Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – Odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr, 22/14 – Odl. US) in 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 22. decembra 2014 sprejel
O D L O K
o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Nova Gorica
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se določijo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:
– zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,
– območja, katera so predmet odmere nadomestila,
– merila za določitev višine nadomestila,
– zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,
– oprostitve plačila nadomestila.
2. člen
(gradbena parcela)
(1) Izraz gradbena parcela, ki se uporablja v tem odloku, predstavlja zemljišče pod stavbo skupaj z zemljiščem, ki ga ta stavba potrebuje za svojo uporabo in je kot taka določena skladno s predpisi in tem odlokom.
(2) Gradbena parcela je tudi parcela objekta, kot je opredeljena z veljavnim Občinskim prostorskim načrtom Mestne občine Nova Gorica.
II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ
3. člen
(zazidana stavbna zemljišča)
(1) Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih je izdano dokončno gradbeno dovoljenje za gradnjo stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
(2) Če določena stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje del zemljiške parcele, na katerem stoji stavba (fundus) in/ali gradbeni inženirski objekt, pomnožen s faktorjem 1,5.
4. člen
(nezazidana stavbna zemljišča)
(1) Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(2) Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele.
(3) Če gradbena parcela ni določena, se do njene določitve kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.
(4) Kot nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča, na katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo iz javnega omrežja, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto.
(5) Šteje se, da je oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto zagotovljena, če se zemljišče lahko šteje za opremljeno stavbno zemljišče skladno s 1. točko prvega odstavka 72. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in spremembe).
(6) Kot nezazidano stavbno zemljišče se šteje nezazidana zemljiška parcela kakor tudi del nezazidane zemljiške parcele oziroma več zemljiških parcel istega lastnika in iste namenske rabe, katere oziroma katerih površina po določitvi gradbene parcele je večja ali enaka površini kot jo določa veljavni prostorski akt za parcelo objekta, kjer pa le-ta ni določena, večja ali enaka 500 m2.
5. člen
(določitev površine in namena zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, katere vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.
(2) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi podatka Registra nepremičnin – dejanska raba, ki je vzpostavljena na podlagi veljavne nepremičninske zakonodaje (šifrant dejanske rabe Registra nepremičnin in Katastra stavb).
(3) Če podatek o površini ali dejanski rabi zazidanega stavbnega zemljišča v navedenih uradnih evidencah ne obstaja, le-tega na podlagi podatkov terenskega ogleda, podatkov iz projektne dokumentacije objekta ali drugih javnih evidenc (poslovni register) ali uradnih obvestil drugih upravnih organov določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila (v nadaljevanju: pristojni organ). Na ta način pridobljen podatek se pred odmero posreduje zavezancu v pregled.
(4) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki pristojnega organa ne strinja, mora v roku enega meseca, od seznanitve zavezanca s podatki za odmero, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov v uradnih evidencah pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(5) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa pravilni.
(6) Celoten postopek iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena mora biti zaključen pred izdajo odločbe za leto, v katerem se odmerja nadomestilo. V nasprotnem primeru se tako določena površina za zazidano stavbno zemljišče upošteva v naslednjem odmernem letu.
(7) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
(8) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.
(9) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo zunanja parkirišča, zunanje manipulativne in prodajne površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča, gostinske terase in plesišča, površine za kampiranje in odlagališča mineralnih surovin.
(10) Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele.
(11) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena, se pri odmeri nadomestila v primeru gradnje in spremembe namembnosti uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja, in predstavljajo bodoče stanje (gradbena dela, ki predstavljajo spremembo neto tlorisne površine objekta).
6. člen
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata Zemljiški kataster in Kataster stavb, iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.
(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 4. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta.
7. člen
(napačni podatki v uradnih evidencah)
(1) Lastniki stavbnih zemljišč so skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in drugimi predpisi, odgovorni za točnost podatkov v uradnih evidencah.
(2) V primeru ugotovitve, da podatki iz uradnih evidenc niso skladni s stanjem v naravi, bo pristojni organ postopal skladno z veljavnimi predpisi.
III. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA
8. člen
(območja odmere nadomestila)
(1) Območja, ki so predmet odmere nadomestila, so določena na podlagi naslednjih kriterijev:
– kvaliteta dostopnosti območja do javnih funkcij (na podlagi določil Občinskega prostorskega načrta),
– kvaliteta dostopnosti do območja,
– reliefne značilnosti območja.
Območja iz tega člena so določena na mejo Registra prostorskih enot (v nadaljevanju: RPE), mejo Urbanističnih načrtov (v nadaljevanju: UN) oziroma je potek meje prikazan na pregledni karti iz drugega odstavka tega člena ter se delijo na:
A. 1. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo:
– naselji Nova Gorica in Pristava,
– Z del naselja Rožna Dolina in J del naselja Solkan kot prikazuje pregledna karta.
B. 2. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo:
– naselja Ajševica, Stara Gora in Loke,
– del naselja Rožna Dolina, ki ni zajet v območju 1,
– del naselja Solkan, ki leži znotraj UN Nova Gorica in ni zajet v območju 1,
– deli naselij Kromberk ter Šmaver, ki ležijo znotraj UN Nova Gorica.
C. 3. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo:
– del naselja Šempas, ki leži znotraj UN Šempas,
– deli naselij Dornberk, Zalošče, Budihni, Draga, Brdo, Potok pri Dornberku in Tabor, ki ležijo znotraj UN Dornberk.
D. 4. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo:
– naselji Ozeljan in Šmihel,
– del naselja Grgar, ki leži znotraj UN Grgar,
– del naselja Prvačina, ki leži znotraj UN Prvačina,
– del naselja Branik, ki leži znotraj UN Branik,
– del naselja Preserje, ki leži znotraj UN Preserje,
– del naselja Šempas, ki ni zajet v območju 3,
– J del naselij Osek in Vitovlje kot prikazuje pregledna karta.
E. 5. kakovostno skupino območij, katero predstavlja:
– deli naselij Branik, Preserje in Prvačina, ki niso zajeta v območju 4,
– deli naselij Brdo, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Tabor in Zalošče, ki niso zajeta v območje 3,
– del naselja Čepovan, ki leži v območju UN Čepovan,
– naselje Gradišče nad Prvačino, Pedrovo, Saksid, Spodnja Branica in Steske,
– del naselja Lokve, ki leži v območju UN Lokve,
– del naselja Trnovo, ki leži v območju UN Trnovo,
– del naselja Ravnica kot prikazuje pregledna karta.
F. 6. kakovostno skupino območij, katero predstavlja:
– preostali deli naselij, ki niso zajeta v enem od prejšnjih območij.
(2) Območja iz prejšnjega odstavka tega člena so prikazana na pregledni karti »Pregledna karta območij odmere nadomestila«, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled na sedežu Mestne občine Nova Gorica.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
9. člen
(splošna merila)
(1) Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture,
– lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča,
– izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih,
– ekonomičnost izrabe zazidanega stavbnega zemljišča.
(2) Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva merilo:
– lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča.
10. člen
(opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo)
Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture se vrednoti z naslednjimi točkami:
+----------------------+----------------------+------------+
| Infrastruktura |Opremljenost stavbnega| Število |
| | zemljišča | točk |
+----------------------+----------------------+------------+
|električno omrežje |zemljišča, katera je | 10 |
| |mogoče priključiti | |
+----------------------+----------------------+------------+
|javno vodovodno |zemljišča, katera je | 10 |
|omrežje |mogoče priključiti | |
+----------------------+----------------------+------------+
|javno kanalizacijsko |zemljišča, katera je | 10 |
|omrežje |mogoče priključiti | |
+----------------------+----------------------+------------+
|plinovodno ali |zemljišča, katera je | 10 |
|toplovodno omrežje |mogoče priključiti | |
+----------------------+----------------------+------------+
|avtobusna postaja |vsa zemljišča, ki | 5 |
|mestnega prometa |ležijo v razdalji 200 | |
| |m od avtobusnega | |
| |postajališča mestnega | |
| |prometa | |
+----------------------+----------------------+------------+
|avtobusna postaja |vsa zemljišča, ki | 5 |
|čezmejnega potniškega |ležijo v razdalji 200 | |
|prometa |m od avtobusnega | |
| |postajališča | |
| |čezmejnega prometa | |
+----------------------+----------------------+------------+
11. člen
(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove uvrstitve v kakovostno območje ter namena uporabe na naslednji način:
+-----------------------------+---------------------------------+
|Namen stavbnega zemljišča | Kakovostna skupina območja |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|stavbe |namen | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
| |uporabe | | | | | | |
+---------------------------------------------------------------+
| STANOVANJSKI NAMEN |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Stanovanjske |11 – | 50 | 50 | 40 | 30 | 25 | 15 |
|stavbe |stanovanjski | | | | | | |
| |namen | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Raba garaže |1242 – | 50 | 50 | 40 | 30 | 25 | 15 |
| |garaža | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Druga |1274 – | 50 | 50 | 40 | 30 | 25 | 15 |
|nestanovanjska|druga | | | | | | |
|raba |nestanovanjska| | | | | | |
| |raba | | | | | | |
+---------------------------------------------------------------+
| POSLOVNI NAMEN |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Gostinska |12111, 1212 | 450 | 350 | 250| 170 | 130 | 55 |
|raba |– | | | | | | |
| |kratkotrajna | | | | | | |
| |nastanitev | | | | | | |
| +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |12112 – | 650 | 450 | 350| 270 | 180 | 80 |
| |gostinstvo | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Upravna raba |12201 – | 300 | 200 | 150| 100 | 50 | 0 |
| |javna | | | | | | |
| |funkcija | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Pisarniška |12202 – | 800 | 600 | 500| 400 | 300 | 200|
|raba |finančno | | | | | | |
| |poslovanje | | | | | | |
| +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |12203 – | 550 | 450 | 350| 270 | 180 | 80 |
| |pisarna | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Trgovska |12301 – | 380 | 280 | 180| 130 | 80 | 30 |
|dejavnost |trgovina | | | | | | |
| +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |12302 – | 550 | 450 | 350| 270 | 180 | 80 |
| |razstavišče | | | | | | |
| +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |12303 – |3000 |2500 |2000| 1500| 1000| 500|
| |bencinski | | | | | | |
| |servis | | | | | | |
| +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |12304 – | 650 | 550 | 400| 250 | 100 | 50 |
| |storitvena | | | | | | |
| |dejavnost | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Raba prometa |1241 – | 600 | 500 | 400| 320 | 230 | 130|
|in garaže |promet | | | | | | |
| +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |1242 – | 50 | 50 | 40 | 30 | 25 | 15 |
| |garaža | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Industrijska |1251 – | 650 | 550 | 350| 270 | 180 | 80 |
|raba in |industrija | | | | | | |
|skladišča +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |1252 – | 300 | 250 | 200| 170 | 80 | 30 |
| |skladišče | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Raba |1261 – | 450 | 350 | 250| 170 | 130 | 55 |
|splošnega |družbeni | | | | | | |
|družbenega |namen | | | | | | |
|pomena +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |1262 – | 250 | 200 | 150| 120 | 80 | 30 |
| |muzej in | | | | | | |
| |knjižnica | | | | | | |
| +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |1263, 1264, | 250 | 200 | 150| 120 | 80 | 30 |
| |1265 – | | | | | | |
| |izobraževanje,| | | | | | |
| |zdravstvo, | | | | | | |
| |šport | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Druga |1271101 – | 350 | 250 | 200| 150 | 50 | 25 |
|nestanovanjska|rastlinjak | | | | | | |
|raba +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |1271201 – | 350 | 250 | 200| 150 | 50 | 25 |
| |farma | | | | | | |
| +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |1271202 – | 100 | 35 | 30 | 20 | 15 | 10 |
| |hlev | | | | | | |
| +--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
| |1272, 1274 | 50 | 50 | 40 | 30 | 25 | 15 |
| |– druga | | | | | | |
| |nestanovanjska| | | | | | |
| |raba | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Skupna raba |13 – skupna | 50 | 50 | 40 | 30 | 25 | 15 |
| |raba | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
|Gradbeni |2 – zunanje | 250 | 150 | 100| 75 | 50 | 25 |
|inženirski |poslovne | | | | | | |
|objekti |površine | | | | | | |
+--------------+--------------+-----+-----+----+-----+-----+----+
(2) Dodatni kriteriji pri določitvi višine točk za kakovostno območje:
a. Točke, določene za posamezno kakovostno območje, se v primeru praznih stavbnih delov z namenom »11 – stanovanjski namen«, pomnožijo s faktorjem 1,5. Šteje se, da gre za prazni stavbni del, če na njem nima nihče prijavljenega stalnega prebivališča in za ta stavbni del ni določen drug uporabnik razen lastnika.
12. člen
(izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih)
(1) Merilo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih se v primerih iz tega člena upošteva na naslednji način:
a. Trgovski center: Kot trgovski center se za potrebe tega odloka definira stavba, katere zazidana površina (površina tlorisa stavbe), je večja ali enaka 2.000 m2 in ima prevladujoča raba vseh stavbnih delov stavbe namen 12301 – trgovina (v prevladujočo rabo se ne upoštevajo nameni 1242 – garaža, 127 – druga raba in 13 – skupna raba).
Točke, ki jih je na podlagi 10. in 11. člena tega odloka pridobil vsak stavbni del s poslovnim namenom v stavbi trgovskega centra, razen stavbnih delov z namenom 1242 – garaža, 127 – druga raba in 13 – skupna raba, se pomnožijo s faktorjem 2,5.
b. Igralniški kompleks: Kot igralniški kompleks se definira del stavbe, stavba ali več stavb s poslovnim namenom 1261002 – igralnice ali del stavbe, stavba ali več stavb, ki v poslovnem smislu predstavljajo zaključeno celoto in v katerih se po Standardni klasifikaciji dejavnosti opravljajo dejavnosti, ki sodijo v kategorije s šifro R92 – Prirejanje iger na srečo.
Točke, ki jih je na podlagi 10. in 11. člena tega odloka pridobil vsak stavbni del v igralniškem kompleksu, razen stavbnih delov z namenom 1242 – garaža, 127 – druga raba in 13 – skupna raba, se pomnožijo s faktorjem 2,5.
(2) Podatek o dejavnostih iz točke b. prejšnjega odstavka, pridobi pristojni organ iz podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve oziroma iz drugih uradnih dokumentov in evidenc, ki izkazujejo dejansko stanje.
13. člen
(ekonomičnost izrabe zazidanega stavbnega zemljišča)
Točke določene skladno z 10., 11. in 12. členom se pomnožijo s faktorjem 1,1, če ima stavba s poslovnim namenom v 1. kakovostni skupini območja do vključno eno nadzemno etažo.
14. člen
(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove geografske lege ter namena uporabe na naslednji način:
+--------------+------------------------------------------------+
| Namembnost | Kakovostna skupina območja |
| zemljišča +-------+-------+--------+-------+-------+-------+
| | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
+--------------+-------+-------+--------+-------+-------+-------+
|S – območja | 170 | 150 | 130 | 110 | 70 | 30 |
|stanovanj | | | | | | |
+--------------+-------+-------+--------+-------+-------+-------+
|C – območja | 255 | 225 | 195 | 165 | 105 | 45 |
|centralnih | | | | | | |
|dejavnosti | | | | | | |
+--------------+-------+-------+--------+-------+-------+-------+
|I – območja | 270 | 210 | 180 | 150 | 90 | 30 |
|proizvodnih | | | | | | |
|dejavnosti | | | | | | |
+--------------+-------+-------+--------+-------+-------+-------+
|B – posebna | 270 | 210 | 180 | 150 | 90 | 30 |
|območja | | | | | | |
+--------------+-------+-------+--------+-------+-------+-------+
|ostala | 270 | 210 | 180 | 150 | 90 | 30 |
|območja, kjer | | | | | | |
|je dovoljena | | | | | | |
|gradnja | | | | | | |
|objektov | | | | | | |
+--------------+-------+-------+--------+-------+-------+-------+
V. ODMERA NADOMESTILA
15. člen
(določitev višine nadomestila)
(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 10., 11., 12. in 13. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.
(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 14. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.
16. člen
(vrednost točke)
(1) Letna vrednost točke za odmero nadomestila za posamezno odmerno leto se določi na predlog župana s sklepom mestnega sveta.
(2) Letna vrednost točke, za odmero nadomestila za naslednje leto, se določi najkasneje do 31. 12. tekočega leta. Če mestni svet za posamezno odmerno leto ne sprejme letne vrednosti točke do 31. 12. tekočega leta, se kot vrednost točke za naslednje odmerno leto šteje vrednost točke, ki velja na dan 31. 12. tekočega leta in ki je revalorizirana z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, za obdobje od septembra predhodnega leta do septembra tekočega leta, po podatkih Statističnega urada RS.
17. člen
(zavezanec za plačilo nadomestila)
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je njegov uporabnik. Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik.
(2) Za dokazilo pri določitvi uporabnika se šteje:
a. najemna pogodba med lastnikom nepremičnine in najemnikom (uporabnikom),
b. v primeru ustanovitve stavbne pravice: izpisek iz Zemljiške knjige ali overjena pogodba o ustanovitvi stavbne pravice,
c. v primeru ustanovitve služnosti stanovanja: izpisek iz Zemljiške knjige ali overjena pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja,
d. overjena izjava lastnika in uporabnika.
(3) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik ali najemnik oziroma zakupnik.
18. člen
(odmera nadomestila)
(1) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsak stavbni del in vzpostavljeno zunanjo poslovno površino posebej.
(2) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsako zemljiško parcelo posebej.
(3) Pristojni organ posreduje podatke za odmero nadomestila pristojnemu davčnemu organu.
(4) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri pristojni davčni organ z odločbo.
19. člen
(pritožba)
(1) Postopek pritožbe se izvede skladno z Zakonom o davčnem postopku.
(2) Če je bila sprememba podatkov v uradnih evidencah izvedena najkasneje do izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se le-ta upošteva za odmerno leto, v katerem je bila odločba izdana. V nasprotnem primeru se sprememba upošteva v naslednjem odmernem letu.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
20. člen
(oprostitve plačila nadomestila)
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
– za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe RS ter za potrebe zaščite in reševanja,
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:
– stavbne dele ali zunanje poslovne površine, katerih uporabniki so humanitarne organizacije, ki so v sistemu zaščite in reševanja ter organizacije, ki izvajajo požarno varnost, gasilsko dejavnost in druge dejavnosti za zaščito in reševanje,
– stavbne dele in zunanje poslovne površine, ki jih neposredno uporabljajo občinske službe, ali ki jih imajo v upravljanju, skladno s predpisi o stvarnem premoženju države in samoupravne lokalne skupnosti, osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je Mestna občina Nova Gorica,
– stavbne dele ali zunanje poslovne površine, ki jih imajo v lasti, upravljanju, najemu ali v uporabi krajevne skupnosti Mestne občine Nova Gorica izključno za izvajanje predpisanih nalog,
– zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek, in sicer za dobo pet let. O oprostitvi odloča pristojni organ z odločbo. Petletna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča. Upošteva se, če zavezanec pri občini predloži vlogo za oprostitev, in sicer od dneva vložitve popolne vloge, razen v primeru, ko je postala odločba o oprostitvi pravnomočna po izdaji odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V tem primeru se oprostitev upošteva s 1. 1. naslednjega leta. Zoper odločbo o oprostitvi je možna v roku petnajstih dni od njene vročitve pritožba na župana Mestne občine Nova Gorica.
VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
21. člen
Ne glede na določbe 16. člena tega odloka se za leto 2015 za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča določi letna vrednost točke v višini 0,0055908 evrov.
22. člen
(dokončanje postopkov v prehodnem obdobju)
Postopki, pričeti pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo v skladu s takrat veljavno zakonodajo.
23. člen
(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 10/97, 2/99, Uradne objave, št. 19/99, 24/00, 1/02, 4/03, Uradni list RS, št. 133/03, 88/04, 134/04, 93/05, 114/05, 2/07, 103/07, 122/08, 97/08, 106/10, 109/11, 91/12 in 90/13), uporablja pa se do 1. januarja 2015.
24. člen
(začetek veljave in uporabe)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2015.
Št. 007-8/2014-2
Nova Gorica, dne 22. decembra 2014
Župan
Mestne občine Nova Gorica
Matej Arčon l.r.
