Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015

Kazalo

41. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica, stran 98.

Na podlagi 61. člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 106/10 – popravek, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 76/14 – odločba US) ter 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 2. redni seji dne 18. 12. 2014 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica
1. člen
(1) Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica se spreminja Odlok o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89 ter Uradni list RS, št. 43/92, 3/93, 35/94, 5/00, 45/00, 53/11 in 88/11; v nadaljevanju: odlok o PUP). Spremembe in dopolnitve odloka o PUP je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ul. 7, Maribor, pod številko naloge 14058.
(2) Spremembe in dopolnitve odloka o PUP se nanašajo na območja kmetijskih zemljišč ter na del območja stavbnih zemljišč v naselju Pragersko in poleg tega odloka vsebujejo še grafični prikaz posebne enote urejanja prostora v k.o. Gaj ter obrazložitev sprememb in dopolnitev odloka.
2. člen
6. člen odloka o PUP se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Na območju iz 1.a in 1.b alineje 5. člena, t.j. na najboljših in drugih kmetijskih zemljiščih, kot so opredeljena v veljavnih prostorskih sestavinah planskih aktov za območje Občine Slovenska Bistrica, so, razen primarne rabe, dovoljeni naslednji posegi:
a) osuševanje in veliki namakalni sistemi, ki so določeni v prostorskih sestavinah veljavnih planskih aktov občine;
b) ostale agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja na območju izven zavarovanih območij narave ali vodnih virov;
c) naslednji enostavni objekti po predpisih, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje:
– naslednji pomožni objekti v javni rabi (površine stavb do 40 m2, gradbeni inženirski objekti višine do 3,5 m): objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, nadkrita čakalnica na postajališču;
– protihrupne ograje višine do 2 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji cest;
– podporni zidovi z ograjo za višinsko razliko do 0,5 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji cest;
– male komunalne čistilne naprave zmogljivosti do 50 PE;
– nepretočne greznice do 30 m 3;
– rezervoarji za vodo do 100 m3;
– vodnjaki in vrtine višine do 5 m, globine do 30 m;
– naslednji priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture: priključek na kategorizirano javno cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja);
– kolesarske, gozdne, pešpoti in podobne, ki niso del cestnega sveta;
– naslednja vodna zajetja ter objekti za akumulacijo in namakanje prostornine do 250 m3, bazeni do 60 m3: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik;
– naslednji pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (stavbe pritlične, enoetažne, površine do 40 m2, stolpni silosi višine do 5 m, gradbeno inženirski objekti višine do 5 m, grajene gozdne prometnice, dvojni kozolci – toplarji površine do 40 m2): kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, skedenj, senik, kašča, koruznjak, grajeni in montažni rastlinjak večjih dimenzij, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade, napajalno korito, krmišče, grajena poljska pot, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski izpust, grajeno molzišče;
– naslednji pomožni komunalni objekti: revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja,
– naslednji pomožni objekti za spremljanje stanja okolja (površine stavb do 40 m2): meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda;
d) naslednji nezahtevni objekti po predpisih, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje:
– naslednji pomožni objekti v javni rabi (stavbe površine nad 40 m2 do vključno 60 m2, gradbeni inženirski objekti višine nad 3,5 m do vključno 10 m): objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, nadkrita čakalnica na postajališču;
– protihrupne ograje višine nad 2 m do vključno 3 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji cest;
– podporni zidovi z ograjo za višinsko razliko do 1,5 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji cest;
– male komunalne čistilne naprave zmogljivosti od 50 do 2000 PE;
– nepretočne greznice nad 30 m3 do 50 m3;
– vodnjaki in vrtine višine nad 5 m, globine nad 30 m;
– vodna zajetja, objekti za akumulacijo in namakanje prostornine od 250 m3 do vključno 2.000 m3, če gre za zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem ali vodni zbiralnik;
– naslednji objekti za rejo živali: čebelnjak do 20 m2, ribogojnica do 2.000 m3;
– naslednji pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (stavbe površine do 150 m2 in višine do 6 m, stolpni silosi višine od 5 m do 10 m, gradbeno inženirski objekti višine nad 5 m do 10 m, dvojni kozolci – toplarji površine do 150 m2, zbiralnik gnojnice do 1.000 m3): kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, koruznjak, montažni rastlinjak večjih dimenzij, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade, napajalno korito, krmišče, grajena poljska pot, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski izpust, grajeno molzišče;
e) gradnja objektov, ki se uvrščajo med majhne stavbe po predpisih, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, če sta izpolnjena dva pogoja: da gre za objekte, ki funkcionalno dopolnjujejo obstoječe osnovne objekte in da se jih gradi na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo osnovnega objekta določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu;
f) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221 – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;
g) posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
h) rekonstrukcija občinskih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija občinske ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestavi zaradi rekonstrukcije občinske ceste;
i) premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti točki, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade ipd.), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža;
j) začasni objekti (kiosk oziroma tipski zabojnik; pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov; odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru; oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov; cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na prostem; objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi). Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni;
k) smučišča, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami;
l) objekti za rejo živali, ki se jih po prenehanju rabe lahko odstrani. Po odstranitvi objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni.
(2) Nepretočne greznice, rezervoarje ter pomožne kmetijsko-gozdarske objekte iz prejšnjega odstavka tega člena, razen kozolcev, grajenih obor in obor za pašo živine, grajenih ograj ter opor za trajne nasade, napajalnih korit, krmišč in grajenih poljskih poti, je dopustno graditi le v neposredni bližini stavbnih zemljišč. Za neposredno bližino se šteje največ 30 m oddaljenost od obstoječega stavbnega zemljišča, na katerem so zgrajene ali načrtovane stavbe.
(3) Kozolcev, ograj ter opor za trajne nasade, napajalnih korit in krmišč ni dopuščeno priključevati na objekte gospodarske javne infrastrukture.«
3. člen
(1) V 7. členu se črta točka k).
(2) Dosedanja točka l) postane točka k).
4. člen
Za 7. se doda novi 7.a člen, ki se glasi:
»7.a člen
Posebna enota urejanja prostora na parcelah ali njihovih delih št. 448/4, 448/5, 453/3, 731/2, 731/4, 735/1 in 735/2, vse k.o. Gaj
Na zemljiščih na parcelah ali njihovih delih št. 448/4, 448/5, 453/3, 731/2, 731/4, 735/1 in 735/2, vse k.o. Gaj, se oblikuje posebna enota urejanja prostora, na kateri so v skladu z merili in pogoji odloka o PUP, ki se nanašajo na urbanistično oblikovanje območij, arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav, urejanje prometne in komunalne infrastrukture ter druge pogoje, pomembne za izvedbo prostorskih ureditev in posegov v prostor, dopustni naslednji posegi:
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in naprav;
– novogradnje objektov, ki vsebinsko, funkcionalno in tehnološko dopolnjujejo obstoječo dejavnost;
– ureditev manipulativnih površin tako, da omogoča funkcioniranje obstoječe dejavnosti.«
5. člen
Za 10. se doda novi 10.a člen, ki se glasi:
»10.a člen
Posebna merila in pogoji za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na kmetijskih zemljiščih
(1) Poleg smiselnega upoštevanja splošnih meril in pogojev, kot so določeni v odloku o PUP, se za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na kmetijskih zemljiščih upoštevajo posebna merila in pogoji, določeni v tem členu.
(2) Za oblikovanje infrastrukturnih objektov se upoštevajo naslednja merila in pogoji:
– protihrupne ograje: v primeru postavitve na območju pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo biti transparentne in morajo imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic;
– objekt javne razsvetljave: imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m, je treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočena je uporaba standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo;
– avtobusno postajališče: z lociranjem avtobusnega postajališča je treba zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti. Upoštevati je treba pogoje za lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč, kot jih opredeljuje ustrezni pravilnik, ki določa tehnične normative in minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah. Postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali številka linije, načrt mreže linij);
– bazna postaja (antenski drog, antenski nosilec): naprave in antene se prednostno postavljajo na obstoječe infrastrukturne objekte (npr. stebre elektroenergetskih vodov) ter druge objekte. Na kmetijska zemljišča se bazne postaje umešča izjemoma, kadar jih ni smiselno ali jih ni mogoče umestiti na obstoječe objekte. Objekt je treba oblikovati v skladu z arhitekturno tipiko prostora ali kot atraktiven tehnološki objekt. Z ustrezno umestitvijo, barvo in fasadno oblogo je treba zmanjšati vidno izpostavljenost in kontrastnost v prostoru. Območje objekta je treba zasaditi skladno z okoliškim krajinskim vzorcem, v največji možni meri je treba ohraniti obstoječo vegetacijo. Ograjne elemente je treba kombinirati s tipičnimi in naravnimi prvinami (živice, plotovi, kamnite zložbe). Za oskrbo z energijo je treba prednostno uporabljati obnovljive vire energije, razpoložljive na sami lokaciji (sončna energija, vetrna energija) ter za dostopnost izkoriščati obstoječe dostopne poti. Dostopne poti, potrebne v času gradnje, je treba po izgradnji sanirati v prvotno rabo.
– zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok): postaviti jih je dopustno le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.
(3) Za oblikovanje pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov se upoštevajo naslednja merila in pogoji:
– kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik: če so prislonjeni k osnovnemu objektu, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha;
– kozolec: izveden mora biti kot objekt na stebrih, obvezno z odprtim pritličjem, namenjen sušenju žita in trave.
(4) Za oblikovanje začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi, se upoštevajo naslednja merila in pogoji:
– odprti sezonski gostinski vrt: če je nadstrešnica prislonjena na fasado osnovnega objekta, mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom.
(5) Za oblikovanje začasnih objektov, namenjenih prireditvam, morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čim bolj koncentrirane.
(6) Za oblikovanje in urejanje vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem, je treba uporabljati naravne materiale. Sprehajalne poti se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena ter se utrditi in opremiti s klopmi in koši za odpadke; ob njih se zasadijo drevesa.
(7) Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.«
6. člen
Odlok o PUP je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Slovenska Bistrica.
7. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-10/2014-12
Slovenska Bistrica, dne 18. decembra 2014
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r.

AAA Zlata odličnost