Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) in na podlagi 38. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Črenšovci dne 15. 7. 2014 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje nove gospodarske cone v Črenšovcih (v nadaljnjem besedilu: podrobni prostorski načrt). Podlaga za podrobni prostorski načrt je Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 92/09, sprem. 5/10 in 43/10).
Občinski podroben prostorski načrt je v letu 2014 izdelal ATRIJ Gradbeni inženiring d.o.o., Gajska ul. 39, 9233 Odranci pod številko 14006.

Podrobni prostorski načrt iz prvega člena določa:
– območje podrobnega prostorskega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev.

Ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta ČR-6 Črenšovci zajema parcele št.: 1337/4, 1337/3, 1337/2, 1338/2 in delno parcele št. 1220, 1221, 1223, 1224, 1225, 1228/1, 1228/2, 1228/3, 1228/4, 3497, 1342/5, vse v k.o. Črenšovci. Območje na zahodu in jugu meji na kmetijske površine, na severu meji na območje enote ČR-7, na vzhodu pa na območje enote ČR-5.
Velikost območja enote je 4,49 ha.

(1) Enota urejanja ČR-6 je gospodarska cona z oznako podrobne namenske rabe IG in je namenjena za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, industrijske in poslovne dejavnosti.
Dopustne so obrtne in proizvodne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za skladišča, industrijske stavbe, gradbeno inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema:
– obrtne stavbe in skladišča,
– stavbe za storitvene dejavnosti,
– upravne in pisarniške stavbe,
– gradbeno inženirski objekti (ceste in poti, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi),
– pomožni objekti.
Dopustni so naslednji posegi:
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti objekta,
– vzdrževanje objekta.

(1) Najmanjši odmiki zunanje stene novega objekta od sosednje parcelne meje in od javne občinske ceste ali poti so razvidni iz grafične priloge. Prav tako gradbene linije in gradbene meje objektov.
(2) Pri gradnji novih objektov se upošteva gradbena linija, ki je razvidna iz grafičnih prikazov.
(3) Velikosti objektov na posameznih parcelah so razvidne iz grafične priloge (gradbena linija in gradbene meje objektov). Objekti so lahko tudi manjši, kot določa gradbena meja. Obvezno pa je upoštevanje gradbene linije in najmanjših odmikov od parcelnih mej. V primeru potrebe po večjih objektih je možno združevanje več parcel. V tem primeru je potrebno upoštevati območje možnosti združevanja objektov. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele za objekte (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele) znaša 0,6. V notranjost parcele se lahko locirajo pomožni objekti, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov.
(4) Višina objektov ne sme presegati višine treh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom.
Objekti so lahko višji v primeru, ko je višina objekta pogojena z zahtevami proizvodno tehnološkega procesa, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.
Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(5) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Strehe na objektih so poljubne. Fasade se opleska v svetlih barvah.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objektov. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega treh etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(3) Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(4) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.

(1) Območje OPPN se deli na 8 parcel različnih velikosti. Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih se bo izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnih prikazov. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Posamezna parcela z objektom mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:

+-------------+--------------------------+
|Dejavnost    |Število parkirnih mest    |
|             |(PM) na enoto             |
+-------------+--------------------------+
|Poslovni     |1 PM na 30 m2 neto        |
|prostori     |površine                  |
|(pisarne)    |                          |
+-------------+--------------------------+
|Prodajni     |1 PM na 30 m2 koristne    |
|prostori     |površine                  |
+-------------+--------------------------+
|Obrt, servisi|1 PM na 2 zaposlena       |
+-------------+--------------------------+

(3) Najmanj eno parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu, ali objektu, ki je namenjen javnosti, mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.

Vplivno območje predvidenih ureditev je območje podrobnega prostorskega načrta in koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih prometnih površinah.

Upoštevati je smernice in mnenja pristojnih služb k obravnavanemu OPPN. Priključki predvidenih objektov se izvedejo na komunalne vode v neposredni bližini predvidenih objektov, lahko se izvedejo tudi skupni priključki za več objektov, če to dopuščajo tehnične rešitve.

(1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(2) Z večjih utrjenih dvorišč se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinski odvodnik, ki poteka po območju. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(3) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
(4) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Pri izgradnji predvidenih objektov je treba prilagoditi obstoječe elektroenergetsko omrežje, v skladu s pogoji, ki so podani v smernicah in mnenju upravljavca elektroenergetskega omrežja.
(5) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih kolektorjev.
(6) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.
(7) Telekomunikacijsko in informacijsko omrežje
TK omrežje in drugo informacijsko omrežje je treba v skladu s predvidenimi objekti prilagoditi in dograditi, vse posege pa izvesti na podlagi pridobljenih smernic in mnenj upravljavcev TK omrežja.
(8) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključka elektrike in plina se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm.
(9) V območju podrobnega prostorskega načrta se ohranijo vsi že zgrajeni objekti požarne in komunalne infrastrukture.

(1) V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni.
(2) Obravnavano območje je tudi izven poplavnih območij ali območij drugih režimov.

Pri gradnji objektov se upošteva pogoje za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov.

(1) Za vsak samostojen objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri vhodih v javne objekte, prometne površine in pri dovozu do objektov s poslovnimi funkcijami se omogoči dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je območje uvrščeno v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi.

(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.

Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna.

Izgradnja objektov in izvedba ostalih ureditev se lahko izvaja v večih etapah.

Prostorski izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri izvajanju del je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.