Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2014 z dne 30. 12. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2014 z dne 30. 12. 2014

Kazalo

4106. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja MS 9/2-1 Medvode, stran 11111.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 – odl. US) in na podlagi 18. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 51/14 – uradno prečiščeno besedilo in 55/14 – popr.) je Občinski svet Občine Medvode na 3. seji dne 23. 12. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja MS 9/2-1 Medvode
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje MS 9/2-1 Medvode, ki ga je izdelal ERIGO, d.o.o., Slovenska Bistrica, št. projekta 28/12, november 2014.
2. člen
(sestavni deli OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del, grafični del ter smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Kartografski del obsega:
1. Načrt namenske rabe prostora v merilu 1:5000
2. Ortofoto posnetek območja v merilu 1:1000
3. Geodetski načrt območja v merilu 1:500
4. Mapno kopijo
5. Načrt gradbenih parcel v merilu 1:500
6. Funkcionalna območja v merilu 1:500
7. Ureditveno situacijo v merilu 1:500
8. Tehnične elemente za zakoličenje objektov v merilu 1:500
9. Situacijo komunalne in energetske infrastrukture ter omrežje zvez v merilu 1:500
10. Načrt odstranitve objektov v merilu 1:500
11. Karakteristične prereze v merilu 1:500
Tekstualni del obsega:
I. Uvodne določbe
II. Ureditveno območje OPPN
III. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
IV. Zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture ter obveznosti priključevanja objektov nanjo
V. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
VI. Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
VII. Načrt parcelacije
VIII. Etapnost izvedbe
IX. Tolerance
X. Obveznosti investitorjev in izvajalcev
XI. Nadzor
XII. Končne določbe
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(opis prostorske ureditve)
Ureditveno območje se nahaja v območju urejanja z oznako MS 9/2-1 Medvode.
Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se določajo merila in pogoji za gradnjo trgovskega kompleksa s pripadajočimi poslovnimi in skladiščnimi prostori in gradnjo pripadajoče komunalne in zunanje ureditve.
Z odlokom se določi ureditev celotnega območja, usklajeno vklapljanje novega kompleksa v okolje in navezava nove komunalne in prometne infrastrukture na obstoječo komunalno infrastrukturo.
4. člen
(ureditveno območje)
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča parc. št. 388, 389, 391/1, 391/2, 398, 399, 400, 401/1, 401/2, 401/3, 402, 403, 404/3, del 404/4, 405, 406, del 464/27, 468, del 470/1, 470/4, 470/11, 473, del 475/1, del 475/2 in 475/3 vse k.o. Medvode. Območje meri cca 16.750 m2.
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje.
5. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času gradnje:
– vse parcele oziroma dele parcel znotraj usklajene meje ureditvenega območja.
Vplivno območje v času uporabe obsega:
– parcele znotraj območja sklenjene meje ureditvenega območja
– del parcel, po katerih bo zgrajena primarna infrastruktura za potrebe območja.
Gradnja objektov znotraj ureditvenega območja mora biti skladna z regulacijskimi elementi, ki so prikazani v projektu št. 28/12, v situaciji Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 8).
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Načrtovana prostorska ureditev je na severovzhodni strani omejena z regionalno cesto Ljubljana–Kranj, na jugozahodni strani z železniško progo. Na zahodni strani območje meji na morfološko enoto 3B/7 in na vzhodni strani na morfološko enoto 3B/3.
Vsa nova komunalna in druga javna infrastruktura bo navezana na obstoječe primarne komunalne vode.
Predvidena ureditev in objekti ne bodo vplivali na osenčenje sosednjih objektov in ne bodo poslabševali varnosti pred požarom.
7. člen
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Posegi morajo biti skladni z elementi prikazani v situaciji.
Elementi za umestitev objektov v prostor so:
– meja ureditvenega območja,
– gradbene in regulacijske meje, ki so prikazane v situaciji Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 8),
– mesto priključevanja interne ceste na javne ceste.
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost,
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
Dovoljeni so le manjši zamiki fasade ali delov fasade od gradbene meje ali gradbene linije.
Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, nastopne stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno.
Avtobusna postajališča, parkirišča, objekti za zbiranje odpadkov, cestne povezave, transformatorske postaje ipd. lahko presegajo GM skladno s situacijo Tehnični elementi za zakoličenje objektov z vrisanimi regulacijskimi linijami (list št. 8).
8. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Območje sestoji iz več zemljiških parcel. V površino gradbene parcele so zajete vse zemljiške parcele v območju urejanja. Površina gradbene parcele za območje območja urejanja MS 9/2-1 Medvode znaša cca 16.750 m2.
V območju se zgradi trgovski kompleks s pripadajočimi poslovnimi in skladiščnimi objekti, zunanje parkirišče, parkirišče za dostavo in zaposlene na vzhodnem delu območja, interna cesta s krožiščem, ki se priključuje na javno cesto – Cesta komandanta Staneta.
Ob robu severnega, vzhodnega in južnega dela območja se izvede zelenica z nasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja, na zahodnem delu, med Cesto komandanta Staneta in parkiriščem se izvede parkovna ureditev z zelenico in nasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja, namestitvijo urbane opreme, izgradnjo kolesarske in pešpoti. Pešpot se iz parka nadaljuje preko parkirišča do trgovskega objekta. Ob pešpoti se nasadi avtohtono drevje in grmovnice.
Načrtovani objekti in zunanja ureditev so prikazani v Ureditveni situaciji (list št. 7).
9. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
Območje je razdeljeno na tri funkcionalne enote:
F1 – zajema zemljišča parc. št. 388, 389, 391/1, 391/2, 398, 399, 400, 401/1, 401/2, 401/3, 402, 403, 404/3, del 404/4, 405, del 470/1, 470/4, 470/11, 473, del 475/1, del 475/2 in 475/3 vse k.o. Medvode. Enota je namenjena za trgovsko dejavnost – trgovski kompleks s pripadajočimi poslovnimi in skladiščnimi objekti, lokali za gostinsko in storitveno dejavnost;
F2 – zajema zemljišče parc. št. 406, k.o. Medvode. Enota je namenjena za stanovanjsko poslovno dejavnost (obstoječ stanovanjsko poslovni objekt);
F3 – zajema zemljišče parc. št. 468 in del parc. št. 464/27, k.o. Medvode. Enota je namenjena za stanovanjsko dejavnost (obstoječ stanovanjski objekt).
10. člen
(vrste gradenj)
V posameznih funkcionalnih enota so dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj kot sledi v nadaljevanju.
V funkcionalni enoti F1 je dovoljena:
– gradnja objektov za potrebe trgovske, poslovne, skladiščne, gostinske in druge storitvene dejavnosti (lokali),
– gradnja parkirišča,
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi,
– postavitev pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, ureditev ulice,
– ozelenitve in zasaditve).
V funkcionalni enoti F2 je dovoljena:
– izvedba adaptacijskih in investicijsko vzdrževalnih del na obstoječem stanovanjsko poslovnem objektu,
– rušitve in novogradnje v enakih gabaritih,
– gradnja novega poslovnega ali stanovanjskega objekta, s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo,
– gradnja parkirišča,
– ureditev zelenih površin in urbane opreme.
V funkcionalni enoti F3 je dovoljena:
– izvedba adaptacijskih in investicijsko vzdrževalnih del na obstoječega stanovanjskega objekta,
– rušitev in novogradnja stanovanjskega objekta,
– gradnja novega poslovnega ali stanovanjskega objekta, s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo.
11. člen
(tipologija pozidave)
Tipologija pozidave je prikazana v Ureditveni situaciji (list št. 7). Objekti so podolgovate oblike, objekta 1 in 3 se lahko dotikata ali sta povezana z nadstreškom, skupaj tvorita objekt pravokotne oblike. Objekt 2 je pravokotne oblike. Objekta 2 in 3 sta v nadstropju lahko medsebojno povezana. Strehe objektov so lahko ravne z minimalnim naklonom, ali enokapne z naklon do 7°.
Tipologija, višinski gabariti in karakteristični prerezi so prikazani v grafični prilogi Karakteristični prerezi (list št. 11).
12. člen
(gabariti objektov)
1. Poslovno-trgovsko skladiščni objekt 1:
– tlorisne dimenzije: objekt 43,50 x 44,20 m, nadstrešnica 49,60 x 4,20 m
– višinski gabarit: P
– višina objekta do 7,50 m in višina nadstrešnice do 7,50 m nad koto pritličja 0,00
– streha: ravna ali v minimalnem naklonu
2. Poslovno-trgovsko skladiščni objekt 2:
– tlorisne dimenzije pritličje: objekt 11,30 x 59,50 m
– tlorisne dimenzije nadstropje: objekt 13,30 x 82,20 m
– višinski gabarit: P+1
– višina objekta do 11,0 m nad koto pritličja 0,00
– streha: ravna ali v minimalnem naklonu
3. Poslovno-trgovsko skladiščni objekt 3:
– tlorisne dimenzije pritličje: objekt 13,00 x 44,20 m
– tlorisne dimenzije nadstropje: objekt 19,40 x 44,20 m
– višinski gabarit: P+1
– višina objekta do 11,00 m in višina nadstrešnice do 11,00 m nad koto pritličja 0,00
– streha: ravna ali v minimalnem naklonu.
13. člen
(oblikovanje zunanje podobe objekta)
Fasade morajo biti zasnovane s kvalitetnimi in trajnimi materiali. Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morajo biti v območju OPPN usklajeni.
Pri fasadi objekta se lahko uporabijo sledeči materiali: sodobni paneli, enoviti liti materiali, keramika oziroma drugi kvalitetni sodobni materiali, barvno skladni z okolico. Uporaba izrazito živih barv fasade ni dovoljena. Fasadne odprtine morajo biti oblikovane v skladu s funkcijo, kateri je objekt namenjen.
Pri oblikovanju fasade pritličnih etaž se upošteva prisotnost in odprtost parterja, odprtost notranjih prostorov navzven, pritlična etaža je pretežno zastekljena.
Vhodi in dostopi v stavbe so iz javnih površin ob prometnicah in z vseh drugih površin, ki se prepletajo med objekti: grajene dostopne ploščadi in njihova oprema usmerjajo in vodijo uporabnika do vhodov.
14. člen
(lega objektov na zemljišču)
Lega objektov in javnih površin je razvidna iz grafične priloge Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 8).
Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami ± 1,0 m glede na konfiguracijo terena.
15. člen
(ureditev okolice)
Vsi dostopi do objektov, pešpoti, parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Ograje je dovoljeno postaviti v odmiku od meje sosednjega zemljišča 0,5 m, na parcelno mejo pa pod pogojem, da je pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. V primeru, da je sosednje zemljišče javna cesta, mora biti za gradnjo ograje v zvezi z odmikom in višino pridobljeno soglasje lastnika ceste.
Dostopi za stranke so orientirani proti parkirišču. Servisni dostopi so iz internega prostora. Zagotovljena mora biti interventna pot do predvidenih objektov.
Na severozahodni strani območja se ohrani dosedanji drevored, ki je zasajen med Gorenjsko cesto in zemljiščem, kjer je predvidena gradnja novih objektov. Intenzivna zazelenitev območja je predvidena na severozahodni strani, kjer se uredi prostor za druženje ljudi na prostem. Od tega prostora je zasnovana pot, ki poteka preko parkirišča do Objekta 1 in ob kateri se predvidijo zeleni pasovi.
16. člen
(objekti, predvideni za odstranitev)
V območju OPPN je dopustno odstraniti naslednje objekte na naslednjih zemljiščih:
– upravno stavbo na parceli številka 391/1, k.o. Medvode,
– gospodarska poslopja na parcelah številka 388, 399, 400, 401/1, 401/2, 401/3, 402, 403, 405, k.o. Medvode,
– zidani električni transformator na parceli številka 398 k.o. Medvode,
– začasne objekte, nadstrešnico, zidano ograjo na parcelah številka 388 in 389, k.o. Medvode,
Predvidene odstranitve objektov so razvidne iz grafične priloge Načrt odstranitve objektov (list št. 10).
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
17. člen
(prometno urejanje)
Območje OPPN se navezuje na sosednja območja preko obstoječih cest na Gorenjsko cesto, peš komunikacij in kolesarskih poti. Dovozi in izvozi iz območja so predvideni preko novega krožišča na Cesti komandanta Staneta in križišča na Barletovi cesti. Priključke na obstoječe ceste je potrebno opremiti z vertikalno in horizontalno signalizacijo.
Prometna ureditev znotraj območja urejanja MS 9/2-1 je načrtovana tako, da se navezuje na obstoječe križišče K1 (Cesta komandanta Staneta in Gorenjske ceste) in križišča K2, ki se ga na novo uredi. Križišče K1 in K2 se mora v celoti vključiti v obdelavo prometne ureditve.
Prometna ureditev se uredi skladno s kapacitetno prometno študijo št. APO30–13–E, december 2013, dopolnitev oktober 2014, ki jo je izdelalo podjetje APPIA d.o.o., Ljubljana.
Glavna navezava objektov je na novo povezovalno cesto ob železnici predvidena v (mini) krožnem križišču, neposredno ob južnem kraku Ceste komandanta Staneta. Na povezovalno cesto je predviden tudi sekundarni uvoz in izvoz, s čimer se zagotovi alternativna možnost dostopa, s tem pa hitrejše polnjenje in praznjenje objektov. Parkirne površine zaposlenih in območje dostave se na povezovalno cesto navezujejo na vzhodnem robu obravnavanega območja.
Nova povezovalna cesta ob železnici je zasnovana kot dvosmerna cesta in povezuje južni krak Ceste komandanta Staneta z regionalno cesto R1-211 vzhodno od obstoječega semaforiziranega prehoda za pešce. Priključek povezovalne ceste na regionalno cesto R1-211 je predviden kot desno-desni priključek. Semaforizirano križišče regionalne ceste R1-211 in Ceste komandanta Staneta se geometrijsko ne spreminja. Korigira se le semaforski program, trajanje zelenih faz se ustrezno prilagodi spremenjenim prometnim tokovom. Obstoječ semaforiziran prehod za pešce na regionalni cesti R1-211 se ne spreminja. Na priključku križišča K2 se predvidi prometni otok na način, da bo fizično preprečeno zavijanje levo iz regionalne ceste.
Rezultati kapacitetnega izračuna so pokazali, da je navezava objektov skladno z zasnovo izbrane variante sprejemljiva rešitev. Problematike (pre)kratkega levega zavijalnega pasu na smeri Ceste komandanta Staneta – R1-212/0212 načrtovana ureditev sicer ne rešuje, vendar se z drugimi ukrepi (izvedba levega zavijalnega pasu v smeri Ceste komandanta Staneta – povezovalna cesta, sekundarni uvoz in izvoz iz parkirnih površin objektov na povezovalno cesto, sprememba semaforiziranega programa v križišču R1-212/0212 in Ceste komandanta Staneta) zamude in zajezitve na obravnavanem območju ustrezno zmanjšajo. Nivo uslug doseže vrednost Nu=E, kar je znotraj dopustne vrednosti! Zajezitve vozil občasno sežejo na parkirne površine objektov, kjer ovirajo notranji promet, vendar na zunanje (državno in občinsko) prometno omrežje nimajo vpliva.
Najbližja trasa mestnega in primestnega avtobusnega prometa poteka vzdolž Gorenjske ceste, najbližje postajališče je neposredno ob obravnavanem območju.
Vzdolž južne strani obravnavanega območja poteka železniška proga, postaja se nahaja neposredno ob obravnavanem območju. Uredi se tlakovan prostor pred objektom železniške postaje. Preko območja OPPN so načrtovane nove peš povezave v smeri sever-jug ter ob železnici v smeri vzhod-zahod.
Mirujoči promet se ureja s parkiranjem na novo urejenem parkirišču, obračanje in parkiranje vozil je zagotovljeno na gradbeni parceli.
18. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Stanje komunalnih naprav je razvidno iz geodetskega posnetka obstoječega stanja. Vsi objekti morajo biti opremljeni s priključki za minimalno komunalno oskrbo. Minimalna komunalna oprema v območju obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, plinovodnim omrežjem in opremljenost s cestnim omrežjem. Urediti je potrebno tudi meteorno in fekalno kanalizacijo.
Predmet komunalne opremljenosti so:
– vodovod in hidrantno omrežje
– meteorna in fekalna kanalizacija
– elektro omrežje
– telekomunikacijsko omrežje + CTV
– plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja
– odvoz smeti: (ekološki otoki).
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta OPPN.
19. člen
(vodovod in hidrantno omrežje)
Načrtovani objekti se priključijo na javni vodovod preko samostojnih priključnih mest. Rekonstruira se obstoječi vodovodni priključek. Zagotovi se povezava vodovoda med vzhodnim in zahodnim delom območja OPPN. Potek novega vodovoda se predvidi po južni povezovalni cesti. Del obstoječega PE vodovoda se na mestu priključitve nadomesti z NL DN 150 ter izvede prestavitev sekcijskega zasuna.
V območju pozidave bo zagotovljeno ustrezno hidrantno omrežje, deloma obstoječe, deloma novo, ki se lahko priključi na javni vodovod preko kombiniranega merilnega mesta vode s predvideno porabo. Znotraj objektov je predvideno hidrantno omrežje, ki bo natančneje definirano v sklopu faze PGD.
20. člen
(meteorna in fekalna kanalizacija)
Na območju, ki ga obravnava predmetni OPPN, se obstoječo kanalizacijo, ki je zgrajena v mešanem sistemu nadomesti s kanalizacijo v ločenem sistemu. Za odvodnjavanje območja OPPN bo treba dograditi in prestaviti javno kanalizacijo za odvod padavinskih in komunalnih voda.
Vse komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki jo bo treba dograditi oziroma rekonstruirati (cev GRP DN 400). Kanalizacijski priključki bodo priklopljeni direktno na kanalizacijsko cev. Meteorne vode s strešin se odvedejo direktno v javno kanalizacijo, ki jo je potrebno dograditi (cev B DN 300 in B DN 400). Vode iz utrjenih povoznih in tlakovanih površin pa se v kanalizacijo speljejo preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj.
Za predvideno ureditev kanalizacije na območju OPPN je s strani upravljavca Vodovod-Kanalizacija, d.o.o. izdelana projektna naloga " Prestavitev javne kanalizacije v Medvodah ob Gorenjski cesti in Cesti komandanta Staneta (MS 9/2-del), št. 3330 K; Ljubljana, september 2014. Le ta je upoštevana v OPPN, podrobnejše rešitve pa bodo obdelane v fazi PGD in PZI.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
21. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Napajanje predvidene gradnje z električno energijo bo v skladu s smernicami s strani distributerja električne energije.
Na obravnavanem območju je prisotno elektroenergetsko omrežje v lasti Elektro Gorenjska, d.d. in opuščena transformatorska postaja TP 0721 COLOR1.
Za napajanje novih odjemalcev za električno energijo na obravnavanem območju bo potrebna izgradnja nove kabelske TP, ki bo nadomestila obstoječo; potrebno je zagotoviti lokacijo za novo TP in stalni dostop iz javnih površin, vključi pa se jo v obstoječe SN kablovode, ki potekajo preko oziroma ob obravnavanem območju.
Na obravnavanem območju je potrebno predvideti kabelsko kanalizacijo za SNO in NNO, v katero se položijo NN in SN kablovodi za napajanje odjemalcev.
22. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Telekomunikacijsko omrežje bo potrebno urediti pod pogoji in izvedbenimi objekti pristojne organizacije. Vse nove vode je potrebno kablirati in ustrezno zaščititi. Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov.
Za potrebe CATV je potrebno predvideti kabelsko kanalizacijo za povezavo predvidenih objektov na CATV sistem.
23. člen
(ogrevanje)
Objekti se bodo ogrevali z zemeljskim plinom, biomaso ali drugimi alternativnimi viri ogrevanja.
Stavbe se na območju OPPN za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne vode, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina; v primeru, da stavbe zadovoljujejo potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo z delno obnovljivimi viri energije, za preostali del potreb še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno plinovodno omrežje z delovnim tlakom 1 bar.
Glavni distribucijski plinovod S 3000 dimenzije DN 200, preko katerega se bo vršila oskrba stavb na območju OPPN poteka skozi skrajni južni del obravnavanega območja in sicer od Barletove ceste proti Gorenjski cesti. Ker je v območju navedenega plinovoda predvidena gradnja parkirišč bo potrebno plinovod v času gradnje zaščititi ali ga prestaviti. Za poseg v varovalni pas plinovoda je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca plinovoda Energetike Ljubljana, d.o.o..
Za priključitev predvidenih stavb na plinovodno omrežje, bo treba izvesti glavni plinovod DN 50 s potekom v jugozahodni dovozni cesti in priključne plinovode do predvidenih stavb. Priključni plinovodi se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo in regulatorjem tlaka v omarici nameščeni v ali na fasadi.
Glavni plinovodi, priključni plinovodi in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Medvode (Uradni list RS, št. 68/11), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o.o.).
24. člen
(odvoz smeti)
Predvideno je ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Potrebno je zagotoviti zbirno mesto za postavitev zadostnega – potrebnega števila posod.
Zbirno mesto se uredi skladno z veljavnimi predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
25. člen
(varovanje okolja)
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno upoštevati okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
Vplivi v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo notranje prometnice območja, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje objektov.
26. člen
(varstvo naravne in kulturne dediščine)
Obravnavano zemljišče se nahaja v območju, ki ni posebej varovano glede naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, območij Natura 2000, varovanja vodnih virov ter glede varovanja kulturne dediščine.
27. člen
(usmeritve za izboljšave človekovega okolja)
Načrtovana raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale okolje, saj gre za gradnjo oskrbnih objektov, zato posebni varovalni ukrepi niso predvideni.
28. člen
(varstvo voda)
Pred izpustom je potrebno meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in cestnih površin predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina. Fekalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno speljati v javno kanalizacijsko omrežje.
Vsak objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (153. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 102/04 – ZGO-1-UPB1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12).
29. člen
(varstvo plodne zemlje in vegetacije)
Graditelji posameznih objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast plodne zemlje, jo deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za ureditev okolice objektov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
30. člen
(varstvo pred požarom)
V okviru zaščite pred požarom in upoštevanjem določil 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12) se izvedejo naslednji ukrepi:
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih;
– Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov;
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru manipulativnih in parkirnih površin;
– Pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090;
– Zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje;
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.
V skladu z 22. členom ZVPoz so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi za varstvo pred požarom. Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bo poslabšala. Do novih objektov so predvideni dostopi in delovne površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090. Omogočen je varen odmik ljudi in premoženja po dovozni cesti in nepozidanih površinah.
Oskrba z vodo bo zagotovljena s hidranti iz internega hidrantnega omrežja objektov.
31. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Območje OPPN se nahaja v 7. coni potresne ogroženosti po MSC lestvici.
Območje OPPN ne leži v poplavnem območju, zato posebni ukrepi za varstvo pred poplavami niso nujni.
Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objektov je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
32. člen
(stabilnost terena)
Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov.
VII. NAČRT PARCELACIJE
33. člen
(načrt parcelacije)
Parcelacija se izvede po Načrtu gradbenih parcel z elementi za zakoličenje (list št. 5); in sicer parcele št. 388, 389, 391/1, 391/2, 398, 399, 400, 401/1, 401/2, 401/3, 402, 403, 404/3, del 404/4, 405, 406, del 464/27, 468, del 470/1, 470/4, 470/11, 473, del 475/1, del 475/2 in 475/3 vse k.o. Medvode. Parcele predstavljajo skupno površino cca 16.750 m2.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
34. člen
Gradnja objektov, komunalne, prometne in zunanje ureditve se lahko izvaja v eni fazi ali več fazah, pri čemer se lahko etapa nanaša na gradnjo komunalne infrastrukture hkrati z gradnjo objektov, ali ločeno izgradnja infrastrukture in gradnja objektov.
V primeru, če se gradnja izvaja v več fazah, je treba ureditev priključkov oziroma prometne navezave na državno cesto načrtovati pred oziroma sočasno z izgradnjo prve faze pozidave v obravnavanem območju.
IX. TOLERANCE
35. člen
(dovoljena odstopanja)
Pri določevanju kote objekta so dovoljene tolerance ± 1,0 m s tem da kota objekta in dovoza ne vplivajo na varnost cestnega prometa. Tlorisnih in višinskih omejitev navzdol ni, medtem ko se lahko objekti v kumulativi povečajo za 10 %.
Višinska kota objektov se določi na osnovi nivelete ceste iz projekta za izvedbo del komunalne infrastrukture.
Dopustne so tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta prostorske umestitve.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
36. člen
(splošne obveznosti)
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati naslednje:
Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav ter jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo, pri tem pa ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegova ureditev ne bo posegala na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno le-tega novelirati.
XI. NADZOR
37. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
XII. KONČNE DOLOČBE
38. člen
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini Medvode.
39. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-13/2012-17
Medvode, dne 23. decembra 2014
Župan
Občine Medvode
Nejc Smole l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti