Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2014 z dne 7. 11. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2014 z dne 7. 11. 2014

Kazalo

3291. Statut Veterinarske zbornice Slovenije, stran 8728.

Na podlagi 58. in 60. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 in 62/04 – Ustavno sodišče), je skupščina Veterinarske zbornice 29. maja 2014 sprejela Statut Veterinarske zbornice Slovenije, na katerega del, ki se nanaša na javna pooblastila je izdala Vlada RS 22. 10. 2014 svoje soglasje.
S T A T U T
Veterinarske zbornice Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet urejanja)
Ta statut ureja položaj, organizacijo, pristojnosti in delovanje Veterinarske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zbornica).
2. člen
(položaj, namen in načela delovanja Zbornice)
(1) Zbornica je samostojna in neodvisna poklicna organizacija doktorjev veterinarske medicine na območju Republike Slovenije. Zastopa in uveljavlja njihove poklicne, ekonomske in socialne interese.
(2) Zbornica skrbi za kakovostno delo svojih članov ter za ugled in stanovske interese veterinarske medicine. Svojim članom pomaga pri njihovem poklicnem delu, spodbuja njihovo medsebojno sodelovanje in sodelovanje z Zbornico ter si prizadeva preprečevati nesoglasja in spore. V primeru nastalih nesoglasij in sporov si Zbornica prvenstveno prizadeva, da se ti spori rešijo po izvensodni poti, na miren in dostojanstven način.
(3) Zbornica skrbi za visoko strokovno usposobljenost in etičnost ravnanja veterinarjev, ugled in čast veterinarskega poklica, zagotavljanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja za veterinarje, za uveljavljanje pravic veterinarjev ter strokovnega in varnega obravnavanja pacientov.
(4) Zbornica skrbno upravlja s svojim premoženjem in deluje tako, da tudi druge subjekte na področju veterinarske medicine in v povezavi z njim usmerja k učinkovitejšemu in h gospodarnemu ravnanju s finančnimi sredstvi oziroma premoženjem.
(5) Zbornica zagotavlja varstvo osebnih podatkov svojih članov in drugih oseb v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo, in s tem statutom.
(6) Zbornica pri izvajanju svojih nalog v skladu z namenom in načeli iz tega člena dosledno upošteva ter opozarja na pravna (zakonska, statutarna in druga), etična ter strokovna načela in pravila, ki omogočajo, spodbujajo ter zagotavljajo kakovostno delo Zbornice in njenih članov.
3. člen
(sodelovanje z drugimi subjekti)
Za zagotovitev uresničevanja svojega namena iz prejšnjega člena Zbornica sodeluje z državnimi organi in drugimi subjekti, pri čemer navezuje tudi stike s sorodnimi zbornicami ter organi in organizacijami iz drugih držav pa tudi z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju veterinarske medicine oziroma imajo enak ali podoben namen delovanja kot Zbornica.
4. člen
(sedež in simbol)
(1) Sedež Zbornice je v Ljubljani, na naslovu: Cesta 24. junija 25, 1000 Ljubljana. Skrajšano ime Veterinarske zbornice je VZbSi, mednarodno ime je Veterinary Chamber of Slovenia.
(2) Zbornica ima pečat, v katerem sta stilizirani črki VZ z Eskulapovo palico in napisom Veterinarska zbornica Slovenije.
5. člen
(uporaba slovnične oblike)
V tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
II. NALOGE ZBORNICE
6. člen
(opredelitev nalog)
Zbornica opravlja naslednje naloge:
1. članom z opravljenim državnim izpitom izdaja in odvzema veterinarske licence;
2. vodi register izdanih in odvzetih licenc članov Zbornice;
3. načrtuje, spremlja in organizira strokovno izpopolnjevanje doktorjev veterinarske medicine ter preizkus strokovne usposobljenosti članov v veterinarskih organizacijah;
4. izvaja strokovni nadzor v veterinarskih organizacijah;
5. verificira veterinarske organizacije in vodi njihov register;
6. določa osnove in merila za oblikovanje cen veterinarskih storitev javne veterinarske službe v sodelovanju s svetom uporabnikov;
7. vodi register članov Zbornice;
8. oblikuje standardne operativne postopke za veterinarske storitve ter jih ovrednoti in oblikuje veterinarsko tarifo;
9. sodeluje pri pripravi predpisov s področja veterinarstva in prometa z zdravili ter njihove uporabe v veterinarstvu;
10. sodeluje pri načrtovanju in izvajanju strokovnega izpopolnjevanja;
11. sodeluje pri izvajanju veterinarske specializacije, jo nadzoruje in podeljuje naziv veterinarski specialist;
12. skrbi za pravno, poslovno in strokovno pomoč svojim članom;
13. skrbi za zaposlovanje svojih članov;
14. spodbuja sodelovanje med člani in obravnava ter pomirja medsebojna nesoglasja in spore;
15. opravlja založniško in izdajateljsko dejavnost strokovnih ter drugih publikacij in listin;
16. izvoli kandidate v volilno telo, ki voli predstavnika samostojnih poklicev v Državnem svetu;
17. sprejme in spreminja Kodeks veterinarske etike;
18. preprečuje in sankcionira nepravilnosti pri izvajanju veterinarske dejavnosti;
19. organizira in izvaja druge dejavnosti za potrebe svojih članov;
20. opravlja druge naloge v skladu z zakonom in s tem statutom.
Naloge iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka opravlja Zbornica na podlagi javnega pooblastila v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
7. člen
(financiranje nalog na podlagi javnih pooblastil)
O financiranju nalog, ki jih opravlja Zbornica na podlagi javnih pooblastil in se financirajo iz proračuna Republike Slovenije, ter o višini sredstev, ki se za ta namen zagotavljajo iz proračuna, se ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, in Zbornica sproti dogovarjata v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
8. člen
(javno pooblastilo za strokovno izpopolnjevanje)
Dejavnosti na podlagi javnega pooblastila iz 3. točke 6. člena tega statuta se izvajajo po programu, ki je pripravljen v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovno izpopolnjevanje veterinarjev.
9. člen
(imenovanje komisij za strokovni nadzor v veterinarskih organizacijah)
(1) Za vsakokratno izvedbo nadzora iz 4. točke 6. člena tega statuta direktor Zbornice s sklepom imenuje tričlansko komisijo.
(2) Vsaj en član komisije iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Pri sestavi komisije se morajo upoštevati izločitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
III. ČLANSTVO IN ČLANI ZBORNICE
10. člen
(obvezno, prostovoljno in častno članstvo)
(1) Članstvo v Zbornici je individualno ter je poklicna čast, zaveza in odgovornost vsakega člana. Članstvo je lahko, v skladu s tem statutom, obvezno, prostovoljno ali častno.
(2) Članstvo v Zbornici je obvezno za vsakega doktorja veterinarske medicine, ki na območju Slovenije opravlja veterinarsko dejavnost in potrebuje za svoje delo licenco.
(3) Doktor veterinarske medicine, ki ima stalno prebivališče na območju Republike Slovenije in ne opravlja veterinarske dejavnosti, je lahko prostovoljni član Zbornice.
(4) Častne člane imenuje skupščina Zbornice na predlog Upravnega odbora Zbornice v skladu s pravilnikom, ki ureja imenovanje častnih članov.
11. člen
(vstop in izstop iz članstva)
(1) Doktor veterinarske medicine postane član Zbornice z dnem, ko Zbornica prejme njegovo popolno pisno vlogo za vstop v članstvo, iz katere je razvidno, da izpolnjuje vse pogoje v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo, za članstvo v Zbornici. Vloga je lahko podana tudi v elektronski obliki z elektronskim podpisom.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje sestavine:
– ime in priimek vlagatelja;
– rojstni datum;
– naslov stalnega in začasnega bivališča;
– dokazilo o opravljenem državnem izpitu;
– če je zaposlen, naslov zaposlitve;
– dokazilo o opravljenem univerzitetnem izobraževanju;
– akademski naslov, če ga predlagatelj ima;
– naziv in naslov plačnika članarine;
– soglasje za plačilo članarine, če plačnik ni vlagatelj;
– pisno izjavo vlagatelja, s katero se ta zaveže, da bo spoštoval statutarna in druga pravila Zbornice;
– lastnoročni oziroma elektronski podpis vlagatelja in datum pristopa.
(3) Vse spremembe mora član sporočiti Upravi zbornice najkasneje v osmih dneh po spremembi.
(4) Zbornica v skladu z zakonom, ki ureja varovanje osebnih podatkov, zagotovi zavarovanje in varstvo osebnih podatkov vlagatelja oziroma člana Zbornice.
(5) Član Zbornice, ki želi izstopiti iz Zbornice, mora Zbornici podati pisno obvestilo o svojem izstopu. Obvestilo o izstopu iz Zbornice je lahko podano tudi v elektronski obliki z elektronskim podpisom.
(6) Ugotovitev o izstopu člana iz članstva Zbornice sprejme direktor Zbornice, pri čemer se za dan izstopa šteje dan, ko je Zbornica prejela pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka, oziroma dan, s katerim se izstop zahteva. Bivši član se izbriše iz registra članov Zbornice.
(7) Ob ponovnem vstopu in še pred ponovno pridobitvijo članstva mora prosilec Zbornici plačati pristopnino. Višino pristopnine določi direktor Zbornice s soglasju z Upravnim odborom Zbornice.
12. člen
(članstvo kot pogoj za pridobitev licence)
Licenco za opravljanje veterinarske dejavnosti lahko pridobi le član Zbornice.
13. člen
(prepoved članstva zaradi izrečenega varnostnega ukrepa)
Doktorju veterinarske medicine, ki mu je bil v kazenskem postopku izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica oziroma veterinarske dejavnosti, direktor Zbornice v času trajanja tega ukrepa zavrne prošnjo za članstvo v Zbornici oziroma ga, če je že član Zbornice, izbriše iz registra članov Zbornice. Po prenehanju izvrševanja varnostnega ukrepa lahko vsak doktor veterinarske medicine v skladu s tem statutom zaprosi za članstvo v Zbornici in postane njen član, če izpolnjuje vse pogoje za članstvo in plača pristopnino.
14. člen
(pravice članov)
Člani Zbornice imajo naslednje pravice:
– pravico voliti in biti voljen v organe Zbornice;
– pravico do sodelovanja v organih Zbornice, v skladu s pravili Zbornice;
– pravico, da so celovito in pravočasno obveščani o delovanju Zbornice;
– pravico do storitev, ki jih Zbornica opravlja za člane v okviru svojih nalog;
– pravico do udeležbe in sodelovanja na seminarjih, strokovnih srečanjih in drugih oblikah strokovnega izpopolnjevanja, ki jih organizira Zbornica;
– pravico do prejemanja Zborničnega glasila;
– druge pravice, ki jih določajo ta statut ter drugi akti Zbornice in njenih organov.
15. člen
(dolžnosti članov)
Člani Zbornice imajo naslednje dolžnosti:
– dolžnost izvajanja splošnih in posamičnih aktov Zbornice in njenih organov;
– dolžnost rednega plačevanja članarine, razen častnih članov, ki članarine ne plačujejo;
– dolžnost rednega posredovanje svojih podatkov in njihovih sprememb, ki so potrebni za izvajanje nalog vodenja registra in drugih evidenc Zbornice;
– dolžnost posredovanja podatkov o vseh protipravnih, neetičnih ali strokovno nepravilnih ravnanjih ter o drugih nepravilnostih, ki jih člani opazijo oziroma ugotovijo na svojem delovnem oziroma poklicnem področju, oziroma v zvezi z njim;
– dolžnost podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja;
– druge dolžnosti, ki jih določajo ta statut ter drugi akti Zbornice in njenih organov.
16. člen
(članarina)
(1) Skupščina Zbornice na rednem letnem zasedanju določi višino članarine za naslednje leto na podlagi finančnega izkaza preteklega leta, ovrednotenja programa za naslednje leto in upoštevaje druge pomembne dejavnike.
(2) Članarina se plačuje štirimesečno.
17. člen
(ukrepi v primeru neplačila pristopnine ali članarine)
(1) Članu Zbornice, ki ne plačuje članarine, direktor Zbornice izda pisni opomin. Če tudi v roku, ki je določen v opominu, član ne poravna zapadlih plačil Zbornici, direktor Zbornice odloči o postopku za izterjavo dolga na podlagi zapadlega opomina.
(2) Če član kljub opominom štiri mesece zaporedoma ne plača članarine in se z direktorjem Zbornice ni pisno dogovoril o načinu plačila članarine, direktor Zbornice sproži postopek o prenehanju članstva.
18. člen
(prenehanje članstva)
Članu preneha članstvo v Zbornici:
– če izstopi iz Zbornice v skladu z 11. členom tega statuta;
– če ne izpolnjuje več pogojev, ki jih ta statut določa za članstvo v Zbornici;
– kot posledica ukrepa po 13. členu tega statuta;
– kot posledica ukrepa po drugem odstavku 17. člena tega statuta;
– kot posledica ukrepa iz prvega odstavka 54. člena tega statuta.
19. člen
(mirovanje članstva)
(1) Članu na njegov predlog članstvo miruje zaradi težje oziroma daljše bolezni ali porodniškega dopusta.
(2) Sklep o mirovanju članstva sprejme direktor Zbornice na podlagi predloga člana ter dokumentacije oziroma dokazil, ki jasno izpričujejo obstoj razlogov za mirovanje iz prejšnjega odstavka. V sklepu se opredeli tudi čas trajanja mirovanja članstva, ki ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od petih let. Po poteku mirovanja članstva, ki je trajalo manj kot pet let, se lahko to mirovanje na predlog osebe, ki ji je članstvo mirovalo, ob obstoju razlogov iz prejšnjega odstavka z novim sklepom podaljša, vendar le tako, da skupna dolžina mirovanja članstva ne preseže pet let.
(3) S potekom časa mirovanja članstva postane oseba, ki ji je članstvo v Zbornici mirovalo, ponovno nosilec vseh pravic in dolžnosti, ki pripadajo članom Zbornice.
(4) Članu v času mirovanja članstva mirujejo vse pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz njegovega članstva, vključno z dolžnostjo plačevanja članarine, razen če se član in Zbornica prostovoljno pisno sporazumeta, da določene pravice ali dolžnosti članu v času mirovanja njegovega članstva ne mirujejo ali ne mirujejo v celoti.
20. člen
(register članov)
(1) Zbornica vodi register svojih članov in register drugih veterinarjev, ki začasno opravljajo veterinarsko dejavnost v Republiki Sloveniji.
(2) Vsebino registra določa pravilnik, ki ga sprejme skupščina Zbornice. V registru se vodijo tudi podatki o stalnem strokovnem izpopolnjevanju članov Zbornice.
IV. ORGANI ZBORNICE
21. člen
(temeljna opredelitev organov, njihovega mandata in odločanja)
(1) Organi Zbornice so:
– skupščina Zbornice
– predsednik Zbornice
– podpredsednik Zbornice
– upravni odbor Zbornice
– sekcije Zbornice
– tožilec Zbornice
– namestnik tožilca Zbornice
– razsodišče Zbornice
– strokovna komisija
– nadzorni odbor
– volilna komisija
– direktor Zbornice.
Skupščina Zbornice in upravni odbor Zbornice lahko ustanovita kot svoja delovna telesa stalne in začasne komisije.
(2) Mandat članov voljenih organov Zbornice traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve na isto funkcijo, razen če ta Statut ne določa drugače. Člani voljenih organov opravljajo svoje naloge po izteku mandata toliko časa, dokler niso izvoljeni novi.
(3) Kolektivni organi Zbornice, sekcije in delovna telesa sprejemajo svoje odločitve na konstitutivnih, rednih, izrednih in korespondenčnih sejah z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če ni v tem statutu ali drugem splošnem aktu drugače določeno. Glasovanja so javna, na pobudo vsaj enega člana pa se izvede tajno glasovanje.
(4) Če v tem statutu ali v drugem splošnem aktu Zbornice, sprejetem na podlagi tega statuta, ni določeno drugače, so za razrešitev organov Zbornice in delovnih teles oziroma za razrešitev članov organov Zbornice in članov delovnih teles pristojni tisti organi Zbornice, ki so te organe in delovna telesa oziroma njihove člane izvolili ali imenovali. Postopek razrešitve je smiselno obraten od postopka izvolitve ali imenovanja, razen če ta statut ali na njegovi podlagi drug splošni akt Zbornice ne določa drugače.
a) SKUPŠČINA ZBORNICE
22. člen
(položaj in pristojnosti skupščine)
Skupščina zbornice (v nadaljevanju: skupščina) je najvišji organ Zbornice. Sestavljajo jo vsi člani Zbornice. Skupščina ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut Zbornice;
– sprejema poslovnik skupščine in drugih organov Zbornice;
– sprejema kodeks veterinarske etike;
– sprejema pravilnik, ki ureja dobro veterinarsko prakso;
– sprejema pravilnik, ki ureja delovanje sekcij Zbornice;
– sprejema pravilnik, ki ureja delo tožilca in razsodišča Zbornice;
– sprejema pravilnik, ki ureja poklicno ravnanje in sodelovanje med veterinarji,
– sprejema pravilnik, ki ureja finančno poslovanje Zbornice;
– sprejema pravilnik, ki ureja nadzor nad spoštovanjem vrednotenja meril standardnih operativnih postopkov za veterinarske storite;
– sprejema pravilnik, ki ureja delo kolegija za veterinarsko specializacijo;
– sprejema pravilnik, ki ureja delo strokovne komisije;
– sprejema pravilnik, ki ureja imenovanje častnih članov;
– sprejema druge akte, za katere to določa zakon ali ta statut, oziroma so potrebni za delovanje zbornice, razen aktov, ki jih na podlagi tega statuta sprejemajo drugi organi Zbornice;
– sprejema letni delovni načrt, finančni načrt in potrjuje zaključni račun;
– voli in razrešuje člane organov oziroma organe Zbornice iz 21. člena tega statuta ter svoje stalne ali začasne komisije;
– določa višino letne članarine,
– sprejema poročila vseh drugih organov Zbornice in ocenjuje njihovo delo;
– odloča o vključevanju v mednarodne organizacije;
– voli oziroma imenuje predstavnike Zbornice v drugih organizacijah,
– razpravlja in sprejema odločitve o drugih vprašanjih, ki so pomembna za Zbornico in veterinarsko stroko in niso v izključni pristojnosti drugih organov, ter o drugih zadevah, za katere tako določa ta statut.
Organizacijo in delovanje skupščine podrobneje ureja poslovnik skupščine Zbornice.
23. člen
(akt o izvajanju javnih pooblastil Zbornice)
Za izvajanje javnih pooblastil Zbornice sprejme skupščina naslednje akte:
– pravilnik, ki ureja izdajo, podaljšanje in odvzem licence in vodenje registra izdanih licenc;
– pravilnik, ki ureja verifikacijo in preverjanje predpisanih pogojev v veterinarski dejavnosti in vodenje registra veterinarskih organizacij;
– pravilnik, ki ureja strokovni nadzor s svetovanjem;
– pravilnik, ki ureja izvajanje strokovnega izpopolnjevanja ter preskusa strokovne usposobljenosti.
K pravilnikom iz prejšnjega odstavka daje soglasje minister, pristojen za veterinarstvo.
24. člen
(seje skupščine)
(1) Skupščina zaseda na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.
(2) Redno sejo skupščine skliče predsednik Zbornice najmanj enkrat na leto.
(3) Izredna seja skupščine se skliče, kadar predsednik Zbornice ali drugi upravičeni predlagatelji sklica iz tega odstavka menijo, da je treba hitro obravnavati določene zadeve iz pristojnosti skupščine. Izredno sejo skliče predsednik Zbornice na lastno pobudo ali na obrazloženo pisno zahtevo:
– upravnega odbora Zbornice,
– najmanj tretjine vseh članov skupščine,
– ene ali več sekcij zbornice.
(4) Korespondenčna seja se lahko skliče v primeru potrebe po glasovanju po pošti, ki ga opredeljuje ta statut.
(5) Predsednik mora sklicati skupščino najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve. Če tega ne stori, lahko skličejo skupščino predlagatelji sami.
(6) Volitve in imenovanja organov oziroma članov organov Zbornice potekajo na korespondenčni seji vseh članov Zbornice in so tajna. Volitve in imenovanja članov v organe Zbornice podrobneje predpisuje poslovnik skupščine in drugih organov Zbornice.
(7) Korespondenčno sejo vodi in gradivo zanjo pripravlja volilna komisija.
25. člen
(vabilo na sejo skupščine)
(1) Vabilo na redno sejo skupščine mora biti njenim članom po pošti poslano najmanj 15 dni pred sejo, vabilo na izredno ali korespondenčno sejo skupščine pa najmanj 8 dni pred sejo.
(2) V vabilu morajo biti navedeni kraj, dan in ura ter dnevni red zasedanja skupščine. Vabilu morajo biti priložena gradiva in sklepi, o katerih bo razpravljala oziroma odločala skupščina.
26. člen
(sklepčnost in glasovanje)
(1) Skupščina je sklepčna, če je na začetku seje ali na začetku nadaljevanja seje, kadar je bila ta prekinjena, prisotnih najmanj 80 njenih članov. Če skupščina ni sklepčna, predsedujoči odloži začetek seje ali nadaljevanje seje za najmanj pol ure. Po tem času je skupščina sklepčna ne glede na število navzočih članov.
(2) Korespondenčna seja skupščine je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov Zbornice.
(3) Skupščina sprejema svoje odločitve z javnim glasovanjem, razen če ta statut ne določa drugače, ali če se za tajno glasovanje odloči skupščina na predlog predsedujočega ali najmanj desetih članov.
(4) Če ta statut ne določa drugače, je glasovanje veljavno, če se ga udeleži večina prisotnih članov skupščine. Glasovi, oddani po pošti, se na skupščini prištejejo k rezultatu. Za odločitev, ki potrebuje navadno večino prisotnih glasov na skupščini, je potrebnih večina oddanih glasov, razen če je v tem statutu določeno drugače.
(5) Če je v statutu določeno, da se o predlogu glasuje po pošti, je predlog sprejet, če je za predlog glasovala večina vseh članov, statutarne spremembe pa so sprejete, če zanje glasuje dve tretjini od vseh članov.
(6) V zadevah, v katerih je bilo pred sejo skupščine v skladu s 27. členom tega statuta izvedeno predčasno glasovanje, se končni izid glasovanja na seji skupščine ugotovi tako, da se k rezultatom glasovanja na skupščini prištejejo še predčasno oddani glasovi.
27. člen
(predčasno glasovanje)
(1) Član, ki se ne more udeležiti seje skupščine ali iz opravičljivih razlogov ne more opraviti korespondenčnega glasovanja, lahko predčasno osebno glasuje v prostorih Zbornice zadnje tri delovne dni pred dnevom seje skupščine, in sicer kadarkoli med 8.00 in 16.00 uro. Postopek predčasnega glasovanja vodi volilna komisija, ki po potrebi izda tudi podrobnejša navodila za izvedbo predčasnega glasovanja.
(2) Predčasno glasovanje iz prejšnjega odstavka je mogoče le o zadevah, glede katerih so vsi predlagani sklepi dokončno določeni ter s celotnim spremnim gradivom priloženi k dnevnemu redu, vsebovanem v pravočasno poslanem vabilu za sejo.
b) PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK ZBORNICE
28. člen
(položaj in vloga predsednika Zbornice)
(1) Predsednik Zbornice predstavlja Zbornico in vodi njeno delo. Predsednik Zbornice je obenem predsednik upravnega odbora Zbornice.
(2) Predsednik Zbornice je za svoje delo odgovoren skupščini Zbornice.
(3) Funkcija predsednika Zbornice in predsednika upravnega odbora Zbornice ni združljiva z vodstvenimi funkcijami v drugih organih Zbornice.
29. člen
(mandat in prenehanje funkcije predsednika Zbornice)
(1) Predsednik Zbornice je izvoljen za dobo štirih let, z možnostjo enkratne ponovne zaporedne izvolitve.
(2) Predsedniku Zbornice preneha funkcija:
– s potekom mandata;
– z odstopom;
– zaradi trajne nezmožnosti opravljanja funkcije;
– z razrešitvijo.
(3) Če predsednik Zbornice odstopi, se šteje, da mu je funkcija prenehala z dnem odstopne izjave. V tem primeru opravlja funkcijo predsednika Zbornice do izvolitve novega predsednika Zbornice podpredsednik Zbornice. Če hkrati odstopita predsednik in podpredsednik Zbornice, morata oba do izvolitve in nastopa funkcije novega predsednika in podpredsednika Zbornice opravljati tekoče posle v okviru predstavljanja in vodenja Zbornice.
(4) Ugotovitev o trajni nezmožnosti opravljanja funkcije predsednika sprejme upravni odbor Zbornice in o njem takoj obvesti vse druge organe Zbornice. V tem primeru predsedniku Zbornice preneha funkcija, ko ugotovitev upravnega odbora na svoji seji potrdi skupščina Zbornice z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(5) Predsednika Zbornice lahko razreši skupščina Zbornice na pisni predlog najmanj 50 lastnoročno podpisanih članov Zbornice ali na pisni predlog ene ali več sekcij Zbornice.
(6) Volilna komisija Zbornice mora v roku 30 dni po prenehanju funkcije predsednika Zbornice javno objaviti začetek kandidacijskega postopka za izvolitev novega predsednika. Kandidacijski postopek ureja poslovnik skupščine Zbornice.
30. člen
(volitve predsednika Zbornice)
(1) Za funkcijo predsednika Zbornice lahko kandidira vsak član Zbornice, ki ga skupščini Zbornice v izvolitev pisno predlaga najmanj 50 lastnoročno podpisanih članov ali ena ali več sekcij Zbornice.
(2) Za predsednika Zbornice je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh članov, ki so se udeležili volitev. Volitve po pošti so veljavne samo v primeru, če se opredeli najmanj navadna večina vseh članov zbornice. Če v prvem krogu glasovanja nihče od kandidatov ni zbral dovolj glasov, se opravi drugi krog glasovanja med kandidatoma, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov, pri čemer zmaga kandidat, ki prejme več glasov. Drugi krog volitev se opravi na sami Skupščini s tajnim glasovanjem. Če prejmeta oba kandidata enako število glasov, se o izvolitvi odloči z žrebom. Podrobnejši potek volitev določa pravilnik o volitvah in imenovanjih v organe Zbornice.
31. člen
(pristojnosti in naloge predsednika Zbornice)
Poleg pristojnosti in nalog iz prvega odstavka 28. člena tega statuta ima predsednik Zbornice še naslednje pristojnosti in naloge:
– sklicuje in vodi skupščino Zbornice;
– sklicuje in vodi upravni odbor Zbornice;
– izvršuje sklepe skupščine Zbornice in upravnega odbora Zbornice;
– začasno, do prvega naslednjega zasedanja skupščine Zbornice, lahko na predlog najmanj dveh tretjin članov Upravnega odbora Zbornice imenuje in razreši nadomestnega člana posameznega organa Zbornice;
– predsednik Zbornice ima tudi druge pristojnosti in naloge, ki jih določajo ta statut ali drugi akti Zbornice.
32. člen
(položaj, vloga in trajanje funkcije podpredsednika Zbornice)
(1) Podpredsednik Zbornice v skladu s tem statutom in z drugimi akti Zbornice ter na način in v obsegu, ki ga opredeli predsednik Zbornice, pomaga predsedniku Zbornice pri njegovem delu. Podpredsednik je zadolžen za mednarodno delovanje Zbornice. Podpredsednik Zbornice nadomešča predsednika Zbornice v času njegove odsotnosti oziroma zadržanosti. Podpredsednik Zbornice je za svoje delo odgovoren skupščini Zbornice in predsedniku Zbornice.
(2) Podpredsednik izhaja iz druge sekcije kot predsednik Zbornice.
(3) Pri nadomeščanju predsednika Zbornice v času njegove odsotnosti oziroma zadržanosti ima podpredsednik Zbornice enaka pooblastila oziroma pravice in dolžnosti kot predsednik Zbornice.
(4) Podpredsednik Zbornice je izvoljen za dobo štirih let, z možnostjo enkratne ponovne zaporedne izvolitve. Glede mandata in prenehanja funkcije podpredsednika Zbornice se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo mandat in prenehanje funkcije predsednika Zbornice. Razrešitev podpredsednika Zbornice lahko poleg predlagateljev iz petega odstavka 29. člena tega statuta predlaga tudi predsednik Zbornice.
(5) Funkcija podpredsednika Zbornice ni združljiva z vodstvenimi funkcijami v drugih organih Zbornice.
33. člen
(volitve podpredsednika Zbornice)
(1) Za funkcijo podpredsednika Zbornice lahko kandidira vsak član Zbornice, ki ga skupščini Zbornice v izvolitev pisno predlaga najmanj 50 lastnoročno podpisanih članov ali ena ali več sekcij Zbornice.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko kandidat za predsednika Zbornice istočasno kandidira tudi za funkcijo podpredsednika Zbornice.
(3) Za podpredsednika Zbornice je izvoljen kandidat, ki je iz druge sekcije kot predsednik in je dobil več kot polovico glasov vseh članov, ki so se udeležili volitev na skupščini. Če v prvem krogu glasovanja nihče od kandidatov ni zbral dovolj glasov, se opravi drugi krog glasovanja med kandidatoma, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov, pri čemer zmaga kandidat, ki prejme več glasov. Če prejmeta oba kandidata enako število glasov, se o izvolitvi odloči z žrebom.
c) UPRAVNI ODBOR ZBORNICE
34. člen
(položaj in vloga upravnega odbora Zbornice)
Upravni odbor Zbornice je organ odločanja in obvezujoči posvetovalni organ predsednika Zbornice.
35. člen
(sestava upravnega odbora Zbornice)
Upravni odbor Zbornice sestavljajo predsednik Zbornice, podpredsednik Zbornice, predsednik strokovne komisije, predsedniki sekcij, direktor Zbornice in na vsakih dopolnjenih 150 članov posamezne sekcije po en predstavnik.
36. člen
(sklicevanje in vodenje sej upravnega odbora Zbornice)
(1) Seje upravnega odbora Zbornice sklicuje in vodi predsednik Zbornice, v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti pa podpredsednik Zbornice.
(2) Predsednik Zbornice lahko skliče sejo upravnega odbora Zbornice, da se posvetuje glede zadev iz svoje pristojnosti in glede zadev, ki so po njegovi oceni pomembne za organizacijo in delovanje Zbornice oziroma za veterinarsko stroko. Predsednik Zbornice mora sklicati sejo upravnega odbora Zbornice, kadar gre za zadevo, o kateri je za odločanje pristojen upravni odbor, ter v vsakem primeru, ko ima upravni odbor v skladu z 39. členom tega statuta pristojnost ali nalogo, da o določeni zadevi razpravlja in po potrebi na podlagi razprave oblikuje mnenje ali stališče.
37. člen
(sklepčnost in glasovanje)
(1) Seja upravnega odbora Zbornice je sklepčna, če je na njej navzočih več kot polovica članov upravnega odbora.
(2) Upravni odbor Zbornice sprejema sklepe in druge odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov upravnega odbora. V primeru neodločenega izida glasovanja odloča glas predsedujočega.
38. člen
(prenehanje funkcije člana upravnega odbora Zbornice)
(1) Članu upravnega odbora Zbornice preneha funkcija v odboru, kadar mu preneha funkcija, zaradi katere je na podlagi 35. člena tega statuta član upravnega odbora. Članstvo mu preneha z dnem prenehanja te funkcije.
(2) Član upravnega odbora Zbornice lahko odstopi le tako, da se hkrati odpove tudi funkciji, zaradi katere je na podlagi 35. člena tega statuta član upravnega odbora.
39. člen
(pristojnosti in naloge upravnega odbora Zbornice)
(1) Upravni odbor Zbornice ima naslednje pristojnosti in naloge:
– obravnava gradivo za sejo skupščine Zbornice;
– lahko predlaga spremembe statuta in drugih aktov Zbornice;
– spremlja izvajanje aktov sekcij, komisij in odborov;
– odloča o pritožbah komisij in odborov, ki niso predmet javnih pooblastil;
– imenuje direktorja Zbornice;
– sprejema predlog letnega delovnega načrta, predlog letnega finančnega načrta in predlog letne bilance poslovanja Zbornice;
– voli in razrešuje svoje stalne ali začasne komisije;
– skupščini Zbornice predlaga ustanovitev komisij;
– obravnava pogodbe o zavarovanju škodne odgovornosti pri opravljanju poklica ter druge zavarovalne pogodbe;
– obravnava tematiko strategije razvoja stroke ter položaja in materialnih pogojev članov zaposlenih v veterinarstvu;
– sprejema pravilnik, ki ureja sistemizacijo delovnih mest na Zbornici;
– imenuje in razrešuje člane uredniškega odbora zborničnega glasila;
– obravnava vprašanja s področja mednarodnega delovanja Zbornice;
– obravnava sklepanje pogodb med Zbornico in drugimi subjekti;
– opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi akti Zbornice.
(2) Kadar upravni odbor Zbornice v skladu s prejšnjim odstavkom zgolj obravnava določeno zadevo, lahko po končani obravnavi, če meni, da je to koristno ali nujno, sprejme mnenje, stališče ali predlog in odloči, komu se posredujejo.
(3) Na zahtevo predsednika Zbornice ali kateregakoli drugega člana upravnega odbora Zbornice, na zahtevo predsednika posamezne sekcije Zbornice ali na zahtevo najmanj 20 članov Zbornice, mora upravni odbor Zbornice obravnavati skladnost že objavljenega akta Zbornice, oziroma posameznih določb tega akta, s tem statutom. Če upravni odbor Zbornice pri tem ugotovi, da že sprejeti akt Zbornice v celoti ali delno ni v skladu s statutom, ali da je z njim v nasprotju, pozove pristojni organ, da neskladnost oziroma nasprotje v roku, ki ga določi upravni odbor, in ki ne sme biti krajši od enega meseca, odpravi. Kadar je objavljen akt Zbornice v celoti ali delno v nasprotju s statutom in pristojni organ v določenem roku v aktu tega nasprotja ne odpravi, lahko upravni odbor Zbornice z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov takšen akt ali njegove posamezne določbe, ki so v neskladju s statutom, razveljavi.
40. člen
(odgovornost upravnega odbora Zbornice)
(1) Za svoje odločitve je upravni odbor Zbornice odgovoren skupščini Zbornice.
(2) Če skupščina Zbornice ugotovi, da je upravni odbor Zbornice prekoračil svoje pristojnosti ali sprejel napačno odločitev, lahko sprejme sklep, v katerem upravni odbor opozori na takšno nepravilnost in mu naloži, da jo odpravi, ali pa odločitev upravnega odbora razveljavi.
d) SEKCIJE ZBORNICE
41. člen
(združevanje v sekcije in njihov namen)
(1) Člani Zbornice se združujejo v sekcije Zbornice (v nadaljevanju: sekcije). Sekcije se ustanovijo po vzoru sekcij v Federaciji veterinarjev Evrope (FVE), katere članica je Zbornica.
(2) Namen delovanja sekcij je zagotoviti kakovostno specializirano delovanje Zbornice in njenih članov po posameznih področjih veterinarske stroke in prakse ter s tem prispevati h kakovostnemu delovanju Zbornice kot celote.
(3) Znotraj sekcij in med sekcijami se lahko ustanovijo interesne komisije, ki združujejo veterinarje podobnih interesov (npr. veterinarji v mali praksi, v praksi gospodarskih živali, v Slovenski vojski, v zavarovalništvu, v industriji in trgovini itd.). Delovanje teh komisij podrobneje opredeljuje pravilnik, ki ureja delovanje sekcij.
42. člen
(stalni sekciji)
Zbornica ima dve stalni sekciji. Ti sekciji sta:
– Sekcija veterinarjev praktikov (SVP), ki obvezno združuje vse veterinarje, ki se ukvarjajo z diagnostiko, terapijo, preventivo in razmnoževanjem živih živali (analogno UEVP pri FVE),
– Sekcija veterinarjev v izobraževanju, raziskovanju, diagnostiki in industriji (SVIRDI), ki združuje veterinarje v izobraževanju, veterinarje nacionalnega veterinarskega inštituta, veterinarje v Slovenski vojski, veterinarje v zavarovalništvu, veterinarje v javnem in upravnem veterinarstvu ter veterinarje v industriji, farmaciji in prometu z zdravili (analogno EVERI v FVE).
Veterinarji lahko ustanovijo tudi sekcije, ki so analogne UEVH (Združenje veterinarskih higienikov) in EASVO pri FVE (Združenje veterinarjev v državni upravi).
43. člen
(naloge sekcij)
Vsaka sekcija ima naslednje naloge:
– zastopa interese članov svoje sekcije v razmerju do organov Zbornice;
– predlaga oziroma imenuje kandidate za izvolitev v organe Zbornice v skladu s določili tega statuta;
– neguje dobre medsebojne odnose znotraj sekcije, z drugimi sekcijami in njihovimi člani ter nasploh z vsemi člani in organi Zbornice;
– preprečuje in poravnava spore članov sekcije ter sodeluje pri preprečevanju in poravnavanju sporov med svojimi člani in člani drugih sekcij;
– obravnava pobude svojih članov in o njih zavzema mnenja in stališča, ki jih posreduje pristojnim organom Zbornice;
– skrbi za položaj svojih članov;
– pripravlja in sprejema vrednotenje standardnih operativnih postopkov s področja dejavnosti posamezne sekcije;
– na podlagi gradiva za skupščino Zbornice in drugih gradiv pripravlja predloge mnenj, stališč, predlogov, sklepov, pravilnikov in drugih aktov za upravni odbor Zbornice in skupščino Zbornice;
– voli oziroma imenuje svoje organe in delovna telesa (komisije in odbore), ki so potrebni za delovanje sekcije;
– opravlja druga dela in naloge v korist in za potrebe svojih članov, v skladu s tem statutom, drugimi akti Zbornice in svojimi internimi odločitvami oziroma akti.
44. člen
(ustanovitev in konstituiranje sekcije)
(1) Sekcijo lahko ustanovi najmanj 150 članov.
(2) Pobudnik za ustanovitev sekcije je lahko vsak član Zbornice. Pobudnik predloži predsedniku Zbornice predlog za ustanovitev sekcije, ki vsebuje ime sekcije, opredelitev področja delovanja sekcije ter lastnoročne podpise najmanj 150 ustanovnih članov sekcije. Predlog za ustanovitev sekcije mora vsebovati tudi druge sestavine, če tako določa pravilnik, ki podrobneje ureja ustanovitev, organizacijo in delovanje sekcij.
(3) Sekcija se ustanovi s sklepom upravnega odbora Zbornice, ki ga ta sprejme nemudoma potem, ko ugotovi, da vsebuje predlog za ustanovitev sekcije vse sestavine iz prejšnjega odstavka ter da sta ime sekcije in opredelitev področja delovanja sekcije ustrezna. Če ime sekcije in opredelitev področja nista ustrezna ali če ni ustrezno podana kaka druga sestavina iz prejšnjega odstavka, upravni odbor Zbornice predlog zavrne.
(4) Ko je sekcija ustanovljena, pobudnik najpozneje v enem mesecu skliče prvo sejo sekcije, na katero povabi vse ustanovne člane. Sekcija začne delovati potem, ko člani sekcije na svoji prvi seji izmed sebe z večino glasov vseh članov izvolijo predsednika sekcije.
45. člen
(organizacija in delovanje sekcij)
Organi sekcije so:
– zbor sekcije;
– upravni odbor sekcije;
– predsednik in podpredsednik sekcije;
– interesne komisije sekcije.
(1) Zbor sekcije sestavljajo vsi njeni člani. Zbor je nosilec vseh kandidacijskih postopkov v okviru sekcije za izvolitev kandidatov v organe Zbornice.
(2) Znotraj sekcije se lahko interesne skupine združujejo v komisije.
(3) Delovanje organov ter interesnih skupin sekcij ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme upravni odbor Zbornice in potrdi skupščina Zbornice.
(4) Vsaka sekcija lahko za podrobnejšo ureditev svojega delovanja sprejme tudi svoj interni pravilnik, ki mora biti skladen s tem statutom in pravilnikom iz prejšnjega odstavka.
(5) Delovanje organov sekcij in uprave, ki opravlja delo za organe sekcij iz tega člena, se financira neodvisno od finančnega načrta Zbornice, lahko pa se to delovanje v finančnem načrtu Zbornice posebej ovrednoti in zanj nameni finančna sredstva.
e) TOŽILEC ZBORNICE
46. člen
(položaj in vloga tožilca)
(1) Tožilec Zbornice (v nadaljevanju: tožilec) je samostojen in neodvisen organ Zbornice.
(2) Za tožilca je izvoljen kandidat, ki na splošnih volitvah po pošti za tožilca prejme najvišje število glasov.
(3) Funkcija tožilca ni združljiva z opravljanjem funkcije v drugih organih Zbornice.
(4) Tožilec lahko na lastno pobudo ali na pobudo vsakega člana Zbornice ali drugih posameznikov ali organizacij, ki imajo interes v stvari, s predlogom sproži postopek pred razsodiščem Zbornice za ugotavljanje kršitev Kodeksa veterinarske etike, tega statuta, drugih pravnih aktov Zbornice in pravil veterinarske stroke.
(5) Tožilec mora s predlogom sprožiti postopek pred razsodiščem Zbornice za ugotavljanje kršitev iz prejšnjega odstavka, kadar to zahteva predsednik Zbornice, upravni odbor Zbornice ali najmanj 30 članov skupščine Zbornice. Tožilec v postopkih zastopa interese Zbornice.
47. člen
(namestnik tožilca)
(1) Za namestnika tožilca Zbornice (v nadaljevanju: namestnik tožilca) velja enak položaj in vloga kot za tožilca.
(2) Namestnik tožilca pomaga tožilcu pri njegovem delu oziroma sodeluje pri izvajanju pristojnosti in nalog, ki jih ta statut določa za tožilca. Če tožilec v posameznih primerih ne odloči drugače, ima namestnik tožilca enake pristojnosti in naloge kakor tožilec.
(3) Tožilec in namestnik tožilca se med seboj sproti obveščata o vseh obravnavanih zadevah oziroma dejstvih in ravnanjih iz okvira svojih pristojnosti ter nalog in usklajujeta svoje delo. V primeru nesoglasja obvelja odločitev oziroma ravnanje tožilca.
(4) Kadar je tožilec razrešen ali odsoten oziroma zadržan, ga nadomešča namestnik tožilca z enakimi pooblastili in nalogami, kot jih ima tožilec.
(5) Za namestnika tožilca je izvoljen tisti kandidat, ki na splošnih volitvah po pošti za tožilca prejme drugo najvišje število glasov.
48. člen
(pravna pomoč)
Tožilcu in njegovemu namestniku lahko pri njunem delu strokovno pomaga univerzitetni diplomirani pravnik z državnim pravniškim izpitom.
49. člen
(odgovornost tožilca in njegovega namestnika)
(1) Tožilec in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna skupščini Zbornice.
(2) Na predlog upravnega odbora Zbornice ali na predlog najmanj 20 članov skupščine Zbornice lahko skupščina Zbornice razreši tožilca ali namestnika tožilca. Če razreši oba hkrati, mora izvoliti novega tožilca in namestnika tožilca najpozneje v roku 14 dni.
f) RAZSODIŠČE ZBORNICE
50. člen
(položaj, sestava in naloga razsodišča)
(1) Razsodišče Zbornice (v nadaljevanju: razsodišče) je samostojen in neodvisen organ zbornice.
(2) Razsodišče je sestavljeno iz razsodišča prve in druge stopnje kot pritožbenega organa.
(3) Naloga razsodišča je, da na predlog tožilca uvede postopek zoper posameznega člana Zbornice kot domnevnega kršitelja Kodeksa veterinarske etike, tega statuta, drugih aktov Zbornice in pravil veterinarske stroke, ugotovi odgovornost kršitelja in sprejme ustrezno sankcijo oziroma ukrep.
(4) Kadar prvostopenjski ali drugostopenjski senat razsodišča pri obravnavanju posamezne zadeve oceni, da je mogoče veljavna načela in pravila, ki jih v zvezi z obravnavano zadevo določajo Kodeks veterinarske etike, ta statut, drugi pravni akti Zbornice ter veterinarska stroka, izboljšati, lahko o tem izda obrazloženo priporočilo organu Zbornice, ki je pristojen za spremembo zadevnih aktov oziroma standardov.
51. člen
(sestava senatov razsodišča)
(1) Senat prve stopnje sestavlja šest članov, senat druge stopnje pa štirje člani Zbornice.
(2) Predsednika vsakega od senatov izvolijo člani vsakega od senatov med seboj na svoji prvi, konstitutivni seji. Senat prve stopnje oziroma senat druge stopnje izvoli izmed svojih članov tudi namestnika predsednika senata prve oziroma druge stopnje. Senati delujejo v tričlanski zasedbi.
(3) Senatu prve stopnje in senatu druge stopnje nudi strokovno pomoč univerzitetni diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom.
52. člen
(izvolitev in nezdružljivost funkcije članov razsodišča)
(1) Skupščina Zbornice izvoli člane razsodišča tako, da na ločenih volitvah izvoli člane senata prve stopnje in člane senata druge stopnje.
(2) Če članu razsodišča predčasno preneha funkcija zaradi odstopa ali nezmožnosti opravljanja funkcije, izvoli skupščina Zbornice novega člana razsodišča za preostanek mandatne dobe člana, ki mu je prenehala funkcija.
(3) Članstvo v razsodišču ni združljivo z opravljanjem funkcije v drugih organih Zbornice.
53. člen
(postopek pred senatom prve stopnje)
(1) V skladu s tretjim odstavkom 50. člena tega statuta senat prve stopnje na podlagi predloga tožilca oziroma njegovega namestnika najprej odloči, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka zoper domnevnega kršitelja. Če senat ugotovi, da ti pogoji niso izpolnjeni, zavrže predlog tožilca oziroma njegovega namestnika. Če so pogoji izpolnjeni, senat prve stopnje uvede in izpelje postopek zoper domnevnega kršitelja.
(2) Če senat prve stopnje po izvedenem postopku ugotovi, da predlog tožilca oziroma njegovega namestnika ni utemeljen, ga zavrne in ugotovi, da ni prišlo do kršitve. Če pa ugotovi, da je predlog delno ali v celoti utemeljen, spozna kršitelja za odgovornega in mu izreče ustrezen ukrep oziroma sankcijo.
(3) Senat prve stopnje sprejema odločitve iz prejšnjih dveh odstavkov v vsakem primeru posebej v ožji senatni sestavi treh članov (v nadaljevanju: tričlanski senat), ki jih za vsak posamezen primer posebej določi predsednik senata prve stopnje, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa njegov namestnik. Vsak član tričlanskega senata se mora o zadevi opredeliti, pri čemer je odločitev tričlanskega senata sprejeta z večino glasov.
(4) Predsednik oziroma njegov namestnik skrbita, da je udeležba članov senata v različnih tričlanskih senatih enakomerna, pri čemer vsakemu tričlanskemu senatu pri delu oziroma odločanju predseduje predsednik ali podpredsednik senata prve stopnje.
(5) Odločitve iz četrtega odstavka 50. člena tega statuta sprejema senat prve stopnje in druge stopnje na skupni seji, lahko tudi korespondenčno, pri čemer je odločitev sprejeta, če zanjo glasuje večina opredeljenih navzočih članov.
(6) Senat prve stopnje vodi postopek na podlagi aktov, navedenih v tretjem odstavku 50. člena tega statuta, in v skladu s pravilnikom, ki ureja delo tožilca in razsodišča, ter opredeljuje lažje in težje kršitve. Glede vprašanj, ki niso urejena v navedenih aktih, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek.
54. člen
(ukrepi oziroma sankcije za kršitelja)
(1) Upoštevaje težo kršitve, osebne okoliščine na strani kršitelja ter druge okoliščine primera lahko senat prve stopnje kršitelju izreče enega ali več izmed naslednjih ukrepov oziroma sankcij:
– opomin,
– javni opomin,
– opravičilo oškodovancu,
– povrnitev škode,
– dolžnost dodatnega strokovnega izpopolnjevanja,
– predlog za začasni ali trajni odvzem licence,
– objava razsodbe v veterinarskih občilih,
– izključitev iz članstva.
(2) Kršitve, zaradi katerih lahko senat prve stopnje oziroma razsodišče pristojnemu organu predlaga izrek ukrepa začasnega ali trajnega odvzema licence, so naslednje:
– nevestno opravljanje veterinarskega poklica;
– dajanje lažnih podatkov v zvezi z opravljanjem veterinarske dejavnosti;
– opustitev dolžnosti stalnega in dopolnilnega izpopolnjevanja za obnovitev licence v skladu s predpisi in sklepi Zbornice;
– večkratno ponavljanje kršitev Kodeksa veterinarske etike;
– neplačilo pristopnine;
– neplačevanje članarine.
55. člen
(pritožba)
(1) Zoper izrečen ukrep oziroma sankcijo senata prve stopnje v zadevi s področja izvajanja javnih pooblastil Zbornice je mogoče v 15 dneh vložiti pritožbo na pristojno ministrstvo, ki dokončno odloči o zadevi.
(2) Zoper odločitve senata prve stopnje v zadevah, ki ne sodijo na področje izvajanja javnih pooblastil Zbornice, je mogoče v 15 dneh vložiti pritožbo na senat druge stopnje.
(3) Pritožbo lahko vložijo tožilec oziroma njegov namestnik ali oseba, ki je bila spoznana za kršitelja in ji je bil izrečen eden ali več ukrepov ali sankcij iz 54. člena tega statuta.
56. člen
(postopek pred senatom druge stopnje)
(1) Seje senata druge stopnje vodi njegov predsednik. Senat druge stopnje sprejema odločitve v vsakem primeru posebej v ožji senatni sestavi treh članov (v nadaljevanju: tričlanski senat), ki jih za vsak posamezen primer posebej določi predsednik senata druge stopnje, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa njegov namestnik. Vsak član tričlanskega senata se mora o zadevi opredeliti, pri čemer je odločitev tričlanskega senata sprejeta z večino glasov.
(2) V pritožbenem postopku lahko tričlanski senat druge stopnje:
– pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo senata prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje senatu prve stopnje;
– pritožbi ugodi in odločbo spremeni, če je dejansko stanje pojasnjeno v zadostni meri;
– pritožbo zavrne in potrdi odločitev senata prve stopnje;
– pritožbo zavrže, če je vložena prepozno ali jo vloži nepristojna oseba.
(3) Če je pravočasno vložena pritožba bistveno pomanjkljiva, jo tričlanski senat druge stopnje vrne pritožniku v dopolnitev in določi rok za dopolnitev, ki ne sme biti krajši od 3 in ne daljši od 7 dni. Če je dopolnjena pritožba še vedno bistveno pomanjkljiva, jo senat druge stopnje zavrže.
g) STROKOVNA KOMISIJA
57. člen
(sestava, izvolitev in konstituiranje strokovne komisije)
(1) Strokovna komisija ima sedem članov, ki jih izmed članov Zbornice izvoli skupščina Zbornice na volitvah po pošti. Volitve so veljavne, če se je opredelila najmanj večina vseh članov zbornice. Izvoljenih je sedem kandidatov, ki so prejeli največ glasov med kandidati s kandidatne liste.
(2) Predsednika komisije izvolijo člani izmed sebe na svoji prvi, konstitutivni seji.
(3) Delovanje strokovne komisije ureja akt.
58. člen
(pristojnosti in naloge)
(1) Strokovna komisija ima naslednje pristojnosti in naloge:
– pripravlja standardne operativne postopke za izvajanje veterinarskih storitev;
– sodeluje pri pripravi predlogov strategije razvoja veterinarske stroke;
– pripravlja strokovne podlage za izvajanje dobre veterinarske prakse;
– pripravlja program stalnega in dopolnilnega strokovnega izpopolnjevanja za svoje člane;
– ustanovi kolegij za veterinarsko specializacijo, ki pripravlja programe veterinarske specializacije in skrbi za njihovo izvedbo;
– imenuje veterinarske specialiste;
– nadzoruje veterinarsko specializacijo;
– daje mnenja in priporočila o izvedenih strokovnih postopkih članov Zbornice;
– daje mnenja in soglasja k primernosti strokovnih ravnanj posameznih članov Zbornice;
– opravlja druge naloge v skladu s statutom, drugimi splošnimi akti Zbornice ter sklepi upravnega odbora Zbornice.
(2) Strokovna komisija lahko za preučitev posameznih primerov in vprašanj iz svoje pristojnosti pridobi mnenja strokovnjakov, ki niso člani komisije. Ti strokovnjaki se lahko na povabilo predsednika strokovne komisije udeležijo ene ali več sej komisije, kjer predstavijo svoja mnenja in v zvezi z njimi razpravljajo, vendar nimajo pravice glasovanja.
i) NADZORNI ODBOR
59. člen
(položaj, sestava in odločanje nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor Zbornice (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor) je samostojno in neodvisno telo, ki nadzira materialno in finančno poslovanje Zbornice in zborničnih skladov. Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren skupščini Zbornice.
(2) Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih izmed članov Zbornice izvoli skupščina Zbornice. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani izmed sebe na svoji prvi, konstitutivni seji.
(3) Nadzorni odbor ima lahko svetovalca, ki je finančni strokovnjak in ga po predhodnem posvetovanju z nadzornim odborom imenuje predsednik Zbornice.
(4) Nadzorni odbor odloča na svojih sejah z večino glasov.
60. člen
(pristojnosti in naloge)
(1) Nadzorni odbor v skladu s posebnim pravilnikom, ki na podlagi tega statuta podrobneje ureja njegovo delovanje, izvršuje ter opravlja naslednje pristojnosti in naloge:
– sproti nadzira materialno in finančno poslovanje Zbornice in zborničnih skladov;
– posreduje skupščini Zbornice svojo oceno letnega zaključnega računa;
– sodeluje pri pripravi finančnih poročil ter druge dokumentacije, ki se nanaša na materialno in finančno poslovanje Zbornice;
– po svoji presoji ali na zahtevo skupščine Zbornice ali predsednika Zbornice kadarkoli v vmesnem obdobju preverja materialno in finančno poslovanje Zbornice ter zborničnih skladov in po potrebi izda o tem poročilo.
(2) Če nadzorni odbor ugotovi nepravilnosti v materialnem ali finančnem poslovanju Zbornice, o tem nemudoma izda poročilo predsedniku Zbornice in skupščini Zbornice ter predlaga ukrepe in roke za odpravo teh nepravilnosti.
j) VOLILNA KOMISIJA
61. člen
(sestava volilne komisije)
(1) Volilna komisija Zbornice (v nadaljevanju: volilna komisija) ima tri člane, ki jih izmed članov Zbornice izvoli skupščina Zbornice. Izvoljeni so kandidati, ki so prejeli največ glasov med kandidati s kandidatne liste.
(2) Predsednika komisije izvolijo člani izmed sebe na svoji prvi, konstitutivni seji.
62. člen
(pristojnosti in naloge)
(1) Volilna komisija v skladu s posebnim pravilnikom, ki na podlagi tega statuta podrobneje ureja njeno delovanje, izvršuje in opravlja naslednje pristojnosti in naloge:
– organizira, spremlja in nadzira postopke volitev in razrešitev v skupščini Zbornice;
– objavlja rezultate volitev in sprejema zaključna poročila o izvolitvah in razrešitvah;
– odloča o pritožbah v zvezi s kandidaturami, volilnimi postopki, volilnimi izidi ter razrešitvami.
(2) Komisija je za svoje delo odgovorna skupščini Zbornice.
(3) Delovanje komisije ter njene pristojnosti in naloge podrobneje ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme skupščina Zbornice.
k) DIREKTOR ZBORNICE
63. člen
(položaj ter pristojnosti in naloge direktorja Zbornice)
(1) Direktor Zbornice (v nadaljnjem besedilu: direktor) vodi upravo Zbornice ter izvaja operativne in izvršilne naloge za Zbornico. V tem okviru predvsem skrbi in odgovarja za finančno poslovanje Zbornice, kadrovsko politiko Zbornice, nemoteno delovanje in organizacijo uprave Zbornice ter strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v upravi Zbornice. Skrbi tudi za izvajanje sklepov zborničnih organov, pripravo gradiv in predlogov za njihovo delo ter koordinacijo dela organov Zbornice in stalnih ter začasnih komisij in odborov.
(2) Direktor pri svojem delu sodeluje s predsednikom Zbornice, ki mu tudi pomaga pri pripravi strokovnih in drugih gradiv. Prav tako sodeluje z upravnim odborom Zbornice in nadzornim odborom, tako da ju redno obvešča o aktivnostih uprave.
(3) Direktor Zbornice pripravi o svojem delu in delu uprave Zbornice letno poročilo za skupščino Zbornice in za nadzorni odbor. Če tako zahtevata skupščina Zbornice ali nadzorni odbor, pripravi direktor tudi delno, periodično poročilo. Tega lahko pripravi tudi na lastno pobudo in ga predloži navedenima organoma Zbornice.
(4) Direktor je pooblaščen za predstavljanje in zastopanje Zbornice v poslovnih, materialnih in finančnih zadevah v vrednosti, določeni v letnem finančnem načrtu. V zadevah, ki po svoji vrednosti presegajo te zneske, mora direktor Zbornice še pred sprejetjem svoje odločitve pridobiti mnenje upravnega odbora in soglasje predsednika Zbornice.
64. člen
(odločanje o upravnih stvareh)
(1) Kadar gre pri izvajanju javnih pooblastil iz pristojnosti Zbornice za odločanje o upravnih stvareh, izdaja direktor upravne odločbe, če zakon ali ta statut ne določa drugače. Direktor lahko pooblasti tudi druge osebe za vodenje in odločanje v upravnem postopku.
(2) Za vodenje upravnega postopka in odločanje o upravnih stvareh morajo direktor in druge osebe iz prejšnjega odstavka tega člena izpolnjevati pogoje iz zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
65. člen
(imenovanje direktorja in njegova funkcija)
(1) Direktorja Zbornice imenuje upravni odbor Zbornice na podlagi javnega razpisa. Direktor Zbornice je lahko le oseba, ki je doktor veterinarske medicine, izpolnjuje pogoje za vodenje in odločanje v upravnem postopku v skladu s predpisom, ki ureja izobrazbo in strokovni izpit za vodenje in odločanje v upravnem postopku, ima najmanj pet let delovnih izkušenj ter aktivno obvlada slovenski jezik in vsaj enega od proceduralnih jezikov EU.
(2) Direktor opravlja svojo funkcijo poklicno in polni delovni čas.
(3) Funkcija direktorja je nezdružljiva s članstvom v drugih organih Zbornice, razen v upravnem odboru.
V. UPRAVA ZBORNICE
66. člen
(položaj in naloge uprave Zbornice)
(1) Uprava Zbornice opravlja pod vodstvom direktorja za Zbornico, njene organe in delovna telesa strokovna ter administrativno-tehnična dela in druga pomožna opravila.
(2) Direktor ima pravico in dolžnost, da delavce v upravi Zbornice zaposluje v skladu s potrebami ter finančnimi zmožnostmi Zbornice in v skladu s sklepom upravnega odbora Zbornice.
(3) Organizacijo, naloge in delovanje uprave Zbornice ter sistemizacijo delovnih mest v upravi določa poseben splošni akt, ki ga sprejme upravni odbor Zbornice.
VI. FINANCIRANJE ZBORNICE
67. člen
(letni program dela in finančni načrt za delovanje Zbornice)
Delovanje Zbornice se financira v skladu s letnim programom dela in letnim finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina Zbornice. Redno financiranje poteka od redne letne skupščine, ki je praviloma maja do naslednje redne skupščine. Začasno financiranje se začne v primeru, da na redni letni skupščini skupščina ne sprejme predloga finančnega načrta za naslednje leto. Začasno financiranje lahko traja največ tri mesece.
68. člen
(načini pridobivanja sredstev)
Za svoje delovanje Zbornica pridobiva sredstva:
– s pristopnino, članarino in drugimi prispevki svojih članov;
– z organizacijo in izvajanjem strokovnih nalog;
– s pripravo in izvajanjem obveznega strokovnega izpopolnjevanja za svoje člane;
– s finančnimi prispevki za specializacijo;
– z vlaganjem svojih sredstev v komercialne posle;
– z založniško in izdajateljsko dejavnostjo;
– iz proračunskih sredstev za izvajanje javnih pooblastil;
– z donacijami ter
– na druge dopustne načine oziroma iz drugih virov.
69. člen
(financiranje delovanja sekcij)
Delo sekcij se delno financira iz skupnih sredstev, sorazmerno z zastopanostjo posamezne sekcije v članstvu Zbornice. Poleg tega lahko sekcije pridobivajo lastna sredstva, ki so neodtujljiva sredstva posamezne sekcije in se zbirajo na posebnem podračunu Zbornice. Za poslovanje na podračunu sekcije odgovarjajo predsednik sekcije ter predsednik in direktor Zbornice. S temi sredstvi upravlja vsaka sekcija samostojno, v skladu s svojimi internimi akti, vendar v skladu s Statutom in akti Zbornice.
VII. POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA
70. člen
(pobuda, predlog in odločanje o spremembi statuta)
(1) Pobudo za spremembo tega statuta oziroma njegovih posameznih določb lahko da vsak član Zbornice. Skupščina Zbornice mora o pobudi razpravljati, če pobudo podpre Upravni odbor, ena ali več sekcij, ali najmanj četrtina članov Zbornice.
(2) Na podlagi pobude in opravljene razprave iz prejšnjega odstavka lahko Upravni odbor Zbornice, ena ali več sekcij ali najmanj četrtina članov Zbornice predlaga, da upoštevaje pobudo, razpravo in morebitna stališča skupščine, strokovna služba Zbornice pripravi dokončno besedilo predloga spremembe statuta.
(3) Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica vseh članov Zbornice. Če se glasovanje opravi korespondenčno, je sprememba sprejeta, če zanjo glasuje najmanj dve tretjini članov.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71. člen
(prehodne in končne določbe)
(1) Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati do sedaj veljavni statut z dne 6. 12. 2003. Vsi splošni akti Zbornice, ki so bili sprejeti na podlagi do sedaj veljavnega statuta, ostanejo v veljavi do uveljavitve novih splošnih aktov, sprejetih na podlagi tega statuta. Ti novi splošni akti morajo biti sprejeti najpozneje v enem letu od uveljavitve tega statuta.
(2) Statut, ki ga sprejme skupščina, se v delu, ki se nanaša na javna pooblastila, predloži Vladi Republike Slovenije v soglasje.
(3) Ta statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Laško, dne 24. maja 2013
Predsednik Veterinarske zbornice Slovenije
doc. dr. Borut Zemljič l.r.