Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015

Kazalo

47. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kočevje, stran 105.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11 in 24/14) je Občinski svet Občine Črnomelj na 3. redni seji dne 23. 12. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kočevje
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Kočevje (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelan na podlagi tretje alineje 1. točke 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07).
(3) OPPN je izdelalo podjetje SAPO, d.o.o., pod št. OPPN-20/2013 v decembru 2014.
2. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del (besedilo odloka) je sestavljen iz naslednjih poglavij:
– opis prostorske ureditve,
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
– splošna določila,
– podrobna določila,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– faznost izvedbe prostorske ureditve,
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,
– odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1. Izsek iz občinskega prostorskega načrta Občine Črnomelj
2. Pregledna situacija
2.1 Situacija s prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF)
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4.1 Ureditvena situacija OPPN, M 1:1000
4.2 Ureditvene enote OPPN, M 1:1500
4.3 Prerezi terena s prikazom pozidave, M 1:1000
4.4 Prikaz območja za razvoj objektov, M 1:1500
5.1 Prometna situacija, M 1:1000
5.2 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:1000
6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, M 1:1500
7. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:1500
8. Načrt parcelacije, M 1:1500.
3. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Črnomelj
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev akta
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo – odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.
4. člen
(pomen kratic)
Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– EO: enostavni objekt,
– FI: faktor izrabe gradbene parcele,
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele,
– GJI: gospodarska javna infrastruktura,
– NO: nezahtevni objekt.
5. člen
(pomen izrazov)
(1) V tem OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 82/11, 105/11 – TP in 10/13 – obvezna razlaga).
(2) V tem OPPN so uporabljeni še drugi izrazi, in sicer:
ureditvena enota:
je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi, predvsem glede dovoljenih dejavnosti in urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev,
območje za razvoj objekta(ov):
predstavlja zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo, gradbeno linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev,
pravokotna frčada:
je funkcionalna strešna odprtina, namenjena osvetlitvi mansardnih ali podstrešnih prostorov, ki ne sega preko slemena strehe in ne prekinja kapne lege objekta; oblikovana je kot pravokoten kubus z ravno oziroma enokapno streho; frčada(e) se postavljajo skladno s kompozicijo fasade, praviloma so osno prilagojena okenskim odprtinam,
kubus:
osnovni element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor; objekt je enotnega kubusa, če stranice niso zalomljene ipd.,
pomožni kubus:
je prizidek k obstoječemu objektu ali posamezen del objekta, ki s svojo postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovnega kubusa; kot pomožni kubus se ne štejejo objekti kot so nadstrešek in pergola, kot pomožni kubus se šteje garaža, zgrajena kot prizidek oziroma kot del objekta in podobno,
gradbena linija osnovnega objekta:
je gradbena linija, ki jo določa stranica osnovnega objekta, v primeru, da je postavljena ob javni prostor naselja, ki ga opredeljuje glavna dostopna pot v območje (cesta A) ali regionalna cesta.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
1. Opis prostorske ureditve
6. člen
(prostorske ureditve)
S tem OPPN se na območju dela mesta Črnomelj načrtuje ureditev:
– območja za enostanovanjsko gradnjo,
– območja z možnostjo razvoja centralnih dejavnosti,
– območja zelenih površin,
– pripadajočih zunanjih površin in
– gospodarske javne infrastrukture.
7. člen
(rušitve objektov)
Na območju urejanja se zaradi novih ureditev odstranijo stanovanjski objekt na zemljišču s parc. št. 758/2, k.o. Loka, gospodarski objekt na zemljišču s parc. št. 758/3, k.o. Loka in lesen gospodarski objekt na zemljišču s parc. št. 760/2, k.o. Loka. Lesene gospodarske objekte je dovoljeno prestaviti ali jih uporabiti v druge namene (servisni objekti na zelenih površinah ipd.). Po potrebi se odstrani tudi druge objekte.
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
8. člen
(območje urejanja)
(1) Območje OPPN je locirano na JZ delu mesta Črnomelj, ob regionalni cesti Črnomelj – Vinica. Območje predstavlja vmesni prostor med obstoječo grajeno strukturo dela naselja Loka in Kočevje.
(2) Območje urejanja OPPN obsega naslednje zemljiške parcele in dele zemljiških parcel, na katerih se izvedejo načrtovane prostorske ureditve: 747/1, 746/3, 746/11, 751/6, 747/2, 752/8, 752/2, 752/14, 760/2, 760/3, 760/4, 760/5, 746/12, 752/9, 752/4, 752/15, 752/12, 752/11, 755, 779, del 2414/11, del 786, del 783, 782, 778/1, del 763/1, 778/2, del 777/2, del 776/2, 775/2, del 776/1, del 1021/10, del 1021/1, del 766, del 763/9, del 760/1, 757, del 756/2, 759, 758/1, 758/4, 758/3, del 758/2, vse k.o. Loka. Območje OPPN meri cca 3,5 ha in je prikazano v grafičnem delu OPPN.
9. člen
(ureditvene enote)
Območje urejanja je razdeljeno na sedem ureditvenih enot (UE), in sicer:
– UE A1 – območje obstoječe domačije, s površino cca 2.899 m²,
– UE A2 – območje ob regionalni cesti, s površino cca 2.810 m²,
– UE A3 – območje jedra soseske, s površino cca 19.597 m²,
– UE A4 – območje južnega roba soseske, s površino 2.539 m²
– UE B – območje ob vstopu v sosesko, s površino cca 3.831 m²,
– UE D1 – zeleni pas na vzhodnem robu dostopne ceste, s površino cca 947 m²,
– UE D2 – zeleni pas na jugovzhodu območja OPPN, s površino cca 2.244 m².
10. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter zemljišča potrebna za gradnjo GJI. Po izgradnji predvidenih ureditev bo soseska sicer predstavljala dodatne obremenitve glede prometa v območju, vendar pa bodo nove ureditve pozitivno vplivale na prometni režim v območju.
(2) Del obravnavanega območja OPPN se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste I. reda, št. R1-218, na odseku 1213 Črnomelj–Kanižarica v km 0,830 na levi strani v smeri državne stacionaže (v nadaljevanju: regionalna oziroma državna cesta). Posegi v varovalni pas državne ceste se izvajajo v soglasju z upravljavcem.
(3) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
11. člen
(koncept prostorske ureditve)
(1) Območje OPPN se ureja kot mirno stanovanjsko območje, namenjeno bivanju in spremljajočim dejavnostim. V delu kjer meji na regionalno cesto in ob vozliščih poti so dovoljene centralne dejavnosti v manjšem obsegu.
(2) Na območju OPPN se načrtuje nova povezovalna cesta, med regionalno cesto na severu in območjem gozda na jugu, ki je del, v strateškem delu Občinskega prostorskega načrta Občine Črnomelj, načrtovane povezovalne ceste.
(3) Na območju OPPN se načrtuje enostanovanjska pozidava. Na vzhodnem in južnem robu območja, se v okviru OPPN načrtuje zeleni pas, ki novo sosesko loči od goste strukture stanovanjske pozidave ob Ulici Danila Bučarja na vzhodnem robu in na jugu omogoča počasen prehod grajene strukture v gozd, brez poseganja v gozdni rob.
(4) OPPN določa izvedbo pozidave v ureditvenih enotah v smislu oblikovanja urejene soseske, ki predstavlja možnost razvoja poselitve na južnem delu mesta.
3. Splošna določila
12. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so dopustne dejavnosti, ki ne motijo bivanja in ne generirajo tovornega prometa ter z njim povezanih potreb po parkirnih mestih (površina prostorov za dejavnost do 60 m²).
(2) V UE B so dopustne dejavnosti, ki ne motijo bivanja in ne generirajo tovornega prometa ter z njim povezanih potreb po parkirnih mestih (površina prostorov za dejavnost do 120 m²).
(3) V UE A1 je poleg dejavnosti iz prvega odstavka, v omejenih gabaritih dovoljena sprememba namembnosti in gradnja objektov za potrebe dejavnosti povezanih s turizmom, gostinstvom, trgovino in podobno.
13. člen
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so v UE A1, A2, A3, A4 in UE B dopustne gradnje naslednjih vrst objektov:
– stanovanjske stavbe, kjer se vsaj polovica uporabne površine uporablja za stanovanjske namene, in sicer so dovoljene enostanovanjske stavbe,
– nestanovanjske stavbe, ki so pomožni objekti in podobni objekti za dopolnitev obstoječe pozidave ter funkcije osnovnega objekta in so glede na zahtevnost gradnje manj zahtevni objekti.
(2) Na območju OPPN so dopustni gradbeni inženirski objekti gospodarske javne infrastrukture, zelene površine, podporni zidovi, ograje, stabilizacijski objekti za zadržanje plazov ipd.
(3) Na območju OPPN so v UE A1 in UE B, če se izkaže investicijski interes, dopustne gradnje nestanovanjskih stavb (poslovnih, poslovno stanovanjskih), pod pogojem, da ne generirajo tovornega niti večjega osebnega prometa.
(4) Na območju OPPN je skladno s predpisi dovoljena gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno parkirišče (le v UE B in na delu UE A3), kolesarska pot in pešpot, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za oglaševanje (le v UE B, UE D1 in UE D2), pomožni komunalni objekti, pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
14. člen
(vrste dopustnih gradenj in del)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in del:
– gradnje novih objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili tega odloka,
– vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist),
– odstranitve objektov oziroma njihovih delov.
15. člen
(dopustna izraba prostora)
(1) Na območju UE A1, A2 in A3 je dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele največ 0,4 in faktor izrabe največ 0,7. Na območju UE B je dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele največ 0,5 in faktor izrabe največ 1.
(2) Na območju UE B, ki je že pozidano, je dopusten faktor zazidanosti največ 0,75.
16. člen
(odmiki od mej sosednjih zemljišč)
(1) Odmiki objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč na robu oziroma znotraj območja OPPN so:
– najmanj 3,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte,
– najmanj 1,5 m – za majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
– 0,5 m – za ograjo, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno parkirišče, kolesarsko pot, pešpot, gozdno pot in podobno, vodno zajetje, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte namenjene varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(2) Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki. Nezahtevni in enostavni objekti so ob soglasju lastnika lahko postavljeni do parcelne meje.
4. Podrobna določila
17. člen
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE A1)
(1) V UE A1 je dovoljen razvoj obstoječe domačije, stanovanjskega in gospodarskih objektov. Dovoljena je rekonstrukcija objektov v obstoječih gabaritih in gradnja novih, po določilih tega odloka.
(2) Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit objektov, z razmerjem stranic najmanj 1:1,5 in širino največ 9 m. Višinski gabarit je največ (K) + P + M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 35° in 45°, kritina opečni zareznik, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi niso dovoljeni. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m, dovoljene so pravokotne frčade. Na strehe in fasade objektov je dovoljena postavitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo segati nad sleme. Fasada objektov se oblikuje sodobno, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih geometrijskih oblik. Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev fasade objekta, prav tako okenskih in vratnih odprtin. Objektu ni dovoljeno dodajati pomožnih kubusov, razen kot poudarek vhoda v objekt, nadstrešek, oziroma le v primeru, da je objekt po dodajanju enotnega kubusa.
(3) Možna je dozidava objektov do največjega dovoljenega gabarita ob upoštevanju ostalih pogojev tega odloka.
(4) Dovoljena je gradnja pomožnih objektov (tudi EO, NO) skladno z določili tega odloka. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega oziroma poslovnega objekta.
18. člen
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE A2 in A4)
(1) Dovoljena je gradnja enostanovanjskih objektov ter pomožnih objektov. Objekti se gradijo vzporedno z dostopnimi stanovanjskimi ulicami ali vzporedno s plastnicami, glede na morfologijo terena.
(2) Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit objektov, z razmerjem stranic najmanj 1:1,5 in širino največ 9 m. Višinski gabarit je največ (K) + P + M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 40° in 45°, kritina je opečni zareznik, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi niso dovoljeni. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m, dovoljene so pravokotne frčade. Na strehe in fasade objektov se dovoli postavitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo segati nad sleme. Fasada objekta se oblikuje sodobno, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih geometrijskih oblik. Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev, ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih kubusov. Dovoljena je uporaba lesa, kovine in stekla. Barve fasad naj bodo v odtenkih od rumene do rjave, ter bele in sive barve. Osnovnemu objektu je dovoljeno dodajati pomožne kubuse na osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno streho, njihov višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže objekta. Na območju ob regionalni cesti se lahko pomožni kubusi dodajajo le za gradbeno linijo osnovnega objekta, oziroma največ do gradbene meje opredeljene v grafičnem delu akta (4.1 Ureditvena situacija).
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je možna dozidava objektov do največjega dovoljenega gabarita ob upoštevanju ostalih pogojev tega odloka.
(4) Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega objekta, pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi ravno streho, oziroma blago enokapnico skrito za vencem.
19. člen
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE A3)
(1) Dovoljena je gradnja enostanovanjskih objektov ter pomožnih objektov. Objekti se gradijo vzporedno z dostopnimi stanovanjskimi ulicami ali vzporedno s plastnicami.
(2) Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit stanovanjskega objekta, z razmerjem stranic najmanj 1:1,25 in širino največ 10 m. Višinski gabarit je od (K) + P do (K) + P + M oziroma P + 1 + (p). Streha objekta je ravna ali enokapna, naklona do 25°. Dovoljena je simetrična dvokapnica nižjega naklona, največ 35°, pri kateri je kritina opečni ali betonski zareznik v odtenkih sive (opečni ali betonski zareznik) ali rjave barve, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi niso dovoljeni. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m, dovoljene so pravokotne frčade. Na strehe in fasade objektov je dovoljena postavitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo segati nad sleme. Fasada objekta se oblikuje sodobno, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih geometrijskih oblik. Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev, ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih kubusov. Dovoljena je uporaba lesa, kovine, stekla in drugo. Barve fasad naj bodo v odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve. Objekti naj bodo čim bolj enotnega kubusa. Dovoljeno je dodajanje pomožnih kubusov na osnovni tloris, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno streho in ne smejo presegati višine pritličja. Na območju ob glavni dostopni cesti (A) v območje OPPN se lahko pomožni kubusi dodajajo le za gradbeno linijo osnovnega objekta.
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je možna dozidava objektov do največjega dovoljenega gabarita ob upoštevanju ostalih pogojev tega odloka.
(4) Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega objekta.
20. člen
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE B)
(1) V UE B je dovoljena rekonstrukcija in dozidava obstoječih objektov ter gradnja stanovanjskega objekta oziroma poslovno-stanovanjskega objekta, s pomožnimi objekti, kot so nadstreški, garaže in podobno.
(2) Pri oblikovanju stanovanjskih in poslovno-stanovanjskih objektov se upoštevajo določila za stanovanjske objekte v enoti UE A2.
(3) Dovoli se gradnja pomožnih objektov (tudi EO, NO) v okviru dovoljenega faktorja zazidanosti in dejavnosti dovoljenih z OPPN. Pri oblikovanju le teh se upošteva oblikovanje obstoječega stanovanjskega objekta.
(4) Na območju že zgrajenih objektov se dovoli rekonstrukcija in dozidava obstoječih objektov tako, da se likovno poenoti podobo grajenega tkiva v območju oziroma približa oblikovanju predvidenih objektov.
21. člen
(urbanistično-arhitekturni pogoji v enotah zelenih površin)
(1) Na območju UE D1 in D2 so dovoljene javne, poljavne ali zasebne zelene površine za katere veljajo merila in pogoji iz 22. člena tega odloka.
(2) V območju UE B se ob dostopni cesti v območje uredi ekološki otok in prostor za transformatorsko postajo. V zaledju enote se uredi otroško igrišče, prostor za posedanje in podobno. Dovoljena je tudi ureditev manjšega parkirnega prostora za obiskovalce igrišča.
(3) Dovoljena je gradnja EO in NO, in sicer v neposredno bližino objektov, ki jim pripadajo oziroma za zeleno bariero predvidenega drevoreda ali žive meje. Dovoljena je postavitev urbane opreme, informativnih tabel ipd.
22. člen
(zunanje ureditve)
(1) Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo sosesko. Dovoljena je zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami kot so lipa, javor in druge. Na javnih površinah, predvsem na otroških igriščih, se ne dovoli uporaba strupenih in alergenih rastlin. Žive meje se na območjih ob dostopnih cestah dovolijo do višine 1 m, drugod lahko tudi višje. Odmik žive meje od cestišča je najmanj 1 m, od pločnika 0,5 m, zasajena je lahko le tako, da ne ovira preglednosti. Površine se lahko delno tlakujejo, uredijo z urbano opremo in podobnimi ureditvami. Uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni dovoljena.
(2) Zelenica ob glavni cesti (cesta A) se ureja kot zelena površina ali pa kot zasebni prostor sosednjih objektov ob ulici Danila Bučarja. Zasadi se drevored z avtohtonimi drevesnimi vrstami kot je javor in druge, možna je tudi zasaditev žive meje z avtohtonim grmičevjem, ciprese se ne dovolijo.
(3) Urbana oprema javnega prostora mora biti poenotena (svetilke, ograje, klopi, koši za smeti in podobno) in se izbere skladno s katalogom mestne opreme za mesto Črnomelj.
5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
23. člen
(splošne določbe)
(1) Predvideno pozidavo se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se upošteva naslednje dokumente:
– Državni prostorski načrt za 3. Razvojno os, južni del, Novo mesto – Maline (Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, Uradni list RS, št. 102/12,
– Projektno dokumentacijo: Obvoznica Črnomelj, št. proj. 94-0411,
– Izgradnja vodovodnega sistema v Občini Črnomelj; območje Dobliče – Zilje, PGD, št. proj. 1077-2/10, Projekt inženiring d.o.o., Ljubljana,
– Kanalizacija Črnomelj – Ulica Kočevje, IDZ, št. proj. 20/2013, marec 2013, izdelovalca Ambiens Črnomelj d.o.o., Črnomelj.
(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI.
(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.
(6) Zagotovi se ustrezna odstranitev vodov GJI na objektih, ki se rušijo.
(7) Direkcija RS za ceste ne bo zagotavljala zaščite pred vplivi obratovanja in vzdrževanja regionalne ceste na objekte znotraj območja OPPN.
24. člen
(podrobne določbe glede prometnih ureditev)
(1) OPPN Kočevje se na državno cestno omrežje priključuje predvidoma v km 0,830 na levi strani v smeri stacionaže regionalne ceste I. reda, št. R1-218, na odseku 1213 Črnomelj–Kanižarica. Predviden cestni priključek bo z obstoječo državno cesto in obvoznico Črnomelj tvoril 4-krako križišče.
(2) V prvi fazi izgradnje priključka iz prvega odstavka tega člena se predvidi nesemaforizirano križišče brez posebnih pasov za zavijalce. V drugi fazi izgradnje prometnega omrežja, ki sovpada z realizacijo načrtovane soseske, se predvidi možnost izgradnje posebnih pasov za leve zavijalce (na regionalni cesti in na kraku povezovalne ceste na zahodno obvozno cesto) ali dodatna razširitev skupnega pasu, če se ob upoštevanju dejanskih prometnih obremenitev za to izkaže potreba.
(3) Pri načrtovanje se zagotovi:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– opremljenost s cestno razsvetljavo,
– da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza oziroma ne bo moteno vzdrževanje državne ceste,
– upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov.
(4) Pri načrtovanju v območju regionalne ceste se poleg določil iz prejšnjega odstavka upošteva še naslednja določila:
– osvetlitve objektov v varovalnem pasu regionalne ceste ne smejo negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu,
– vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu z resorno zakonodajo,
– trase vodov GJI v območju državne ceste se načrtujejo izključno v podzemni izvedbi,
– za postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.
25. člen
(prometne ureditve)
(1) Območje OPPN se z glavno dostopno cesto (cesta A) naveže na regionalno cesto na SZ strani in na JP 556621 – Ulico Danila Bučarja na JV strani.
(2) Na cesto A se priključijo sekundarne ceste v območju OPPN (ceste A1, A2 in A3) in rekonstruirana JP 556621 – Ulica Danila Bučarja, izjemoma tudi individualni priključki. Če se pri projektiranju dostopne ceste A izkaže, da je priključevanje na dostopno pot zaradi upravičenih razlogov neizvedljivo, se v fazi projektiranja najde alternativna rešitev.
(3) Obstoječa javna pot JP 556621 – Ulica Danila Bučarja se v delu OPPN rekonstruira v širini vozišča 5,0 m z enostranskim pločnikom širine 1,60 m. Ulica Danila Bučarja se v prehodu v obstoječi del naselja Nova Loka – ob parceli 775/1, k.o. Loka, zapre za motorni promet, ohrani se peš povezava in povezava s kolesom. Navezava na Čopovo in Marentičevo ulico ostane nespremenjena.
(4) Tehnični elementi javne prometne gospodarske infrastrukture:
– glavna dostopna cesta (cesta A) se izvede v skupni širini 11,60 m: vozišče 2x(2,75 m+ 0,50) kolesarska steza 2x(1,25 m+0,5), pločnik 1x1,60 m,
– sekundarne ceste (ceste A1, A2 in A3) se izvedejo kot dvosmerne slepe ulice širine 5,0 m z obračališčem na slepem delu ceste,
– JP – odsek 556621 – Ulica Danila Bučarja se v delu OPPN rekonstruira v širini vozišča 5,0 m z enostranskim pločnikom širine 1,60 m,
– priključni radiji ceste A na regionalno cesto so 12,0 m, priključni radiji sekundarnih cest (ceste A1, A2, A3) na cesto A so 10,0 m. Vzdolžni nagib cest se bo praviloma prilagajal terenu in bo znašal do max 6%, prečni nagib bo min 2,5%. Vsa križišča so nivojska.
(5) Individualni priključki se praviloma navežejo na sekundarne ceste v območju (ceste A1, A2 in A3) in naprej na cesto A oziroma na regionalno cesto. Mesta predvidenih priključevanj so shematsko prikazana v grafičnem delu akta (5.1 Prometna situacija). Če objektov in zemljišč ni mogoče z ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na občinsko cesto, se individualni priključki izvedejo neposredno na regionalno cesto v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca.
(6) Odvodnjavanje prometnih površin znotraj območja se izvede z odvodom padavinskih voda v lokalne ponikovalnice.
(7) Kolesarski promet: Ob cesti A bo izvedena obojestranska enosmerna kolesarska steza z navezavo na obojestransko kolesarsko stezo na deviaciji Viniške ceste, ki poteka po celotni trasi Z obvoznice. Kolesarska steza se označi z različno barvo asfalta.
(8) Peš promet: Prehode za pešce se načrtuje celostno, predvidi se ustrezne ukrepe na mestu priključevanja ceste A na regionalno cesto (cestna razsvetljava, signalizacija itd.). Ob cesti A se izvede enostranski pločnik z navezavo na pločnik na Viniški ulici in na pločnik na deviaciji Viniške ceste na SZ strani OPPN ter na navezavo rekonstruirane Ulice Danila Bučarja z enostranskim pločnikom na JV strani OPPN. Ob sekundarnih cestah pločnik ni predviden.
(9) Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj gradbenih parcel, izjemoma se samostojno parkirišče dovoli tudi na območju UE A3, na parceli z oznako 25 v grafičnem delu akta (8 Načrt parcelacije).
(10) Gozdne poti: v območju se zagotavlja dostop do gozdnih površin v zaledju območja OPPN, predvsem na območju enote UE A4 in južnega dela UE A3, in sicer v primeru, da ni mogoče zagotoviti nadomestnih gozdnih poti izven stavbnih zemljišč.
26. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Območje OPPN se naveže na obstoječe vodovodno omrežje v regionalni cesti. Razvod javnega vodovodnega omrežja v območju OPPN je predviden v cestnem telesu.
(2) Območje se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrante v nadzemni izvedbi se izvede ob ulicah na vedno dostopnih mestih.
(3) Dovoljeno je zbiranje in uporaba deževnice.
(4) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva odlok, ki v Občini Črnomelj ureja oskrbo s pitno vodo in ustrezne tehnične pravilnike in razvojne programe vodooskrbe v Občini Črnomelj.
27. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na širšem območju urejanja je predvidena rekonstrukcija kanalizacije v ločenem sistemu v regionalni cesti. V okviru rekonstrukcije kanalizacije je predvidena izgradnja črpališča na zemljišču s parc. št. 663/1, k.o. Loka, s tlačnim prečrpavanjem fekalij v smeri proti Črnomlju in priključevanjem na centralno čistilno napravo Črnomelj.
(2) Vsa fekalna kanalizacija iz območja OPPN se spelje v črpališče na zemljišču s parc. št. 663/1, k.o. Loka. Razvod javnega kanalizacijskega fekalnega omrežja v območju OPPN je predviden v cestnem telesu gravitacijsko, razen območja ob sekundarni cesti A1, kjer se del kanalizacije izvede s tlačnim vodom.
(3) Do izgradnje kanalizacijskega omrežja v območju je dovoljena gradnja malih komunalnih čistilnih naprav ustrezne kapacitete. Pred načrtovanjem je potrebno izdelati hidro-geološko analizo prevodnosti meteornih in prečiščenih odpadnih vod v ponikovalnico. Za obratovanje male čistilne naprave se sklene pogodba z izvajalcem javne službe.
(4) Za odvod padavinske vode s streh objektov in površin se padavinska voda spelje v ponikovalnice ali uporabi za sanitarne in druge potrebe.
(5) Pri projektiranju se upošteva odlok, ki v Občini Črnomelj ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter ustrezne tehnične pravilnike.
28. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno.
(2) Kolikor se pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno urejanje skupnega ali daljinskega ogrevanja, npr. daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
29. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Objekti se priključujejo na elektroenergetsko omrežje na obstoječi transformatorski postaji TP, Kočevje, locirani na zemljišču s parc. št. 747/1, k.o. Loka na območju UE A1, ki se lahko prestavi na območje UE B, in sicer na zemljišče s parc. št. 760/1, k.o. Loka. Pred odstranitvijo obstoječe TP je potrebno vključiti v omrežje novo TP in prevezati obstoječe odjemalce iz TP Kočevje.
(2) Razvod elektro omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi v cestnem telesu.
(3) Celotno elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(4) Javna razsvetljava: Ob glavni dostopni cesti (cesta A) na zunanji strani pločnika, se izvede javna razsvetljava. Ustrezno razsvetljeni morajo biti tudi vsi prehodi za pešce. Ob sekundarnih dostopnih cestah se izvede javna razsvetljava po potrebi. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja, in sicer v skladu z določili uredbe, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
30. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga po potrebi dogradi.
(2) Razvod telekomunikacijskega omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi v cestnem telesu.
(3) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
31. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Uredi se odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnih mest, ki morajo biti opremljena z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacije odvzemnih mest so ob dostopnih poteh na območju OPPN. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v Občini Črnomelj ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Na območju OPPN se določi ena zbiralnica ločeno zbranih in bioloških odpadkov – ekološki otok, in sicer ob vstopu v območje, v okviru UE B.
(3) V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
6. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
32. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni evidentirane ali zavarovane kulturne dediščine.
7. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
33. člen
(ohranjanje narave)
Na območju OPPN ni območij ali objektov ohranjanja narave.
34. člen
(varstvo tal in voda)
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda.
(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s 27. členom tega odloka. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda na erozijskem območju prikazanem v grafičnem delu akta (7: Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in s tem preprečena erozija terena. Odnašanje zemljine na sosednje parcele ni dopustno.
35. člen
(varstvo zraka)
(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.
(3) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) in zagotavljanje energetske učinkovitosti novih objektov.
(4) Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN, niso dovoljeni.
(5) Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
36. člen
(varstvo pred hrupom)
Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi II. stopnja varstva pred hrupom, razen v območju neposredno ob regionalni cesti (UE A1, UE A2 in UE B), kjer se določi III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.
37. člen
(ravnanje s plodnim delom tal)
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo.
38. člen
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
39. člen
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)
Pri oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr. lesna biomasa, sončna energija ipd.).
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
40. člen
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN ni opredeljenih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica.
(2) Del območja je opredeljen kot erozijsko območje in je prikazan v grafičnem delu akta (7: Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom). Pri pripravi projektne dokumentacije je treba zagotoviti geološko-geotehnično poročilo s poudarkom na eroziji terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovani poseg. Na podlagi poročila se izbere ustrezno temeljenje objektov, in sicer tako, da se zaradi posega v zemljišče ne bo sproščala erozija zemljine ali kako drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
41. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve.
(3) Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce.
(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti.
42. člen
(potresna varnost)
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,175 g in uvrščenost območja v območje VII. stopnje MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnosti objektov.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.
9. Načrt parcelacije
43. člen
(parcelacija)
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je prikazan v grafičnem delu akta (8: Načrt parcelacije).
(2) Gradbene parcele se lahko po potrebi delijo ali združujejo, pri čemer se površine za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi situaciji.
(3) Za parcele, kjer gradbene parcele niso določene, se upošteva obstoječe zemljiške parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali združujejo.
10. Faznost izvedbe prostorske ureditve
44. člen
(faznost izvedbe)
(1) Faznost izvedbe ureditev in gradenj je dovoljena tako, da so posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.
(2) Za gradnjo na posameznih parcelah predvidenih v OPPN, ki niso vezane na izvedbo glavne dostopne ceste v območje in posameznih sekundarnih cest, so dovoljene tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za komunalno urejanje celotnega območja.
11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
45. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.
(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja.
(3) Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo.
(5) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
12. Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
46. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih z OPPN, če se poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
13. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
47. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Občine Črnomelj, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje mesta Črnomelj.
III. KONČNE DOLOČBE
48. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine Črnomelj. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
49. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
50. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-2/2013
Črnomelj, dne 23. decembra 2014
Županja
Občine Črnomelj
Mojca Čemas Stjepanovič l.r.

AAA Zlata odličnost