Uradni list

Številka 52
Uradni list RS, št. 52/2014 z dne 11. 7. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 52/2014 z dne 11. 7. 2014

Kazalo

2293. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Gorenja vas - Poljane, stran 5965.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 odl. US, 57/12, 101/13 – ZdavNepr in 110/13), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), vrst Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 17. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 85/13), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/96, Uradni list RS, št. 88/00, 59/07 in 47/10) je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 23. redni seji dne 19. 6. 2014 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Gorenja vas - Poljane
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) S tem odlokom se določajo pogoji in način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Gorenja vas - Poljane, ki obsega:
I. splošne določbe,
II. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe;
III. pogoje izvajanja javne službe;
IV. izvajanje javne službe na območjih, kjer je javna kanalizacija;
V. izvajanja javne službe na območjih, kjer ni javne kanalizacije;
VI. pravice in obveznosti uporabnikov;
VII. vire financiranja in način obračunavanja storitev;
VIII. nadzor nad izvajanjem in kazenske določbe;
IX. prehodne in končne določbe.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik).
2. člen
(namen)
Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe;
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda;
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe;
– določiti pravice in obveznosti občine, uporabnikov in izvajalca obvezne javne službe pri opravljanju javne službe.
3. člen
(opredelitev pojmov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
2. Padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
3. Industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi:
– voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti,
– mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode,
– odpadna voda, ki odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov,
– hladilne odpadne vode.
4. Komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
5. Mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
6. Greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo.
7. Obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
8. Nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
9. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
10. Obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
11. Območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine.
12. Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
13. Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
14. Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe.
15. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi.
16. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
17. Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in poteka do revizijskega jaška.
18. Vodovarstveno območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
19. Občutljivo območje zaradi evtrofikacije je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
20. Občutljivo območje zaradi kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
21. Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
22. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
23. Komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
24. Mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
25. Biološka razgradnja je molekularna razgradnja sestavin odpadne vode ali blata zaradi delovanja živih organizmov.
26. Merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadnih voda.
27. Dodatna obdelava odpadne vode je dodatna obdelava odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
28. Vplivno območje kopalnih voda je območje vseh površinskih voda gor vodno od kopalne vode, vključno s 300 m širokim obrežnim pasom ob teh vodah, od koder je čas dotoka do meje območja kopalne vode enak ali manjši od 48 ur, na morju pa tudi območje 700 m širokega pasu morja ob kopalni vodi.
29. Območje poselitve je območje iz predpisa, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
30. Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav oziroma malih komunalnih čistilnih naprav.
31. Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali ki je v uporabi pred tem dnem.
32. Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma male komunalne čistilne naprave, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo.
33. Začasni priključek je priključek, ki po vsebini ustreza elementom, ki so opredeljeni v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
34. Uporabnik javne kanalizacije (javne službe) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, najemnik stavbe ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda, ki je priključena na javno kanalizacijo, oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda (v nadaljevanju: uporabnik).
34.1 Ne glede na točko »34.« v primeru solastništva stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obveznosti uporabnika javne službe lahko izvaja eden od lastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
34.2 Ne glede na točko »34.« v večstanovanjskih stavbah brez upravnika obveznosti uporabnika javne službe lahko izvaja eden od lastnikov dela stavbe, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
34.3 Ne glede na točko »34.« v večstanovanjskih stavbah z upravnikom obveznosti uporabnika javne službe izvaja upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
35. Uporabnik stavbe ali zemljišča je lastnik, najemnik ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali njen del stavbe ali zemljišče, kjer nastaja komunalna odpadna voda.
36. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) je režijski obrat Občine Gorenja vas - Poljane ali drugi gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, ki ga Občina Gorenja vas - Poljane, skladno s predpisi o izvajanju gospodarskih javnih služb, izbere za izvajalca javne službe.
(2) Izrazi uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
4. člen
(izvajalec javne službe)
(1) Občina Gorenja vas - Poljane je lastnik objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki režijskega obrata na celotnem območju Občine Gorenja vas - Poljane v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Gorenja vas - Poljane je izbran z Odlokom o ustanovitvi režijskega obrata v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 102/01; v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe).
5. člen
(program oskrbe)
Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo na območju Občine Gorenja vas - Poljane v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Program), ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
6. člen
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Gorenja vas - Poljane se prostorsko zagotavlja:
– na čistilni napravi Gorenja vas za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja, iz območij, ki so nanj priključena;
– na malih komunalnih čistilnih napravah zmogljivosti do 2.000 PE (Poljane, Dolenčice in Četana Ravan) za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključena nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe;
– v pretočnih in nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov, ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da malo komunalno čistilno napravo upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s strani vseh lastnikov male komunalne čistilne naprave. Lastniki izberejo in potrdijo upravljavca male komunalne čistilne naprave s pogodbo o upravljanju.
7. člen
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata malih komunalnih čistilnih naprav)
Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja na čistilni napravi Gorenja vas.
8. člen
(izvajanje javne službe)
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije in
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati male čistilne naprave in nepretočne greznice, ki jih zagotavlja občina v skladu z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(3) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in čistilnih naprav, kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture.
(4) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
(5) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje na komunalni ali skupni čistilni napravi;
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo: (i) manjšo od 50 PE in (ii) malo komunalno čistilno napravo enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne službe (v nadaljevanju: MKČN iz sedmega odstavka 7. člena uredbe); pri uporabniku javne službe v skladu z navodili za obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi;
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, in
– prve meritve in obratovalni monitoring za MKČN iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
(6) V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve iz tretje alineje prejšnjega odstavka.
(7) Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratnem izvajanju storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(8) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka.
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
9. člen
(javna pooblastila)
(1) Izvajalec javne službe ima javno pooblastilo za:
– izdajo smernic za načrtovane predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice),
– mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja),
– projektne pogoje k idejni zasnovi projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje),
– soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja),
– soglasja za priključitev na javno kanalizacijo (v nadaljevanju: soglasja za priklop) ter
– potrdila,
pri čemer mora investitor k vlogi predložiti v nadaljevanju navedeno dokumentacijo:
1. Za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
2. Za projektne pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in načinom oskrbe (merjenje porabe).
3. Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje upravljavca infrastrukture za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– načrt interne kanalizacije,
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljen z javnim kanalizacijskim sistemom,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi,
– za objekte, kjer komunalna ali padavinska ali industrijska ali druga odpadna voda nastaja pri izvajanju dejavnosti je potrebno na zahtevo izvajalca javne službe predložiti še: (i) opis opreme in tehnoloških postopkov, vključno z uporabljenimi materiali in kemikalijami ali drugimi snovmi, ki vstopajo v tehnološki proces ali v okviru njega nastajajo ali se skladiščijo, in lahko vstopijo v javno kanalizacijo, pri opravljanju dejavnosti v primeru rednega obratovanja ali v primeru izrednih razmer; (ii) podatke o količini in vrsti odpadne vode, bio razgradljivosti in količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru industrijske odpadne vode, in (iii) mnenje pooblaščenega izvajalca obratovalnega monitoringa odpadnih vod o ustreznosti odpadnih voda za odvajanje v javno kanalizacijo in potrebnem predhodnem čiščenju za odvajanje v javno kanalizacijo.
4. Za soglasje za priključitev obstoječih stanovanjskih stavb (100 % stanovanja raba), če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– načrt interne kanalizacije,
– dovoljenja za poseg v varovana območja javne infrastrukture,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje ali pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano,
– opisom oskrbe objekta z vodo, predvideno potrošnjo vode in načinom ugotavljanja količin (merjenje porabe).
5. Za soglasje za priključitev obstoječih stavb, ki niso stavbe iz 4. točke prvega odstavka tega člena:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt interne kanalizacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne instalacije,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, bio razgradljivosti in količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode,
– opisom oskrbe objekta z vodo, predvideno potrošnjo vode in načinom ugotavljanja količin (merjenje porabe),
– drugo dokumentacijo po zahtevah izvajalca javen službe.
6. Za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:1500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
7. Za soglasje k spremembi:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Gradbenega dovoljenja ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967. To lastnik objekta dokaže z veljavno uradno listino.
(3) Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.
(4) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda izvajalec javne službe na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec javne službe zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi javne službe, ki so določene v ceniku izvajalca javne službe.
10. člen
(prevzem objektov)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini Gorenja vas - Poljane in v upravljanje izvajalcu javne službe.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– projektna dokumentacija, izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, v obsegu PGD, PZI, PID;
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI);
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim standardom (SIST EN 1610),
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– dokazilo o vgrajenih materialih in opremi,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe,
– drugo dokumentacijo (prve meritve za malo komunalno čistilne napravo oziroma okoljevarstveno dovoljenje komunalne čistilne naprave).
(3) Izvajalec javne službe lahko ob soglasju Občine Gorenja vas - Poljane z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
(4) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega kanalizacijskega omrežja izvaja izvajalec javne službe v skladu z zakonodajo. Stroški izvajanja se krijejo iz proračunskih sredstev Občine Gorenja vas - Poljane. V katastru javnega kanalizacijskega omrežja se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah javnega kanalizacijskega omrežja. Kataster javnega kanalizacijskega omrežja se vodi v skladu z zakonodajo na področju gospodarske javne infrastrukture.
11. člen
Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti se preda v last Občini Gorenja vas - Poljane in v upravljanje izvajalcu javne službe na podlagi pregleda, pisnega strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja. Mnenje izvajalca javne službe lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v drugem odstavku 10. člena, do pridobitve upravnega akta o legalizaciji. Postopek prevzema izvede Občine Gorenja vas - Poljane. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo.
12. člen
(sistem odvajanja)
(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno pretežno v ločenih sistemih komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(2) Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JE JAVNA KANALIZACIJA
13. člen
(opredelitev naprav in objektov)
(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– čistilne naprave,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(2) Izvajalec javne službe ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave kanalizacije.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14-ih dni po izvedbi del. V primeru izvajanja izrednih del v zimskem času, se zemljišče vzpostavi v stanje, ki je primerno za ta čas, zaključna dela pa se opravi takoj ko dopuščajo vremenski pogoji.
(4) Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena in se objekt nanjo mora priključiti, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večjo od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
14. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključki;
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj;
– vsa interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih.
(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne oziroma padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je zato v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu javne službe služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec javne službe in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec javne službe v projektni dokumentaciji.
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu soglasje oziroma služnostno pogodbo lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(5) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.
(6) Naprave in objekte iz tega člena odloka upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
15. člen
(obveznosti, vezane na priključitev objektov)
(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija je priključitev še nepriključenega objekta ali preurejenega obstoječega objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev. Komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo komunalnih odpadnih vod.
(2) Ne glede na določila iz prejšnjega odstavka, priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, kadar bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan vgraditi malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno in neprepustno greznico.
(3) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(4) Kolikor je zaradi globine obstoječe kanalizacije priklop na javno kanalizacijsko omrežje možen samo z internim prečrpališčem komunalne odpadne vode, ga je lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške.
(5) Izvajalec javne službe mora lastnika objekta obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Lastnik objekta mora vložiti vlogo za soglasje za priključitev najkasneje v roku 30 dni po prejemu obvestila. Priključitev na javno kanalizacijo mora zagotoviti lastnik objekta, pod nadzorom izvajalca, najkasneje v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(6) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja komunalne odpadne vode.
(7) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na kanalizacijo, v kolikor pa to tam ni določeno pa z odločbo po uradni dolžnosti določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznosti, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročilo o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(8) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo ali industrijsko komunalno odpadno vodo pomešano s komunalno odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto za potrebe vzorčenja odpadne vode v skladu s predpisi in zahtevami izvajalca javne službe.
(9) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
16. člen
(način priključitve)
(1) Za vsak objekt je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevajo obstoječi iztoki iz objekta, se izjemoma dovoli, skladno s soglasjem izvajalca javne službe, dovoli tudi izgradnja dveh ali več kanalizacijskih priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je izjemoma dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega, dimenzijsko ustreznega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
17. člen
(pogoji priključitve)
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca javne službe,
– da so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture (plačilo komunalnega prispevka).
(2) Lastnik je dolžan pisno vlogo za izvedbo priključka na javno kanalizacijo podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec.
18. člen
(izvajanje priključkov)
(1) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca javne službe.
(2) Vsa dela pri gradnji priključkov nadzira izvajalec javne službe. Odpravo neskladnosti pri gradnji priključka se izvede na stroške lastnika objekta, ki se priključuje na javno kanalizacijo.
19. člen
(material priključkov)
Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
20. člen
(tuje vode)
(1) V kanalizacijo odpadnih voda ni dovoljeno odvajati odpadnih voda v nasprotju z zahtevami iz tega odloka in izdanim soglasjem upravljavca. V javno kanalizacijo komunalnih odpadnih voda ni dovoljeno odvajati padavinskih, meteornih in drenažnih vod, vodotokov in drugih vod (tuje vode).
(2) Javna in interna kanalizacija komunalnih odpadnih voda mora biti zgrajena tako, da vstop tujih vod v javno in interno kanalizacijo ni mogoč. Odpravo neskladnosti na poziv izvajalca javne službe izvede lastnik kanalizacije oziroma oseba, ki je izvedla poseg v javno kanlizacijo.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE
21. člen
(način odvajanja in čiščenja odpadnih vod)
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja malih komunalnih čistilnih naprav oziroma nepretočne greznice v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja emisijo snovi iz malih komunalnih čistilnih napravah.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Posamezni lastniki objektov lahko zgradijo skupno malo komunalno čistilno napravo s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije (zasebna kanalizacija). Za upravljanje z zasebno kanalizacijo morajo lastniki zasebne kanalizacije določiti skupnega upravljavca naprav s pogodbo o upravljanju in o njem seznaniti izvajalca javne službe.
(3) Skladno s predpisom o emisiji snovi iz malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec javne službe na stroške uporabnika storitev zagotavlja obratovalni monitoring oziroma za male komunale naprave do zmogljivosti 50 PE izdela oceno obratovanja. Ocena obratovanja se izdela v skladu s predpisom, ki določa zahteve za izvajanje prvih meritev in obratovalnem monitoringu odpadnih voda.
(4) Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot storitev javne službe potrdi občinski svet na predlog izvajalca v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih GJS varstva okolja.
22. člen
(prevzem blata iz čistilnih naprav)
(1) Izvajalec javne službe prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata ter odpadne komunalne vode iz pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice na celotnem območju občin v obsegu in rokih, določenih v 8. členu tega odloka. Dostopnost male komunalne čistilne naprave oziroma greznice s cestnim motornim vozilom namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, in sodelovanje pri izvedbi storitve, mora zagotoviti lastnik objekta na lastne stroške.
(2) Izvajalec javne službe izvaja redna dela iz prvega odstavka tega člena na podlagi plana po Programu iz 5. člena tega odloka.
(3) Izvajalec javne službe izvaja izredna dela iz prvega odstavka tega člena na podlagi naročil uporabnikov. Uporabnik mora pri izvajalcu javne službe redno naročati vsa potrebna dela iz prvega ostavka tega člena, ki jih izvajalec ne izvaja v okviru rednega dela. Pogostost odvoza mulja iz malih komunalnih čistilnih naprav je določena z navodili proizvajalca male komunalne čistilne naprave.
23. člen
(1) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec javne službe na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem odvozu oziroma prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata oziroma greznice za posameznega uporabnika določi izvajalec v programu oskrbe na podlagi prostornine usedalnika blata ali navodil proizvajalca tipske male komunalne čistilne naprave po vzpostavitvi registra greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.
24. člen
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, obstoječih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in MKČN iz 7. člena uredbe pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti ali obdeluje komunalno odpadno vodo in blato,
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode in blata pri uporabnikih storitev,
– o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in
– o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za MKČN iz 7. člena uredbe.
(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena obvestiti o datumu dejanskega opravljanja obveznih storitev javne službe s priporočeno pošto najmanj 21 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko enkrat zahtevajo spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po prejemu obvestila.
25. člen
(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic)
(1) Blato iz pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža na čistilno napravo Gorenja vas ali na drugo ustrezno opremljeno čistilno napravo, ki jo določi izvajalec javne službe.
(2) Blata iz pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic je prepovedano odlagati v okolje (kmetijska in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV
26. člen
(pravice in obveznosti izvajalca javne službe)
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in dolžnosti:
– zagotavljati izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z veljavno zakonodajo;
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav;
– zagotavljati prevzemanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom;
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo;
– izdelovati program ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti;
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav in nepretočnih greznic ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture;
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi;
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenje odpadnih vod na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez urejene javne infrastrukture;
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav;
– izvajati investicijska vzdrževalna dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih vod;
– izvajati tekoča vzdrževalna dela na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih vod;
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati;
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, lokalnih in državnih organov ter drugih služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in tega odloka;
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih;
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.
27. člen
(vzdrževanje in izvajanje obnov)
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitev javne službe.
(2) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.
(3) Če investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegu v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti.
(4) V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki (nastavek za priključek) v cestnem telesu financirajo iz javnih sredstev.
(5) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, malih komunalnih čistilnih naprav in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
28. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov)
(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine Gorenja vas - Poljane, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznosti plačila storitev javne službe prenesti na najemnika.
(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno projektno in tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca;
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena;
– zagotoviti, da se v javno kanalizacijo komunalnih odpadnih voda odvajajo samo komunalne odpadne vode, brez mednje pomešanih tujih vod (npr. padavinskih, meteornih …), odpadkov ali drugih snovi;
– v objektih, kjer se kot dejavnost izvaja gostinska in turistična dejavnost s pripravo hrane, pred odvajanjem v javno kanalizacijo komunalnih odpadnih vod zagotoviti predčiščenje komunalne odpadne vode v ločevalnikih maščob po standardu SIST EN 1825;
– pridobiti soglasje, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– redno vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mesta za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– vzdrževati obstoječo greznico, nepretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo skladno z zahtevami;
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod;
– omogočati izvajalcu javne službe dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-te potekajo po njegovem zemljišču;
– sodelovati pri odvozu in omogočati izvajalcu javne službe neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave in prevzem njene vsebine;
– omogočati izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode;
– obvestiti izvajalca javne službe o izgradnji in pričetku obratovanja zasebne male komunalne čistilne naprave ter določiti upravljavca najkasneje v 30 dneh po njeni vgradnji ter vložiti vlogo za oceno obratovanja, z vso zahtevano dokumentacijo;
– zagotoviti sodelovanje upravljavca zasebne male komunalne čistilne naprave pri oceni obratovanja in odvozu mulja ter omogočati pregled male komunalne čistilne naprave;
– zagotavljati ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na mali komunalni čistilni napravi, voditi obratovalni dnevnik in vso zahtevano dokumentacijo ter upoštevati prepovedi in omejitve ter druge zahteve določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– obveščati izvajalca javne službe o vseh okvarah in izpadih pri obratovanju malih komunalnih čistilnih napravah;
– obveščati izvajalca javne službe o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode (količina ali sestava), v roku 15-ih dneh od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznostih. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako kot staremu. Nov uporabnik jih je dolžen poravnavati od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah količine in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(3) Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo v nasprotju z zahtevmi za priključitev iz tega odloka.
(4) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.
29. člen
(posegi v območje kanalizacije)
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nad kritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje ali povzročile vstop tujih voda v javno kanalizacijo. Prav tako uporabnikom ter drugim pravnim in fizičnim osebam, brez soglasja izvajalca javne službe, ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in objektov varovati javno kanalizacijo skladno s soglasjem za poseg v varovalno območje javne kanalizacije pred poškodbami in vnosom snovi ter v soglasju z izvajalcem javne službe vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. Na zahtevo upravljavca javne kanalizacije so dolžni na svoje stroške zagotoviti pregled kanalizacije s kamero in odpraviti vse ugotovljene neskladnosti.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (elektro, PTT, toplovodnega in plinovodnega omrežja ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah v trasi javne kanalizacije izvajati dela pod nadzorom in danih pogojih izvajalca in zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane. V primeru poškodovanja objektov in naprav javne kanalizacije so dolžni na svoje stroške sanirati poškodbe pod nadzorom izvajalca javne službe. Na zahtevo upravljavca javne kanalizacije so dolžni na svoje stroške zagotoviti pregled kanalizacije s kamero in odpraviti vse ugotovljene neskladnosti.
VII. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV
30. člen
(viri financiranja)
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javnih služb,
– proračunskih sredstev občine,
– subvencij,
– drugih virov.
31. člen
(proračunska sredstva občine)
(1) Če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena storitve javne službe ali potrjena cena infrastrukture ne pokriva celotnih stroškov izvajalca javne službe, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine, kot to določa Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Gorenja vas - Poljane.
(2) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev javnih služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.
(3) Občina zagotavlja subvencijo izvajalcu tekoče mesečno na podlagi računa, ki ga izvajalec javne službe izstavi občini.
VIII. MERITVE IN OBRAČUN
32. člen
(elementi za obračun)
(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(2) Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, so razdeljeni v naslednji skupini:
– gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
(3) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti.
33. člen
(merilno mesto)
(1) Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
(2) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:
– voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta,
– dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika,
– merilno mesto z merilno napravo redno vzdrževati,
– dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kakovosti odpadne vode in meritve količin odpadne vode ter
– izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.
34. člen
(cena)
Cena storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu prikazujejo ločeno.
35. člen
(enota količine)
(1) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v m³ opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave je izražena v m³ opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
(3) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh je izražena v m³ in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(4) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi.
(5) Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve javne službe, po enoti določi skladno z Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(6) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode, so stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.
36. člen
(način obračuna stroškov storitve)
(1) Strošek opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
(2) Strošek opravljanja storitev prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
(3) Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se za stavbe, v katerih se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, se strošek storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka (normirana poraba, ki znaša 1,2 m³ na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1; za druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine), za druge stavbe pa se strošek storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m³ na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev v roku 8 dni po nastali spremembi. Sporočene podatke izvajalec preveri v centralnem registru prebivalca in stanje upošteva najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili sporočeni.
(4) Za stavbe, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda, katere poraba se meri z vodomerom ter ob tem rabijo še druge vire vode (npr. raba deževnice za sanitarne namene ipd.) se strošek storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m³ na osebo na dan. Izvajalec javne službe povzame podatke o številu oseb s stalnim in začasnih prebivališčem po evidenci centralnega registra prebivalcev. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev v roku 8 dni po nastali spremembi. Sporočene podatke izvajalec preveri v centralnem registru prebivalcev in stanje upošteva najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili sporočeni.
(5) Če količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva normirana poraba v skladu s tretjim odstavkom 18. člena te Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (normirana poraba, ki znaša 1,2 m³ na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1; za druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine) za vsakega uporabnika posebej.
(6) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena se lahko pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom.
(7) Strošek odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunava glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(8) Cena na enoto opravljene storitve se določi skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(9) Uporabniki lahko preuredijo obstoječi mešani sistem odvajanja komunalnih odpadih voda in padavinskih voda tako, da meteorne vode poniknejo, skladno s soglasjem in pod nadzorom izvajalca javne službe. Po taki preureditvi so oproščeni plačila za odvajanje in čiščenje padavinskih voda s strehe.
37. člen
(oblikovanje cen storitev)
(1) Cene storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z odločili tega odloka in skladno predpisom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, potrjuje pa jih občinski svet občine.
(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
38. člen
(obveznosti plačila storitev)
(1) Uporabniki so dolžni plačati storitve odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni plačati storitve odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo. Obveznost plačila nastane tudi z dnem, ko je potekel rok za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode izvajalec javne službe uporabnikom zaračunava mesečno v obliki in na način, kot se obračunava oskrba s pitno vodo.
39. člen
(plačilo računov in ugovor)
(1) Uporabnik mora račun plačati v roku, navedenem na računu. Izvajalec javne službe je dolžan račun poslati uporabnikom v 15 dneh po koncu obračunskega obdobja. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska v postavljenem roku in upravljavcu ni poslal pisnega ugovora na obračun, mu izvajalec javne službe izda opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode.
(2) Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko izvajalec javne službe prekine dobavo vode.
(3) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v 8 dneh od prejema računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izvajalec javne službe izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se sedem dni po prejemu opomina prekine dobava pitne vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti.
(4) V primeru zamude plačila mora uporabnik plačati tudi zakonske zamudne obresti in stroške opomina.
40. člen
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnosti za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda v naslednjih primerih:
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,
– priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je izveden brez soglasja upravljavca,
– uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli ali dopusti priključitev drugega uporabnika ali drugega vira na svoj kanalizacijski priključek,
– uporabnik ravna v nasprotju z določili Tehničnega pravilnika,
– uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode,
– kakovost izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka in Tehničnega pravilnika,
– uporabnik ne opusti greznice skladno s 15. členom tega odloka,
– uporabnik ne plača računa skladno s pogoji predhodnega člena,
– če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
(3) Dobava pitne vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku izvajalca javne službe.
(4) Izvajalec javne službe lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroški prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca. V času prekinitve je uporabnik dolžan plačati fiksni del cene javne službe – omrežnino.
(5) Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.
41. člen
(okvara obračunskega vodomera oziroma merilne naprave)
(1) Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava, ki je podlaga za določitev obsega storitev javne službe v okvari ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov.
(2) Izvajalec javne službe lahko na vlogo uporabnika, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, katera ni iztekla v javno kanalizacijo, del količine oprosti plačila. Pri ugotavljanju količin se smiselno upošteva 36. člen tega odloka.
(3) Kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadne vode za katere ne plačuje storitev odvajanja in čiščenja odvedene vode, mu izvajalec javne službe zaračuna nezaračunane količine storitev po cenah, ki so veljavne na dan izdaje računa. Pri ugotavljanju količin se smiselno upošteva 36. člen tega odloka.
(4) Kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadne vode za katere plačuje storitve le za del v javno kanalizacijo odvedene vode, mu izvajalec javne službe izvede poračun storitev za nezaračunane količine po cenah, ki so veljavne na dan izdaje računa. Pri ugotavljanju količine neplačanih storitev se smiselno upošteva 36. člen tega odloka.
(5) Kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da uporabnik odvaja v javno kanalizacijo industrijsko ali drugo odpadno vodo, ki je o tehničnem pravilniku prekomerno obremenjena, mu izvajalec javne službe zaračuna storitve po cenah, ki so veljavne na dan izdaje računa in korigirane s faktorjem nadpovprečne obremenitve po Tehničnem pravilniku.
42. člen
(obveznost obveščanja)
(1) Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca javne službe o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo ali izvajanju del v območju javne kanalizacije.
(2) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca javne službe o vseh spremembah kakovosti in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
(3) O rezultatih meritev onesnaženosti industrijske odpadne vode (zajema tudi obratovalni monitoring ali prve meritve) je uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
43. člen
(posebne storitve)
(1) Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture.
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
(inšpekcijski organ)
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojen inšpekcijski organ, v primeru njegove odsotnosti pa tudi občinska uprava občine.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil tega odloka in kršitelje prijaviti medobčinskemu inšpektoratu.
45. člen
(globe)
(1) Z globo 1.400 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju s 5. členom,
– ravna v nasprotju z 9. členom,
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena,
– ravna v nasprotju s 26. členom.
(2) Z globo 500 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.
(3) Z globo 2.500 evrov se za prekršek kaznuje pravna osebe, ki je po zakonu o gospodarskih javnih družbah srednja ali velika gospodarska družba, z globo v višini 1.400 evrov se za prekršek kaznuje druga gospodarska družba ali pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s 14., 15., 17., 18., 20., 21., 25., 28., 29., 33., 41. in 42. členom tega odloka.
(4) Z globo 500 evrov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter posameznik.
(5) Z globo 500 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je fizična oseba, če ravna v nasprotju s 14., 15., 17., 18., 20., 21., 25., 28., 29., 41. in 42. členom tega odloka.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
47. člen
Prehodni rok za ureditev merilnih mest iz 33. člena obstoječih objektov se izteče z 31. 12. 2014.
48. člen
Do zagotovitve ustrezne tehnične opremljenosti izvajalca javne službe se storitve vezane na odvajanje in čiščenje greznic obračunavajo po naročenih in izvedenih storitvah in po ceniku izvajalca storitve odvoza in čiščenja.
49. člen
Do izdelave katastra prispevnih površin za obračunavanje storitev odvajanja in čiščenja padavinskih voda v javni meteorni kanalizaciji se stroški odvajanja in čiščenja padavinskih voda ne obračunavajo. Kataster izdela izvajalec javne službe v roku treh let od dneva veljavnosti na stroške lastnika javne infrastrukture.
50. člen
Storiteve iz druge, četrte in pete alineje 32. člena tega odloka, ki se nanašajo na odvajanje padavinskih voda s streh v meteorno kanalizacijo in čiščenje padavinskih odpadnih voda, se v občini Gorenja vas - Poljane ne zaračunava do izgradnje sistema za odvajanje in čiščene padavinskih voda.
51. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 58/08 in 123/08).
52. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-026/2014-001
Gorenja vas, dne 19. junija 2014
Župan
Občine Gorenja vas - Poljane
Milan Čadež l.r.