupi državno pravobranilstvo v zadostnem številu izvodov.
(3) Generalni državni pravobranilec in generalni sekretar skrbita za to, da se vsi zaposleni na primeren način seznanijo s spremembami in dopolnitvami veljavnih predpisov. Generalni državni pravobranilec lahko določi javnega uslužbenca, ki skrbi za to, da bodo vsi pravobranilci in javni uslužbenci na primeren način seznanjeni s spremembami in dopolnitvami veljavnih predpisov.
(4) Za hranjenje publikacij in literature iz prejšnjih odstavkov se pri državnih pravobranilstvu lahko organizira strokovna knjižnica.
VII. poglavje
PISARNIŠKO POSLOVANJE
1. Uvodne določbe
67. člen
(1) Pisarniško delo državnega pravobranilstva se organizira glede na vsebino, obseg dela in zahtevnost opravil.
(2) Organizacijo in pravila pisarniškega poslovanja določa skladno s predpisi generalni državni pravobranilec.
68. člen
(1) Dokumentarno gradivo se v skladu s klasifikacijskim načrtom razporeja v vpisnike, evidence in imenike.
(2) Dokumentarno gradivo vpisnikov se obdeluje in hrani v spisih, dokumentarno gradivo evidenc pa v zapisih.
(3) V imenikih se obdelujejo in hranijo zapisi o osebah, ki nastopajo kot stranke ali drugi udeleženci v posameznih spisih ali zapisih.
69. člen
(1) Vsak spis ali zapis pripada eni izmed organizacijskih enot.
(2) Organizacijske enote, kjer se obdeluje in hrani dokumentarno gradiva, so naslednje:
– Državno pravobranilstvo Republike Slovenije na sedežu v Ljubljani;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Celju;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Kopru;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Kranju;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Mariboru;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Murski Soboti;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Novi Gorici;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Novem mestu;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva na Ptuju.
(2) Imeniki se vodijo centralno za vse organizacijske enote skupaj.
70. člen
(1) Državno pravobranilstvo upravlja imenike, ki so podlaga za delovanje informacijskega sistema. Vrsta in vsebina uporabe so opredeljeni v klasifikacijskem načrtu, ki je priloga tega DPR.
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za upravljanje seznamov in drugih zbirk osebnih podatkov, ki se vodijo v skladu s klasifikacijskim načrtom.
71. člen
Zapis o osebi vpisničar vnese v imenik tedaj, kadar v skladu z DPR ta oseba nastopa v kakšni izmed procesnih vlog v posameznem spisu ali zapisu.
72. člen
(1) Združitev zapisov v imeniku vpisničar opravi tako, da se zapis o osebi, ki se pridružuje, združi z zapisom vpisane osebe.
(2) Združen zapis je lahko le tisti, pri katerem je zabeležena EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njegovi rojstni podatki ali matična številka pravne osebe.
(3) Združevanje zapisov v imeniku se lahko opravi le takrat, kadar ni nobenega dvoma, da oba zapisa pripadata isti osebi.
73. člen
Klasifikacijski načrt, ki je priloga tega DPR, določa:
– vrsto dokumentarnega gradiva, ki se hrani v posameznih vpisnikih, imenikih in evidencah (klasifikacijskih znakih),
– pri katerih organizacijskih enotah se posamezni vpisniki in evidence vodijo ter
– kakšni so roki hrambe posameznih vrst dokumentarnega gradiva.
74. člen
Dokumentarno gradivo na državnem pravobranilstvu je razporejeno v naslednje zbirke:
– zbirka nerešenih zadev;
– priročni arhiv;
– stalni arhiv.
75. člen
(1) Vsaka organizacijska enota ima svoj priročni in stalni arhiv, kjer se nahaja dokumentarno gradivo posameznih zbirk v fizični obliki.
(2) Dokumentarno gradivo v elektronski obliki se hrani v informacijskem sistemu, tako da je dostop omogočen le pooblaščenim osebam.
76. člen
(1) Spis z zaključitvijo preide v priročni arhiv, z reaktivacijo pa preide v zbirko nerešenih zadev.
(2) Spis preide v stalni arhiv v začetku vsakega leta najkasneje pet let po tem, ko se izteče koledarsko leto, v katerem je bil uvrščen v priročni arhiv.
77. člen
(1) Zapis o osebi v imeniku preide v drugo zbirko dokumentarnega gradiva oziroma se arhivira, ko preide spis ali zapis, s katerim je povezan.
(2) Če je zapis o osebi v imeniku povezan z več spisi ali zapisi, se za vsako zbirko naredi nov zapis.
(3) Če zapisa osebe v imeniku iz dveh zbirk preideta v isto zbirko, se v njej ponovno združita v enega.
78. člen
Določbe o rokih hrambe DPR se uporabljajo le, če ni za posamezne vrste dokumentarnega gradiva v predpisih, ki urejajo hrambo dokumentarnega gradiva, določeno drugače.
79. člen
(1) Dokumentarno gradivo, ki ima lastnost arhivskega gradiva, državno pravobranilstvo izroči pristojnemu arhivu po preteku rokov hranjenja, najkasneje pa po tridesetih letih od nastanka gradiva. Gradivo se izroči na način in po postopku, ki ga za odbiranje in izročanje arhivskega gradiva določijo predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.
(2) Katero dokumentarno gradivo ima lastnost arhivskega gradiva, določi pristojni arhiv s pisnim navodilom o odbiranju arhivskega gradiva.
80. člen
(1) Vsak vpisnik in evidenco je treba na koncu koledarskega leta zaključiti.
(2) Po zaključitvi v vpisnik ali evidenco ni več mogoče dodajati spisov ali zapisov s številko zaključenega leta.
(3) Zaključevanje se opravi za vsako organizacijsko enoto posebej.
(4) Zaključevanje se opravi z ugotovitveno odločbo, ki jo podpišeta generalni državni pravobranilec in vodja vpisnika, njena priloga pa je poročilo o zaključitvi vpisnika.
(5) Poročilo o zaključitvi vpisnika vsebuje naslednje podatke:
– datum zaključitve,
– število nezaključenih spisov na začetku poročevalskega obdobja,
– število na novo prejetih spisov v poročevalskem obdobju,
– število reaktiviranih spisov v poročevalskem obdobju,
– število pomotno vpisanih spisov v poročevalskem obdobju,
– število zaključenih spisov v poročevalskem obdobju,
– število nezaključenih spisov na koncu poročevalskega obdobja,
– seznam nezaključenih spisov na koncu poročevalskega obdobja,
– navedbo vpisnika in zadnje opravilne številke.
81. člen
Spisi in drugo gradivo ter računalniki in drugi nosilci podatkov ne smejo ostati brez nadzorstva. Po končanem delovnem času je treba spraviti spise, drugo gradivo, žige in štampiljke v zaklenjene blagajne, omare ali mize.
82. člen
Opravilno številko spisa ali zapisa sestavljajo:
– kratka oznaka organizacijske enote nastanka in za njo vezaj;
– klasifikacijski znak oziroma črkovna oznaka vpisnika in za njo vezaj;
– oznaka nosilca spisa in za njo vezaj;
– zaporedna številka, desna poševnica ter za njo štirimestna letnica nastanka.
83. člen
Kratke oznake organizacijskih enot po DPR in klasifikacijskem načrtu so:
– Državno pravobranilstvo Republike Slovenije na sedežu Ljubljani – »LJ«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Celju – »CE«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Kopru – »KP«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Kranju – »KR«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Mariboru – »MB«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Murski Soboti – »MS«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Novi Gorici – »NG«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Novem mestu – »NM«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva na Ptuju – »PT«.
84. člen
(1) Spisi in zapisi se številčijo enotno.
(2) Pri enotnem številčenju zaporedna številka teče v okviru celotnega državnega pravobranilstva.
2. Informacijski sistem
85. člen
V informacijskem sistemu državnega pravobranilstva se:
– razporeja dokumentarno gradivo v skladu z veljavnim klasifikacijskim načrtom in med posameznim zbirkami;
– skenirajo dokumenti;
– sprejemajo in evidentirajo dokumenti v fizični in elektronski obliki;
– pripravljajo lastni in izhodni dokumenti na podlagi vnaprej predvidenih predlog;
– elektronsko potrjuje in elektronsko podpisuje;
– spremlja proces odpreme (kuvertiranje, odprema, sprejemanje vročilnic oziroma povratnic);
– zbirajo podatki, ki jih državno pravobranilstvo potrebuje za statistične obdelave.
86. člen
(1) Pravobranilci in javni uslužbenci morajo v okviru svojih nalog v informacijski sistem vnašati vse podatke, za katere je tako predpisano.
(2) Kadar ni določeno drugače, vnaša podatke v informacijski sistem vpisničar samostojno ali po odredbi nosilca spisa.
87. člen
(1) Da bi bilo vodenje vpisnikov pravilno in redno, generalni državni pravobranilec ali pravobranilec, ki ga on določi oziroma vodja zunanjega oddelka ali javni uslužbenec pregleduje vpisnike. Vsak pregled zaznamuje v rubriki »Opomba« pri zadnji vpisani zadevi z oznako »Pregledal/a« in podpisom.
(2) Pri računalniško vodenih vpisnikih oseba iz prejšnjega odstavka o pregledu izdela zapisnik o pregledu. Prilogi zapisnika sta računalniški izpis seznama opravilnih številk nerešenih zadev in arhivski nosilec podatkov z vsemi podatki iz vpisnika. Zapisnik o pregledu s prilogami posreduje generalnemu državnemu pravobranilcu.
(3) Generalni državni pravobranilec odredi popravo ugotovljenih pomanjkljivosti in izda potrebna navodila za delo.
88. člen
Dnevno je treba izdelovati kopije računalniških podatkov v vpisnikih, evidencah in imenikih na način, ki ga v sodelovanju s Službo za informatiko odredi generalni državni pravobranilec.
89. člen
(1) Generalni državni pravobranilec določi varnostno politiko in postopke ter vzpostavi sistem upravljanja z informacijsko varnostjo v skladu s priporočili ministra, pristojnega za javno upravo.
(2) Vsi pravobranilci in javni uslužbenci morajo skrbeti za informacijsko varnost, upoštevati navodila za uporabo in varnost ter po svojih najboljših močeh varovati podatke in nosilce oziroma opremo za delo s temi podatki.
90. člen
(1) Generalni državni pravobranilec izda navodilo o tem, do katerih podatkov v informacijskem sistemu lahko dostopajo posamezni uporabniki.
(2) Služba za informatiko na državnem pravobranilstvu zagotovi dostope do podatkov v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka.
3. Spisi v vpisnikih
3.1. Deli spisa
91. člen
Spis v fizični obliki je sestavljen iz ovitka, dokumentov, ki so vloženi vanj, in popisa spisa.
3.2. Ovitek spisa
92. člen
(1) Na vsak ovitek spisa se vpišejo naslednji podatki:
– označba spisa v zgornjem desnem kotu in levem spodnjem kotu (opravilna številka),
– zveza (opravilna številka), če jo zadeva ima,
– šifra pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca, ki je nosilec spisa,
– stranke – (ime in priimek ter naslov fizične osebe, ime in naslov pravne osebe, pri strankah, ki jih zastopa državno pravobranilstvo, se na ovitku zapiše Republika Slovenija in doda državni organ, na katerega se zadeva nanaša),
– vrednost spora in vse spremembe vrednosti,
– tip postopka (npr. predhodni postopek, sodni postopek, upravni postopek, upravni spor ...),
– vrsta spora, kot je navedena v vlogi stranke,
– pravni temelj po šifrantu državnega pravobranilstva in v oklepaju šifra pravnega temelja, npr.: zaradi plačila,
– podatek o datumu zaključka spisa v spodnjem desnem kotu.
(2) Ovitek spisa je praviloma iz trdega papirja svetlo zelene barve.
(3) Dodatne označbe se odtisnejo s štampiljko, ročno pa se vpišejo roki, obravnave, naroki in sestanki.
(4) Če bi bil spis zaradi velikega števila pisanj preobsežen, se lahko razdeli v posamezne ovitke, ki se označijo z zaporednimi rimskimi številkami, popis spisa pa se nadaljuje po zaporednih številkah ter vloži v dodaten trdi ovitek.
(5) Če je treba ovitek obnoviti, se nanj prepišejo vsi podatki s prejšnjega ovitka.
(6) Če se v postopku zadeva prenese iz enega v drug vpisnik (npr. iz P v I), se nad prvotnim zapisom doda vpisnik prenosa in opravilna številka.
(7) Če se med postopkom spremeni vrednost spora, se na ovitku, na podlagi odredbe pravobranilca, prejšnji znesek prečrta in doda nov znesek.
93. člen
(1) Ovitek izdela vpisničar, ko odpre spis, ravno tako pa ga tudi sproti dopolnjuje ali izdela novega, kadar pride na njem do sprememb.
(2) Generalni državni pravobranilec izda navodilo, v katerem predpiše obrazce ovitkov posameznih vrst spisov, za katerega generalni sekretariat pripravi predloge za vnos v informacijski sistem.
3.3. Dokument in priloga
94. člen
Dokument je izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu državnega pravobranilstva in je pomemben za njegovo poslovanje.
95. člen
(1) Z uvrstitvijo v spis dobi dokument številko dokumenta, podatki o njem pa se s tem prenesejo tudi na popis spisa.
(2) Številka dokumenta je sestavljena iz črkovne oznake vpisnika, vezaja, oznake nosilca spisa, vezaja, zaporedne številke spisa, desne poševnice, štirimestne letnice nastanka in zaporedne številke dokumenta v spisu.
(3) Dokument dobi z uvrstitvijo v spis novo naslednjo zaporedno številko v popisu spisa.
96. člen
(1) Priloga je zapis ali predmet, ki je priložen dokumentu kot dopolnitev, pojasnilo ali dokaz vsebine dokumenta.
(2) Vsaka priloga dobi številko dokumenta, na katerega se nanaša, in zaporedno številko priloge. Pred opravilno številko se napiše mala črka k (npr. k P 10/98-1/1, 2, 3 ...).
(3) Če je število prilog tolikšno ali so tako obsežne, da jih ni mogoče pripeti k pisanju, se hranijo v posebnem ovitku na koncu spisa ali zunaj spisa z oznako »Priloge« in opravilno številko zadeve ter zaporedno številko pisanja, na katero se nanaša.
97. člen
(1) Spis mora biti vselej oblikovan tako, da so vse listine zložene v ovitek, na prvem mestu je popis spisa, za njim vsi dokumenti skupaj s prilogami zloženi rastoče po njihovih številkah.
(2) Kadar se iz spisa pošiljajo dokumenti, ki so izvirniki, je treba na njihova mesta v spisu vstaviti njihove kopije.
3.4. Odpiranje spisa
98. člen
(1) Spis je treba odpreti, ko državno pravobranilstvo prejme ali namerava oblikovati dokument, ki ne sodi v noben drug spis.
(2) Spis odpre vpisničar samostojno ali pa po odredbi pravobranilca.
99. člen
(1) Izjemoma, ko takojšnje odprtje spisa zaradi časovnih okoliščin ni mogoče, je dovoljeno izdelovati dokumente z opravilno številko spisa, ki še ni odprt.
(2) To je dovoljeno le, če je uporaba take številke vnaprej rezervirana v informacijskem sistemu.
(3) Takoj, ko je to mogoče, je treba odpreti spis s številko, ki je bila rezervirana, ter opraviti vsa opravila, ki bi se morala opraviti, če številka spisa ne bi bila vnaprej rezervirana.
3.5. Odgovornost za spis
100. člen
(1) Vsak spis mora imeti nosilca spisa. Nosilec spisa je lahko pravobranilec, strokovni sodelavec, generalni sekretar ali vodja službe.
(2) Poleg nosilca spisa je lahko za spis zadolžen tudi drug pravobranilec ali javni uslužbenec, ki sodeluje z nosilcem spisa (stranski nosilec spisa).
(3) Na posameznem spisu lahko pod vodstvom nosilca ali stranskega nosilca spisa delajo tudi strokovni sodelavci in pripravniki ter drugi javni uslužbenci.
3.6. Združevanje spisa
101. člen
(1) Združevanje spisa je postopek, s katerim se celotna vsebina pridruženega spisa prenese v združen spis, pridružen spis pa izgubi svojo samostojnost.
(2) O združevanju odloči nosilec obeh spisov, če sta nosilca spisov različna, o tem odloči vodja oddelka.
(3) Združujejo se lahko le nerešeni spisi istega vpisnika na isti organizacijski enoti.
(4) Dokumenti spisa, ki se pridružuje, dobijo v združenem spisu nove opravilne in zaporedne številke.
(5) Če pride do združitve spisov zaradi združitve sodnih spisov, se spisi združijo tako, da je združen (glavni) spis tisti, v katerem se obravnava zadeva, katere spis je za glavnega ob združitvi štelo sodišče.
(6) Če pride do združitve iz drugih razlogov, se za združenega izbere spis s starejšim datumom nastanka.
3.6. Razdruževanje spisa
102. člen
(1) Razdruževanje spisa je postopek, pri katerem se del spisa, ki se razdružuje, izloči v nov izločen spis.
(2) O razdruževanju odloča nosilec spisa.
(3) V izločenem spisu se številke dokumentov označijo na novo.
(4) Za razdružen spis so odgovorne iste osebe, ki so odgovorne za spis, ki se razdružuje.
3.7. Prenos spisa
103. člen
(1) Prenos spisa je postopek, ko se delo na eni ali več zadevah, ki so bile vpisane v spis enega vpisnika (spis iz katerega se prenaša), nadaljuje v spisu, ki spada v drug vpisnik (spis kamor se prenaša).
(2) Ko so vsi dokumenti oziroma listine spisa, iz katerega se prenaša, prenesene v kak drug spis, delo na njem ni več mogoče.
(3) Prenos spisa odredi nosilec spisa, lahko pa tudi vodja oddelka v skladu z odredbo generalnega državnega pravobranilca iz tretjega odstavka 45. člena tega DPR.
(4) Prenos spisa se lahko opravi le na nerešenih spisih.
(5) Posamezni dokumenti spisa, iz katerega se prenaša, se premaknejo ali kopirajo v spis, kamor se prenaša.
3.8. Priložitev spisa
104. člen
(1) Priložitev spisa je postopek, v katerem se priložen spis nahaja v ovitku spisa, h kateremu se prilaga, pri tem pa oba spisa ohranita procesno samostojnost.
(2) Če je nosilec obeh spisov isti, odloča o priložitvi nosilec spisa, drugače pa vodja oddelka.
3.9. Povezovanje spisov
105. člen
(1) Povezovanje spisov je postopek, v katerem je spis, ki se povezuje, vsebinsko povezan s spisom, s katerim se povezuje, pri tem pa se še vedno rešujeta samostojno.
(2) Spise poveže oziroma odstrani povezavo vpisničar samostojno ali po odredbi nosilca spisa.
3.10. Odstop spisa
106. člen
(1) Odstop spisa je postopek, pri katerem se spremeni organizacijska enota, ki ji spis pripada, pri čemer spis ohrani isto opravilno številko.
(2) Spis odstopi drugi organizacijski enoti njegov nosilec.
(3) Odstopljeni spis se v celoti pošlje drugi organizacijski enoti.
(4) Dokument, s katerim se spis odstopi, se uvrsti v skupni spis odstopi v »DP« vpisniku.
(5) organizacijska enota, ki spis sprejme nadaljuje delo z njim tako, kot da bi nastal pri njej.
3.11. Zaključevanje spisa
107. člen
(1) Spis je potrebno zaključiti, ko na njem ni več potrebno izvajati procesnih dejanj oziroma v skladu z navodilom generalnega državnega pravobranilca o zaključevanju spisov. Pri tem je potrebno paziti, da je pred tem odločeno o vseh zapisih v evidencah, s katerimi je spis povezan.
(2) Zaključitev spisa odredi nosilec s končno odredbo. Vodja oddelka s podpisom in datumom podpisa na končni odredbi potrdi, da je končno odredbo pregledal in da je ta pravilno izpolnjena.
(3) Ob zaključevanju mora vpisničar spis prenesti v priročni arhiv, še prej pa ga urediti tako, da na podlagi odredbe nosilca spisa izloči nepotrebno gradivo (kopije, dvojnike in multiplikate dokumentov, pomožne obrazce, neizpolnjene tiskovine in podobno). Osnutkov dokumentov ni dovoljeno izločiti.
3.12. Reaktivacija spisa
108. člen
(1) Reaktivacija spisa je prehod zaključenega spisa iz priročnega ali stalnega arhiva v zbirko nerešenih zadev.
(2) Reaktivacijo se opravi vselej, kadar je treba v spis, ki je zaključen, uvrstiti kak nov dokument.
(3) Spis lahko reaktivira nosilec spisa ali vodja oddelka.
3.13. Vrste reaktivacije
109. člen
(1) Navadna reaktivacija se opravi takrat, kadar je treba spis spet reševati zaradi dejstev, ki lahko vplivajo na odločitev o glavni stvari in končno odredbo, kot na primer izredna pravna sredstva.
(2) Enostavna reaktivacija se opravi takrat, kadar je treba spis reaktivirati zaradi kakšnega dejanja, ki ne vpliva na odločitev o glavni stvari in končno odredbo.
3.14. Obnova spisa
110. člen
(1) Če se spis ali del spisa izgubi, poškoduje ali uniči, se spis ali del spisa obnovi po uradni dolžnosti, če je zadeva še v teku. Spis obnovi nosilec spisa. O obnavljanju spisa mora predhodno obvestiti vodjo oddelka.
(2) Če je zadeva končana, se izgubljen, poškodovan ali uničen spis obnovi na predhodni predlog stranke po odredbi vodje oddelka. Stranka mora ob predlogu za obnovo spisa državnemu pravobranilstvu predložiti vse listine in dokazila, pomembna za obnovo spisa, s katerimi razpolaga. Spis obnovi nosilec spisa.
(3) Spisi se obnavljajo na podlagi podatkov iz vpisnika, na podlagi prepisov izgubljenih, poškodovanih ali uničenih dokumentov in po potrebi na podlagi dokumentarnega gradiva sodišč ter izjav strank in drugih udeležencev v postopku.
(4) Obnavljajo se samo dokumenti, ki so pomembni za postopek.
3.15. Pomotni vpis
111. člen
(1) Za pomotni vpis spisa gre, kadar se izkaže, da je bil spis odprt v napačnem vpisniku, ali je bil odprt brez razloga.
(2) Na spisu, ki je označen kot pomotno vpisan, ni več mogoče delati.
(3) Zaznamovanje pomotnega vpisa odredi nosilec spisa ali vodja oddelka.
3.16. Premik spisa
112. člen
(1) Za vsak spis je treba beležiti mesto njegovega nahajanja.
(2) Spisi, za katere je določen rok, se hranijo v rokovniku.
(3) Rokovnik je mesto, kjer se hranijo spisi za vsak dan v mesecu. Za rokovnik se lahko uporabljajo posebne omare s predelki ali informacijski sistem.
3.17. Opozarjanje na roke
113. člen
(1) Če je za posamezen spis določen rok, do katerega ga je treba izročiti nosilcu spisa, in se nahaja v rokovniku, mora vpisničar to storiti najkasneje zadnji delovni dan pred iztekom tega roka.
(2) Če je nosilec spisa odsoten, se spis izroči tistemu, ki ga po letnem razporedu nadomešča, oziroma pravobranilcu, ki opravlja dežurstvo po odredbi o dežurstvu.
(3) Vpisničar ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena tudi tedaj, ko rok še ni potekel, pa je bil v spis uvrščen kak dokument.
(4) Nujne zadeve mora vpisničar takoj vpisati v vpisnik in uvrstiti v spis, nato pa spis osebno izročiti v delo nosilcu spisa. Kot nujni spis se šteje spis, v katerem je dokument vezan na rok ali narok ali je dokument kot tak označen. Če spis ni mogoče predložiti nosilcu spisa, se mu pusti obvestilo. Kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, vpisničar obvesti osebo, ki nadomešča nosilca spisa, če ta ni dosegljiv, pa vodjo oddelka.
3.18. Smiselna uporaba določb
114. člen
(1) Za zapise v evidencah se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za spise, o nastanku, povezovanju, odstopu in pomotnem vpisu.
(2) Vsak zapis v evidenci mora biti praviloma povezan z natanko enim spisom.
(3) Odločitve v zvezi z zapisom sprejema tisti, ki je pristojen za odločanje o spisu, s katerim je zapis povezan.
4. Pravila pisarniškega poslovanja
115. člen
(1) Vsa dejanja v zvezi z vhodno pošto opravlja pooblaščeni javni uslužbenec v vložišču na sedežu in v uradu zunanjega oddelka, izjemoma pa tudi drug javni uslužbenec.
(2) Če gre za pošiljke z oznako stopnje tajnosti, opravlja naloge vložišča javni uslužbenec, pooblaščen za sprejem takih pošiljk v uradu generalnega državnega pravobranilca in v uradu zunanjega oddelka.
116. člen
Vloge in druge dokumente sprejema vložišče v poslovnem času.
117. člen
(1) Pred prevzemom pošiljke se pooblaščeni javni uslužbenec v navzočnosti poštnega delavca prepriča, ali sta ovoj in pečat pošiljke nepoškodovana.
(2) Če se ugotovijo pomanjkljivosti, je treba na pošti vložiti reklamacijo in zahtevati, da se pošiljka takoj komisijsko pregleda in sestavi zapisnik. O tem je treba obvesti generalnega sekretarja.
118. člen
(1) Vlagatelju, ki osebno izroči vlogo ali drug dokument, pooblaščeni javni uslužbenec na njegovo zahtevo potrdi prejem, praviloma na kopiji vloge oziroma dokumenta z odtisom prejemne štampiljke in podpisom.
(2) Sprejem sodnih pošiljk in pošiljk drugih državnih organov ter priporočenih pošiljk se potrdi z žigom, datumom prejema in podpisom v poštni knjigi, na vročilnici, povratnici ali na posebnem obrazcu oziroma kopiji dokumenta. Če tako določa poseben predpis, se označi tudi čas prejema.
119. člen
Ko je pošiljka sprejeta, jo je treba odpreti, razen v primerih iz 122. člena DPR, in na vhodni dokument v desni zgornji kot odtisniti prejemno štampiljko. Na vhodne dokumente, ki prispejo po 10. uri, se v prejemni štampiljki vpiše tudi čas prejema.
120. člen
(1) Pošiljka, naslovljena na določeno osebo, se izroči naslovniku zaprta, če je njegovo ime navedeno pred nazivom organa.
(2) Pošiljke, ki so po zakonu, ki ureja tajne podatke, označene z »Interno«, »Zaupno«, »Tajno«, ali »Strogo tajno«, se pravobranilcu oziroma naslovniku izročijo zaprte.
(3) Na ovojnici ali ovitku zaprte pošiljke se odtisne prejemna štampiljka.
121. člen
Pri prejemu pošiljke je treba preveriti, ali so vse naštete priloge oziroma predmeti priloženi. V nasprotnem primeru je treba o tem nemudoma obvestiti pošiljatelja.
122. člen
Če je vlogi priložena kakšna listina, predmet, vrednostni papir, denar, dragocenost ali kakšna druga vrednost, se to ob sprejemu zaznamuje na dokumentu, kakor tudi, če vlogi kaj od naštetega manjka.
123. člen
(1) Vsi vhodni dokumenti, razen tistih, za katere DPR določa drugače, se morajo evidentirati v knjigi vhodne pošte.
(2) Ne evidentirajo se tisti vhodni dokumenti, ki niso pomembni za poslovanje državnega pravobranilstva kot na primer: oglaševalska sporočila, čestitke, voščila, poslovna vabila, časopisi, publikacije, predstavitve izobraževalnih programov.
124. člen
V knjigo vhodne pošte se za vsak prispeli dokument vpisujejo naslednji podatki:
– datum dokumenta, če je znan,
– vrsta dokumenta,
– datum prejema,
– številko prispelega dokumenta, če je znana,
– pošiljatelja, če ta ni znan pa navedbo, da je pošiljatelj neznan,
– število prilog in
– opis prilog.
125. člen
(1) Informacijski sistem določi vsakemu evidentiranemu vhodnemu dokumentu dnevno številko.
(2) Pooblaščeni javni uslužbenec, ki dokument evidentira, mora to številko vpisati na dokument pod prejemno štampiljko.
126. člen
Če državno pravobranilstvo prejme predmet, ki ga je treba vpisati v evidenco eVH ali listino, ki izkazuje obstoj takega predmeta, pooblaščeni javni uslužbenec naredi nov zapis v evidenci.
127. člen
Za preveritev vsebine in potrditev sprejema se smiselno uporabljajo določbe o dokumentu, pri čemer je treba vsebino predmeta preveriti tudi tedaj, kadar državnemu pravobranilstvu ni izročen predmet sam, ampak le listina, ki izkazuje njegov obstoj, in kje se hrani.
128. člen
(1) Pravila pisarniškega poslovanja, določena v tem poglavju, se smiselno uporabljajo tudi za evidentiranje sporočil in drugih vhodnih dokumentov, prejetih preko elektronske pošte, ki se nanašajo na izvajanje nalog državnega pravobranilstva, ne glede na to ali so posredovana na elektronski naslov vložišča, druge elektronske naslove v okviru državnega pravobranilstva ali varne predale.
(2) Pravobranilci in javni uslužbenci so dolžni sporočila in druge vhodne dokumente iz prejšnjega odstavka, ki jih prejmejo na svoje službene elektronske naslove, takoj po prejemu posredovati vložišču oziroma pristojnemu javnemu uslužbencu zaradi evidentiranja po določbah tega poglavja DPR.
129. člen
(1) Vse evidentirane vhodne dokumente vpisničar pregleda, preveri evidentirane podatke iz 124. člena tega DPR, jih po potrebi popravi ali dopolni in nato dokument uvrsti v spis.
(2) Pri vhodnih dokumentih, ki zahtevajo nujno ukrepanje (rok, narok ali drugo ravnanje), se nujnost označi tako, da vpisničar pod prejemno štampiljko na desnem robu napiše “ROK IN DATUM“, “NAROK IN DATUM“ ali “NUJNO“.
(3) Predmet se uvrsti v spis tako, da vpisničar naredi povezavo med spisom in zapisom o predmetu v evidenci »eVH«.
130. člen
(1) Lastni in izhodni dokumenti se sproti uvrščajo v spis.
(2) Dokumente iz prejšnjega odstavka uvršča v spis in vpišejo na popis spisa vpisničar, sicer pa javni uslužbenec, ki je prvi dobil pisanje s spisom.
(3) Uradne zaznamke, vloge, obvestila in druga pisanja, ki jih pišejo strojepiske, uvrstijo v spis in vpišejo na popis spisa strojepiske.
(4) Vloge, zapisnike in druga pisanja, ki jih nosilec spisa prejme osebno po pošti ali neposredno na obravnavi, uvrsti v spis in vpiše na popis spisa na podlagi odredbe vpisničar.
(5) Vloge in druga pisanja, ki jih nosilec spisa napiše sam, uvrsti v spis in vpiše na popis spisa javni uslužbenec, ki mu je bil spis dan v delo z odredbo, nato pa spis da v odpravo ali na vpisnik.
131. člen
(1) Naslovnike in način odpreme oziroma vročitve dokumenta odredi nosilec spisa.
(2) Osebno vročitev s povratnico ali vročilnico je treba odrediti vselej, ko z vročitvijo dokumenta začne teči rok za procesno dejanje.
132. člen
Vsa potrebna dejanja za pripravo pošiljk za odpremo opravlja javni uslužbenec v strojepisnici ali v vložišču.
133. člen
(1) Naloge javnega uslužbenca, določenega za pripravo pošiljk za odpremo, so:
– pripravi zadostno število odpravkov izhodnega dokumenta;
– pripravi pisemske ovojnice, kadar gre za način odpreme, ki to zahteva;
– v pisemske ovojnice vloži odpravke dokumentov;
– pripravljene pošiljke izroči vložišču ter to zabeleži v informacijskem sistemu;
– na dokumentu, ki ostane v spisu, vpiše datum in način, na katerega je bil dan v odpremo, to potrdi s svojim podpisom, ter ga vloži nazaj v spis.
(2) Pri tem se mora javni uslužbenec prepričati, kakšen je odrejeni način odpreme, ali imajo pošiljke pravilne naslove, ali so jim priložene vročilnice in potrebne priloge, kakor tudi, ali so posamezni odpravki v redu in čitljivo napisani.
(3) Javni uslužbenec se mora tudi prepričati, ali so v spisu kopije vseh tistih odpremljenih dokumentov, za katere je tako določeno.
134. člen
(1) Naloga vložišča je, da pripravljene pošiljke odpremi in vnese podatke v informacijski sistem.
(2) O odpremi pošiljk se vodi odpremna knjiga, v katero se vpisujejo vse odpremljene pošiljke, kot so oznaka pošiljke ter način in čas odpreme.
135. člen
Vročilnice in povratnice v zvezi s poslanimi pošiljkami evidentira vložišče.
136. člen
Kadar se za odpremo izhodnega dokumenta s prilogami uporablja elektronsko odpremo preko informacijskega sistema e-sodstvo, je treba sporočilo o odpremi izhodnega dokumenta natisniti. Vpisničar izhodni dokument uvrsti v spis in vpiše na popis spisa.
137. člen
(1) Premik dokumenta je postopek, ko dokument iz izvirnega spisa preide v ciljni spis, ne da bi v izvirnem spisu nastala njegova kopija.
(2) V ciljnem spisu se dokument iz prejšnjega odstavka šteje za nov dokument, v izvirnem spisu pa ostane še vedno zabeležen na popisu spisa z opombo o premiku in navedbo ciljnega spisa.
(3) O premiku dokumenta odloča nosilec izvirnega spisa.
138. člen
(1) Pri kopiranju dokumenta ta ostane tudi v izvirnem spisu, njegova kopija pa postane samostojen dokument ciljnega spisa.
(2) O kopiranju dokumenta odloči nosilec izvirnega spisa.
139. člen
(1) Za pomotni vpis dokumenta gre, če se na popisu spisa zabeleži, da je bil v spis uvrščen dokument, pa ni bil.
(2) Na popisu spisa dokument ostane zabeležen, vendar z opombo, da je bil pomotno vpisan.
(3) O zaznamovanju pomotnega vpisa odloča nosilec spisa.
140. člen
Za zadeve ali opravila, za katere informacijski sistem ne omogoča vodenja, lahko državno pravobranilstvo vodi posebne vpisnike oziroma evidence.
5. Delo nosilca spisa po prejemu dokumenta oziroma spisa
141. člen
(1) Nosilci spisa iz 100. člena tega DPR skrbijo za redno in pravočasno reševanje zadev, ki so jim dodeljene v delo.
(2) Pravobranilci in strokovni sodelavci sproti obveščajo vodjo oddelka o zahtevnejših primerih (po vrednosti spornega predmeta, po vsebini ipd.), problemih in vprašanjih, ki se na novo pojavljajo, in posebnostih, o katerih menijo, da bi bilo primerno z njimi seznaniti generalnega državnega pravobranilca.
142. člen
(1) Po prejemu novega spisa nosilec spisa preveri podatke zapisane na ovitku spisa (stranke, pravni temelj ipd.). Če podatki na ovitku niso pravilno zapisani, jih popravi in nato vrne vpisničarju, da popravke vnese v vpisnik.
(2) Nosilec spisa pregleda predložene spise, jih razvrsti po njihovem pomenu in nujnosti ter izdela v posameznih zadevah ustrezne vloge oziroma odredbe.
(3) Če prejme nosilec spisa dokument, ki ne sodi v pristojnost državnega pravobranilstva ali ni bilo poslano na pravi naslov, odstopi dokument pristojnemu organu in o odstopu obvesti pošiljatelja ali pa dokument pošiljatelju vrne.
143. člen
(1) O prejetih zahtevkih, tožbah in odločbah pravobranilec oziroma strokovni sodelavec takoj obvesti stranko, ki jo zastopa. Stranko, ki jo zastopa seznanja o poteku postopka in ji po potrebi ali na zahtevo pošlje prepise vlog in listin.
(2) Stranki iz prejšnjega odstavka dovoli vpogled v spis nosilec spisa.
144. člen
(1) Odredbe nosilca spisa morajo biti določne in popolne, tako da jih vpisničar ali drug javni uslužbenec lahko pravilno izvrši.
(2) Posamezne odredbe se praviloma pišejo na poseben list, na sam dokument pa le, če je na koncu dokumenta dovolj prostora.
(3) Tožbe, vloge, zemljiško knjižne predloge, izvršilne predloge, redna in izredna pravna sredstva, obširnejša in zahtevnejša zaprosila ter dopise sestavi pravobranilec oziroma strokovni sodelavec, druge pa po odredbi pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca pripravi pristojni javni uslužbenec.
6. Vmesne in končne odredbe
145. člen
(1) Po prejemu odločbe pravobranilec v vmesni odredbi opredeli rešitev in obseg uspeha stranke, ki jo zastopa državno pravobranilstvo, v končni odredbi pa opredeli končno rešitev na spisu.
(2) Pred izpolnitvijo končne odredbe pravobranilec oziroma strokovni sodelavec odredi ugotovitev pravnomočnosti odločbe, pozove stranko, ki jo zastopa, k izpolnitvi pravnomočne odločbe ali pozove nasprotno stranko k izpolnitvi obveznosti in najpozneje po preteku treh mesecev zaključi spis s končno odredbo.
7. Delo vpisničarja po izdani odredbi
146. člen
(1) Po prejemu odredbe pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca vpisničar takoj izvrši odredbe, označene kot nujne, druge pa najpozneje v treh dneh, tako da na ustrezen in viden način označi oziroma opravi potrebne vpise v vpisniku ter poskrbi za izvedbo vseh drugih odrejenih dejanj. Na vsaki odredbi mora biti ustrezno in vidno označeno, da je izvršena.
(2) Če je odrejeno, da se zadevi priloži drugi spis, priskrbijo dokazila, sporočila in podobno, naredi vpisničar oziroma drug javni uslužbenec pod odredbo kratek zaznamek, da je odredbo izvršil, če pa je ni, napiše razlog.
(3) Vpisničar vrne spise pravobranilcu oziroma strokovnemu sodelavcu, potem ko opravi potrebne vpise, ali pa jih vloži po odredbi pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca v rokovnik.
147. člen
Vloge (tožbe, pritožbe, izvršbe, ugovore, zaprosila) pripravi javni uslužbenec v strojepisnici v toliko izvodih, kolikor je potrebno, priloži kuverto, dokument vpiše v popis spisa in uredi spis nato pa spis predloži pravobranilcu v podpis. Vloge, ki jih ne sestavi državni pravobranilec, podpiše najprej oseba, ki je vlogo sestavila, nato pa se predložijo državnemu pravobranilcu v podpis.
VIII. poglavje
KADROVSKO POSLOVANJE
148. člen
(1) Za pripravo predloga skupnega kadrovskega načrta in za koordiniranje zaposlovanja je pristojna služba za organizacijo in kadre na državnem pravobranilstvu.
(2) Generalni državni pravobranilec sprejme skupni kadrovski načrt, usklajen s sprejetim proračunom, najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi proračuna.
(3) Za sprejem in spremembo skupnega kadrovskega načrta se uporablja zakon, ki ureja javne uslužbence in področni podzakonski predpisi.
149. člen
(1) Državno pravobranilstvo sklepa pogodbe o zaposlitvi v skladu s skupnim kadrovskim načrtom.
(2) S kadrovskim načrtom se ločeno za pravobranilce in za javne uslužbence prikaže dejansko število zaposlenih na zadnji dan preteklega leta, dovoljeno število zaposlenih na zadnji dan tekočega leta ter se v skladu z delovnim področjem in delovnim programom (za sedež in zunanje oddelke) za obdobje dveh let določi predvideno ciljno stanje zaposlenosti po delovnih mestih, za katera se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, in predvidene zaposlitve za določen čas.
(3) Predvideno spremembo oziroma prestrukturiranje števila zaposlenih pravobranilcev ali javnih uslužbencev se določi s spremembami kadrovskega načrta.
150. člen
Upravljavec kadrovske evidence za pravobranilce in javne uslužbence je služba za organizacijo in kadre.
IX. poglavje
ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI OSEB, DOKUMENTACIJE IN PREMOŽENJA
151. člen
(1) Za zagotavljanje varnosti pravobranilcev, javnih uslužbencev, strank in prostorov ter za zagotovitev nemotenega poslovanja državnega pravobranilstva, vzdrževanja reda, varovanja dokumentacije in drugega premoženja, se na podlagi ocene ogroženosti izvajajo naloge varovanja z izvajalci zasebnega varovanja, kot jih določa zakon, ki ureja zasebno varovanje.
(2) Državno pravobranilstvo na sedežu in na zunanjih oddelkih vzpostavi varnostno arhitekturo z različnimi oblikami varovanja, ki glede na velikost, položaj, oceno ogroženosti in pomen zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti za zaposlene, stranke, dokumentacijo, podatke in premoženje.
(3) Državno pravobranilstvo vzpostavlja varnostno arhitekturo samostojno v okviru obsega odločanja in opravil pravobranilske uprave. Varnostna arhitektura se vzpostavlja načrtno, sorazmerno, trajno in po veljavnih varnostnih standardih poslovanja sodišč.
(4) Na državno pravobranilstvo ni dovoljen vstop oboroženim osebam, razen pooblaščenim uradnim osebam zavodov za prestajanje kazni zapora, policije, obrambnih sil ter drugih pooblaščenih uradnih oseb državnih organov in lokalnih skupnosti, ko ti na državnem pravobranilstvu opravljajo svoje uradne naloge.
152. člen
(1) Generalni sekretar v soglasju z generalnim državnim pravobranilcem pripravi oceno ogroženosti državnega pravobranilstva.
(2) Ocena ogroženosti iz prejšnjega odstavka se pripravi v skladu z metodologijo ministrstva, ki ureja ocenjevanje ogroženosti. Ministrstvo potrdi oceno ogroženosti, lahko pa zahteva njeno dopolnitev v primerih, ko ta bistveno odstopa od strokovnih meril, določenih z metodologijo ali dejanskemu stanju ogroženosti državnega pravobranilstva.
(2) Oceno ogroženosti iz prvega odstavka tega člena je potrebno dopolniti ob novih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na stopnjo ogroženosti državnega pravobranilstva.
153. člen
(1) Pravobranilci in javni uslužbenci o motenju poslovanja državnega pravobranilstva, o varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost državnega pravobranilstva, obvestijo vodjo oddelka in generalnega sekretarja, ter navedejo razloge in okoliščine ogroženosti. V primeru neposredne življenjske ogroženosti imajo pravico zahtevati takojšnjo zaščito s strani pristojne varnostne službe državnega pravobranilstva ali drugega pristojnega varnostnega organa.
(2) Generalni državni pravobranilec ali generalni sekretar o ogroženosti takoj obvesti ministrstvo, po potrebi pa tudi policijo. V primeru neposredne življenjske ogroženosti pravobranilca se o ogroženosti takoj obvesti generalnega direktorja policije zaradi odločitve o varovanju po določbah predpisov o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija in o tem seznani ministrstvo.
(3) Državno pravobranilstvo na podlagi metodologije ministrstva, ki ureja obveščanje in poročanje beleži varnostne dogodke o motenju poslovanja državnega pravobranilstva, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost državnega pravobranilstva.
154. člen
(1) Generalni sekretar v skladu z metodologijo iz tretjega odstavka prejšnjega člena izdela letno poročilo o varnostnem poslovanju državnega pravobranilstva, ki vsebuje vse podatke o varnostnem poslovanju državnega pravobranilstva, motenju poslovanja državnega pravobranilstva, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na oceno ogroženosti državnega pravobranilstva.
(2) Letno poročilo o varnostnem poslovanju državnega pravobranilstva se izdela do 15. februarja za preteklo koledarsko leto.
X. poglavje
VAROVANJE TAJNOSTI IN VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV
1. Splošno
155. člen
(1) Pravobranilci in javni uslužbenci so dolžni varovati kot tajne vse podatke, za katere je v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določeno, da so tajni.
(2) Dostop do tajnih podatkov imajo samo pravobranilci in javni uslužbenci, ki imajo ustrezno dovoljene za dostop do tajnih podatkov.
156. člen
(1) Z internim aktom se določajo postopki in ukrepi za varovanje tajnih podatkov.
(2) Tajni podatki v prejetih dokumentih obdržijo na državnem pravobranilstvu isto oznako stopnje tajnosti, s katero jih je označil pristojni organ pošiljatelj.
157. člen
(1) Generalni državni pravobranilec ali oseba, ki jo pisno pooblasti, je pristojen za določanje stopnje tajnosti podatkov, ki se nanašajo na delo državnega pravobranilstva ali so v zvezi z njegovim delom.
(2) Podlaga za odločitev, da je podatek tajen in označen z določeno stopnjo tajnosti, je ocena škodljivih posledic, ki bi lahko nastale, če bi se s tajnim podatkom seznanila nepoklicana oseba, pri tem pa je treba določiti najnižjo stopnjo tajnosti, ki še zagotavlja izvajanje vrste in obsega varnostnih ukrepov in postopkov, potrebnih za varno obravnavanje tajnega podatka državnega pravobranilstva.
158. člen
Z internim aktom o zavarovanju osebnih podatkov se uredijo organizacijski, tehnični in logistično-tehnični postopki ter ukrepi za varovanje osebnih podatkov.
159. člen
(1) Z osebnimi podatki se glede na njihovo vsebino ravna na primerljiv način kot s tajnimi podatki.
(2) Osebni podatki o pravobranilcih in javnih uslužbencih se hranijo v personalnih mapah v posebni blagajni, do katere imata dostop samo generalni sekretar in pooblaščeni javni uslužbenec v službi za organizacijo in kadre.
(3) Personalno mapo lahko generalni sekretar oziroma pooblaščeni javni uslužbenec v službi za organizacijo in kadre predloži na vpogled le generalnemu državnemu pravobranilcu ali namestniku generalnega državnega pravobranilca na njuno zahtevo.
(4) Personalna mapa se lahko predloži zaposlenemu, na katerega se nanaša, na vpogled oziroma se mu na drug način omogoči seznanitev z lastnimi osebnimi podatki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kadar koli na njegovo zahtevo.
(5) Javni uslužbenec, pooblaščen za hrambo personalnih map, hrani na enak način prijave, s katerimi se posamezniki prijavijo na javni natečaj oziroma objavo za prosto delovno mesto.
2. Zavarovanje osebnih in občutljivih osebnih podatkov
160. člen
(1) Prostori, v katerih se obravnavajo osebni in občutljivi osebni podatki, morajo biti varovani z organizacijskimi, fizičnimi in tehničnimi ukrepi, ki nepooblaščenim osebam onemogočajo dostop do medijev in naprav, s katerimi se osebni podatki obdelujejo.
(2) Osebni in občutljivi osebni podatki se ne smejo hraniti izven varovanih prostorov.
(3) Potrebne tehnične rešitve za zavarovanje strojne in programske opreme v zvezi z obdelovanjem podatkov iz prvega odstavka tega člena na državnem pravobranilstvu ter izobraževanje pooblaščenih oseb, ki imajo dostop do teh podatkov, zagotavlja služba za informatiko.
(4) Informacijski sistem beleži podatke o dostopih pooblaščenih oseb do osebnih in občutljivih osebnih podatkov, ki zajemajo podatek o pooblaščeni osebi, o času dostopa in o vrsti podatkov, ki so bili vpogledani ali kako drugače obdelani.
(5) Zaradi zavarovanja podatkov iz prejšnjega odstavka so pooblaščene osebe zavezane izvajati tudi naslednje splošne ukrepe zavarovanja:
– kadar zapuščajo svoje delovne prostore morajo zakleniti pisalne mize, omare, blagajne in pisarne, v katerih hranijo te podatke;
– nosilcev teh podatkov ne smejo puščati na pisalnih mizah v prisotnosti nepooblaščenih oseb;
– navodila za uporabo računalniško vodenih evidenc morajo hraniti tako, da niso dostopna nepooblaščenim osebam;
– dosledno izvajati postopek prijave oziroma odjave s svojim uporabniškim imenom in osebnim geslom na začetku in ob zaključku dostopa do evidenc, drugih zbirk in registrov teh podatkov;
– po končani izdelavi dokumentov s temi podatki morajo poskrbeti za uničenje pomožnega gradiva (na primer poskusnih ali neuspešnih izpisov, matric, zapiskov), ki so ga uporabili oziroma ki je nastalo pri izdelavi dokumenta;
– upoštevati zakonske in druge predpise, ki določajo zavarovanje in ravnanje z osebnimi in občutljivimi osebnimi podatki.
3. Način dostopa do vsebine zbirk osebnih podatkov
161. člen
(1) Dostop do vsebine podatkov iz kazenske evidence, evidence prekrškov, evidence zaprtih oseb, evidenc klirinško depotne družbe in drugih zbirk osebnih podatkov, evidenc ali registrov in drugih uradnih evidenc javnega sektorja, ki so upravljane v informatizirani obliki, ki vsebujejo osebne ali občutljive osebne podatke, imajo pooblaščeni pravobranilci. Izjemoma pa lahko po pooblastilu te podatke pridobivajo tudi strokovni sodelavci, vpisničarji in drugi javni uslužbenci. Podatki se pridobivajo za postopke, v katerih državno pravobranilstvo izvršuje svoje zakonsko določene naloge in pristojnosti v skladu s pogoji, katere določi upravljavec zbirke.
(2) Generalni državni pravobranilec pooblasti osebe, ki imajo neposreden dostop do osebnih podatkov iz zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka. Ob prenehanju razlogov za pooblastilo služba za informatiko tej osebi onemogoči elektronski dostop do evidenc iz prejšnjega odstavka oziroma obvesti zunanjega upravljavca.
(3) Neposredni elektronski dostop do avtomatiziranih zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena se osebam iz prejšnjega odstavka zagotovi v okviru informacijskega sistema državnega pravobranilstva ali preko neposrednega dostopa do informacijskega sistema upravljavca zbirke osebnih podatkov. Dostop se omogoča z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča obdolženca ali druge osebe, navedbo pravne podlage dostopa ter navedbo opravilne številke zadeve državnega pravobranilstva, ali v skladu s pravili, ki urejajo določeno zbirko podatkov.
(4) Če je dostop do zbirk podatkov omogočen v okviru informacijskega sistema državnega pravobranilstva, ta beleži podatke o dostopih pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka, ki zajemajo podatek o pooblaščeni osebi, o času dostopa in o vrsti podatkov, ki so bili pridobljeni. Istovetnost pooblaščenih oseb se izkaže že z vstopom v informacijski sistem državnega pravobranilstva.
(5) Če se dostop do zbirk podatkov zagotovi preko neposrednega dostopa do informacijskega sistema upravljavca zbirke osebnih podatkov, se istovetnost pooblaščenih oseb izkaže na način, ki je predviden v informacijskem sistemu upravljavca.
(6) Državno pravobranilstvo predpiše ukrepe notranje kontrole, s katerimi vodje oddelkov ali pooblaščene osebe službe za informatiko najmanj dvakrat letno na sistematičen način preverijo spoštovanje določb glede zavarovanja osebnih podatkov in upravičenosti pridobivanja osebnih podatkov. O primerih morebitnih nepravilnosti služba za informatiko sestavi poročilo, ki ga predloži generalnemu državnemu pravobranilcu. Poročilo vsebuje informacije iz preverjanj vodij oddelkov in službe za informatiko ter navedbo načinov odprave nepravilnosti, lahko pa tudi predloge za spremembe v informacijskem sistemu ali na drugih področjih.
(7) Dostop do zbirk podatkov na druge načine izvršujejo pooblaščene osebe s pošiljanjem pisne zahteve za pridobitev podatkov upravljavcu zbirke osebnih podatkov, kjer navedejo osebno ime in naslov prebivališča obdolženca oziroma obtoženca oziroma stranke sodnega postopka, navedbo pravne podlage oziroma namena dostopa do podatkov ter opravilno številko zadeve državnega pravobranilstva iz informacijskega sistema državnega pravobranilstva ali pa z zapisom navedenih podatkov pri upravljavcu zbirke osebnih podatkov.
(8) Osebne in občutljive osebne podatke, ki jih je državno pravobranilstvo pridobilo z neposrednim dostopom do zbirk podatkov ali preko pisnih zahtev ali kako drugače, se sme uporabiti in nadalje obdelovati le v skladu z zakonom.
XI. poglavje
IZPIT IZ POZNAVANJA DOLOČIL DPR IN KONKURENČNA PREPOVED
1. Izpiti iz poznavanja določil DPR
162. člen
V okviru izobraževalnih programov morajo vsi javni uslužbenci, razen tistih, ki imajo opravljen pravniški državni izpit, v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja pred komisijo Centra za izobraževanje v pravosodju (v nadaljnjem besedilu: izpitna komisija) opraviti izpit iz poznavanja določil DPR.
163. člen
(1) Kandidate prijavi k izpitu državno pravobranilstvo.
(2) V odločbi, ki jo izda direktor Centra za izobraževanje v pravosodju, se določijo dan, ura in kraj opravljanja izpita ter sestava izpitne komisije. Odločba se pošlje kandidatu najmanj 15 dni pred dnem, določenim za opravljanje izpita.
164. člen
(1) Kandidat opravlja izpit pred izpitno komisijo, sestav­ljeno iz predsednika in člana.
(2) Sestavo komisije za posamezen izpitni rok določi z odločbo direktor Centra za izobraževanje v pravosodju izmed predsednikov in članov komisij, imenovanih z odločbo ministra, pristojnega za pravosodje. Izpitno komisijo sestavljata državni pravobranilec kot predsednik komisije in predstavnik ministrstva, ki ima opravljen pravniški državni izpit, kot član komisije. Predlog za imenovanje državnih pravobranilcev kot predsednikov izpitne komisije poda generalni državni pravobranilec.
(3) Predsednik izpitne komisije mora skrbeti za pravilnost poteka izpita.
(4) Predsedniku izpitne komisije pripada nagrada za delo v izpitni komisiji v višini 11,00 eurov za posameznega kandidata, članu izpitne komisije pa v višini 8,25 eurov za posameznega kandidata. Predsednik in član izpitne komisije sta upravičena tudi do povračila potnih stroškov v zvezi z delom v komisiji, pri čemer se stroški kilometrine obračunavajo v skladu s predpisi, ki urejajo višino povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki veljajo za javne uslužbence v višini kilometrine določene za povračilo stroškov uporabe lastnega avtomobila v službene namene.
165. člen
(1) Zapisnikarja, ki vodi zapisnik o izpitu, imenuje direktor Centra za izobraževanje v pravosodju izmed javnih uslužbencev ministrstva. Zapisnikar mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo.
(2) Zapisnik vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime kandidata,
– datum in kraj rojstva kandidata,
– naziv oddelka državnega pravobranilstva, na katerem je kandidat zaposlen,
– naziv delovnega mesta, na katerega je kandidat razporejen,
– sestavo izpitne komisije,
– datum opravljanja izpita,
– izpitna vprašanja in
– uspeh kandidata pri izpitu.
(3) Zapisnik podpišejo predsednik in član izpitne komisije ter zapisnikar.
(4) Zapisnikarju pripada nagrada za vodenje zapisnika v višini 8,25 eurov za posameznega kandidata in povračilo potnih stroškov v zvezi z njegovim delom. Stroški kilometrine se obračunavajo v skladu s predpisi, ki urejajo višino povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki veljajo za javne uslužbence v višini kilometrine določene za povračilo stroškov uporabe lastnega avtomobila v službene namene.
166. člen
(1) Izpit se opravlja ustno in traja za posameznega kandidata največ dvajset minut.
(2) Vprašanja zastavljata kandidatom predsednik in član izpitne komisije.
167. člen
(1) Izpitna komisija oceni uspeh kandidata z opisno oceno »je opravil« ali »ni opravil«.
(2) Uspeh kandidata razglasi predsednik izpitne komisije v navzočnosti člana izpitne komisije in kandidata takoj po izpitu.
168. člen
(1) O uspešno opravljenem izpitu izda izpitna komisija kandidatu potrdilo, in sicer takoj po izpitu.
(2) Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.
(3) Potrdilo o opravljenem izpitu se izda v dveh izvodih, od katerih prejme enega kandidat, drugi pa ostane v spisu Centra za izobraževanje v pravosodju.
169. člen
(1) Kandidat, ki izpita ni opravil uspešno, ga lahko ponavlja v roku, ki ga določi izpitna komisija, vendar ne prej kot v dveh mesecih od datuma zadnjega opravljanja izpita.
(2) Za ponovno prijavo državno pravobranilstvo pošlje novo prijavnico.
170. člen
(1) Če kandidat brez opravičljivega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju izpita oziroma o odstopu pisno ne obvesti Centra za izobraževanje v pravosodju najmanj tri dni pred izpitnim rokom ali če odstopi, ko je že začel opravljati izpit, se šteje, da ga ni opravil.
(2) Direktor Centra za izobraževanje v pravosodju kandidatu, ki iz opravičljivih razlogov določenega dne ne pristopi k opravljanju izpita, ali kandidatu, ki iz opravičljivih razlogov odstopi, ko je že začel opravljati izpit, na njegov pisni predlog z obvestilom določi nov izpitni rok.
(3) Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti vložen najmanj tri delovne dni pred datumom izpita, če ga iz posebej utemeljenih razlogov v tem roku ni mogoče vložiti, pa takoj, ko razlogi prenehajo.
(4) Za opravičljive razloge se štejejo bolezen, odsotnost zaradi starševskega dopusta, neodložljive in nenačrtovane osebne ali službene obveznosti ter drugi nepredvidljivi dogodki, ki kandidatu onemogočajo pristop k izpitu.
171. člen
(1) Stroški izpita bremenijo proračun.
(2) Če se kandidat brez opravičljivega razloga določenega dne ne udeleži izpita ali brez opravičljivega razloga odstopi med opravljanjem izpita, mora povrniti izpitne stroške na podlagi izdanega računa.
(3) Pri tretjem in vsakem nadaljnjem pristopu k izpitu mora izpitne stroške povrniti kandidat na podlagi izdanega računa.
172. člen
(1) Center za izobraževanje v pravosodju vodi za vsakega kandidata spis, ki vsebuje prijavo k izpitu, zapisnik o izpitu in potrdilo o opravljenem izpitu.
(2) Potrdilo o opravljenem izpitu obsega:
– datum in kraj izvedbe izpita;
– osebno ime, datum in kraj rojstva kandidata;
– evidenčno številko potrdila;
– podpis predsednika izpitne komisije in žig Centra za izobraževanje v pravosodju.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka se vodijo v upravnih spisih v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
2. Konkurenčna prepoved
173. člen
(1) Javni uslužbenci smejo poleg svojega dela opravljati dejavnosti v gospodarskih družbah ali opravljati enaka oziroma podobna dela, kot jih opravlja na svojem delovnem mestu, pri drugem organu ali organizaciji le na podlagi pisnega dovoljenja generalnega državnega pravobranilca.
(2) Javni uslužbenci poleg svojega dela ne smejo opravljati dejavnosti, če:
– bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;
– bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabili informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;
– je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena smejo javni uslužbenci opravljati samostojno znanstveno in pedagoško delo, delo v kulturnih, umetniških, športnih, dobrodelnih in drugih podobnih društvih in organizacijah ter delo na publicističnem področju.
XII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
174. člen
(1) Generalni državni pravobranilec izda navodila iz tretjega odstavka 4., tretjega odstavka 5., drugega odstavka 11., 17., drugega odstavka 49., prvega odstavka 90., drugega odstavka 93. in prvega odstavka 107. člena tega DPR v šestih mesecih po uveljavitvi tega DPR.
(2) Generalni državni pravobranilec določi varnostno politiko in postopke ter vzpostavi sistem upravljanja z informacijsko varnostjo iz prvega odstavka 89. člena tega DPR v enem letu po uveljavitvi DPR.
175. člen
Letno poročilo o varnostnem poslovanju državnega pravobranilstva iz drugega odstavka 154. člena tega DPR se prvič izdela do 15. februarja 2016 za preteklo koledarsko leto.
176. člen
Z dnem, ko začne veljati ta Državnopravobranilski red, preneha veljati Državnopravobranilski red (Uradni list RS, št. 90/02 in 57/11).
177. člen
Ta Državnopravobranilski red začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. DP-1-A01-324/2010
Ljubljana, dne 20. januarja 2015
EVA 2013-2030-0086
dr. Boštjan Tratar l.r.
Generalni državni pravobranilec
Št. 007-675/2013
Ljubljana, dne 20. januarja 2015
mag. Goran Klemenčič l.r.
Minister
za pravosodje
Na podlagi določbe drugega odstavka 4. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13) soglašam z Državnopravobranilskim redom.

AAA Zlata odličnost