Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2014 z dne 7. 7. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2014 z dne 7. 7. 2014

Kazalo

2210. Statut Občine Medvode (uradno prečiščeno besedilo) (UPB1), stran 5779.

Na podlagi 74. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 89/06), je Občinski svet Občine Medvode na 28. seji, dne 10. 6. 2014 določil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Medvode, ki obsega:
– Uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 29/06)
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 59/13).
S T A T U T
Občine Medvode (uradno prečiščeno besedilo) (UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Medvode je temeljna lokalna samoupravna skupnost.
2. člen
Območje Občine Medvode obsega območja naslednjih naselij: Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo brdo, Goričane, Hraše, Ladja, Medvode, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Setnica – del, Smlednik, Sora, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studenčice, Tehovec, Topol pri Medvodah, Trnovec, Valburga, Vaše, Verje, Vikrče, Zavrh pod Šmarno goro, Zbilje, Zgornja Senica, Zgornje Pirniče, Žlebe.
Sedež Občine Medvode (v nadaljnjem besedilu: občina) je v Medvodah, Cesta komandanta Staneta 12.
Občina ima grb in zastavo. Oblika grba in zastave se določita z odlokom.
Občina ima svoj praznik, ki se določi z odlokom.
Občina ima pečat okrogle oblike in standardne velikosti. Na zgornjem obodu pečata je besedilo: »Občina Medvode«, v liniji premera žiga pa je navedeno: »Medvode«.
Občina je pravna oseba javnega prava. Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja, javne zavode in sklade ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.
Občino predstavlja in zastopa župan.
3. člen
Občina je samoupravna lokalna skupnost, ki ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena v skladu z ustavo, zakoni in občinskimi splošnimi akti, ter naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.
II. OŽJI DELI OBČINE
4. člen
Občina Medvode je razdeljena na naslednje ožje dele občine z naslednjimi imeni:
Krajevne skupnosti:
– Krajevna skupnost Medvode – center,
– Krajevna skupnost Preska – Žlebe,
– Krajevna skupnost Pirniče,
– Krajevna skupnost Smlednik,
– Krajevna skupnost Senica,
– Krajevna skupnost Sora,
– Krajevna skupnost Vaše – Goričane,
– Krajevna skupnost Zbilje,
– Krajevna skupnost Seničica – Golo Brdo,
– Krajevna skupnost Katarina,
– Krajevna skupnost Trnovec.
Vaški skupnosti:
– Vaška skupnost Studenčice,
– Vaška skupnost Tehovec.
5. člen
Krajevne skupnosti obsegajo naslednja naselja:
Krajevna skupnost Medvode – center obsega naslednji del naselja Medvode:
Arharjeva ulica, severovzhodni del Barletove ceste do železniške proge, Cesta komandanta staneta, Cesta na Senico, Cesta na Svetje, Cesta ob Sori, Cesta talcev, Čarmanova ulica, Čelesnikova ulica, Dimčeva ulica, Donova cesta, Finžgarjeva ulica, Gorenjska cesta, Grajzerjeva ulica, Jamnikova ulica, Kebetova ulica, Klanska ulica, Kržišnikova ulica, Kuraltova ulica, Ostrovrharjeva ulica, Medvoška cesta, Podvizova ulica, Seškova cesta, Šetinova ulica, Šlosarjeva ulica, Šmalčeva ulica, Štalčeva ulica, Tehovnikova ulica, Trampuževa ulica, Turkova ulica, Ulica Ivanke Ovijač, Ulica k studencu, Ulica ob gozdu, Ulica Simona Jenka, Višnarjeva ulica, Zbiljska cesta, Žontarjeva ulica.
Krajevna skupnost Pirniče obsega naselja: Verje, Zgornje Pirniče, Spodnje Pirniče, Vikrče in Zavrh pod Šmarno goro.
Krajevna skupnost Preska – Žlebe obsega del Barletove ceste – jugozahodno od železniške proge, Bečanova ulica, Bergantova cesta, Bernikova ulica, Bizantova cesta, Bogatajeva ulica, Cesta ob železnici, Cesta v Bonovec, Cesta v Žlebe, Dobnikarjeva ulica, Hrastarjeva ulica, Iztokova ulica, Kalanova ulica, Kurirska cesta, Na Čerenu, Preška cesta, Škofjeloška cesta, Trilerjeva ulica in naselje Žlebe.
Krajevna skupnost Senica obsega naselja: Spodnja Senica, Zgornja Senica in Ladja.
Krajevna skupnost Smlednik obsega naselja: Smlednik, Valburga, Hraše, Dragočajna in Moše.
Krajevna skupnost Sora obsega naselja: Sora, Rakovnik, Dol in Osolnik.
Krajevna skupnost Katarina obsega naselja: Topol pri Medvodah, Brezovica pri Medvodah in Belo.
Krajevna skupnost Vaše – Goričane obsega naselji: Vaše in Goričane.
Krajevna skupnost Zbilje obsega naselje Zbilje.
Krajevna skupnost Seničica – Golo brdo obsega naselji: Seničica in Golo brdo.
Krajevna skupnost Trnovec obsega naselji: Trnovec in del naselja Setnica.
V primeru, da krajevna skupnost obsega celo naselje, so meje naselja tudi meje krajevne skupnosti.
Vaški skupnosti obsegata naslednji naselji:
Vaška skupnost Studenčice obsega naselje Studenčice.
Vaška skupnost Tehovec obsega naselje Tehovec.
6. člen
Krajevne skupnosti kot ožji deli Občine Medvode so pravne osebe javnega prava.
Krajevne skupnosti zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine.
Vaške skupnosti niso pravne osebe.
7. člen
Krajevne ali vaške skupnosti dajejo organom občine predloge in pobude, ki se nanašajo na krajevne zadeve ali, ki prizadevajo interese prebivalcev te skupnosti.
Krajevne skupnosti opravljajo naloge, ki se pretežno nanašajo na njene prebivalce. Na krajevne skupnosti se z odlokom prenesejo zadeve, ki se nanašajo na:
– lokalne javne službe,
– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,
– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
– pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.
Občinski svet podrobneje določi pristojnosti krajevnih in vaških skupnosti z odlokom, s katerim uredi tudi druga vprašanja glede delovanja krajevnih in vaških skupnosti.
8. člen
Delovanje krajevnih in vaških skupnosti se financira iz proračuna občine.
Kriterije za financiranje krajevnih in vaških skupnosti določi občinski svet z odlokom.
III. NALOGE OBČINE
9. člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom samostojno ureja in opravlja vse javne zadeve lokalnega pomena, ki so določene z zakonom, statutom ali odlokom.
10. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
– upravlja z občinskim premoženjem,
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva,
– glede na naravne danosti na območju občine se posebna skrb namenja turistični dejavnosti,
– načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
– ugotavlja javno korist v primerih, v katerih zakon omogoča razlastitev,
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne gospodarske javne službe,
– pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– zagotavlja osnovno šolstvo in predšolsko varstvo in vzgojo,
– zagotavlja javno zdravstveno službo na primarni ravni,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov, za gradnjo kanalizacije in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
– skrbi za naravno in kulturno dediščino,
– podeljuje občinska priznanja,
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev,
– pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, pločnike, javna parkirišča, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva,
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– organizira komunalno – redarsko službo in skrbi za red v občini,
– ureja področje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah,
– ureja področje varstva pred požarom ter skrbi za javno lokalno gasilsko službo,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– organizira pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– sprejema statut občine in druge splošne akte,
– organizira lokalne volitve,
– organizira občinsko upravo,
– ureja in izvaja druge lokalne zadeve javnega pomena.
11. člen
Občina za izvajanje svojih nalog:
– sprejema statut, odloke in druge splošne akte, planske akte, proračun in zaključni račun,
– sprejema posamične akte,
– ustanavlja javna podjetja in zavode, izvršuje ustanoviteljske pravice ter podeljuje koncesije,
– upravlja občinsko premoženje in sklepa pravne posle,
– predpisuje lokalne davke, komunalne prispevke in občinske takse v skladu z zakonom.
12. člen
O prevzemu nalog iz državne pristojnosti (prenešene naloge) odloča občinski svet z večino glasov vseh članov.
13. člen
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
IV. ORGANI OBČINE
14. člen
Organi občine so: občinski svet, župan in nadzorni odbor.
15. člen
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi skrbi za izvedbo volitev, referendumov in drugih neposrednih oblik sodelovanja občanov pri odločanju.
Občina ima:
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– komisijo za priznanja,
– odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– štab in enote civilne zaščite.
Občina ima še druge komisije ali odbore, ki jih ustanovi z odlokom ali sklepom občinskega sveta.
16. člen
Delo organov občine je javno.
Občinski organi obveščajo občane o svojem delu preko vseh zainteresiranih medijev.
Seje občinskega sveta, občinskih odborov in komisij so odprte za javnost, razen kadar svet zaradi posebnih okoliščin v javnem interesu z večino glasov vseh članov odloči, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov in komisij, ki niso člani občinskega sveta, imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta, nimajo pa pravice sodelovati v razpravi.
17. člen
Vsak občan, skupina občanov ali pravna oseba s sedežem v občini, imajo pravico nasloviti peticijo na katerikoli organ občine. Organ, na katerega je naslovljena peticija, mora nanjo odgovoriti najkasneje v 30 dneh, občinski svet pa jo mora obravnavati na prvi naslednji seji in nanjo odgovoriti.
1. Občinski svet
18. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane odborov in komisij občinskega sveta,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom in tem statutom drugače določeno,
– imenuje predstavnike občine v svete javnih zavodov,katerih ustanovitelj je občina,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
19. člen
Občinski svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
20. člen
Občinski svet ima 23 članov.
Mandatna doba članov občinskega sveta traja 4 leta.
Občinski svet s splošnim aktom določi višino plačila za opravljanje funkcije člana občinskega sveta, podžupana, predsednika in članov nadzornega odbora in članov občinske volilne komisije ter članov delovnih teles.
21. člen
Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi njegove seje. Župan nima pravice glasovanja na sejah občinskega sveta.
Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami zakona, tega statuta in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Sejo, ki jo skliče skupina svetnikov, vodi župan ali podžupan ali od njega pooblaščen član občinskega sveta, če pa jo župan ali od njega pooblaščeni član občinskega sveta noče voditi, jo vodi najstarejši član skupine svetnikov, ki so sejo sklicali.
22. člen
Občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določata drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom, statutom ali če tako sklene občinski svet.
23. člen
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
24. člen
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu kot članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena zakona o lokalni samoupravi ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu, županu pa, ko je o svojem odstopu pisno obvestil občinski svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
25. člen
Občinski svet ima poslovnik, v katerem se uredijo način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov.
26. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.
2. Komisije in odbori
27. člen
Občinski svet lahko ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov.
Komisijo ali odbor občinskega sveta vodi član občinskega sveta.
28. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta ter temu dajejo mnenja in predloge.
29. člen
Komisije in odbori opravljajo naslednje naloge:
– lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih sprejema občinski svet na predlog župana,
– obravnavajo predloge župana, članov sveta in občanov (ljudska iniciativa) s svojega delovnega področja, preden o njih odloča svet in dajejo svetu mnenja o teh predlogih,
– razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo svetu in županu mnenja o teh vprašanjih,
– predlagajo svetu in županu odločitve s svojega področja.
30. člen
Komisije in odbori imajo predsednika in od štiri do osem članov. Število članov komisij in odborov se določi s sklepom o ustanovitvi ali imenovanju na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Predsednika in določeno število članov imenuje občinski svet. Predsednik vodi delo komisije oziroma odbora.
Član sveta ne more biti hkrati predsednik dveh ali več delovnih teles.
Delovno telo ima namestnika predsednika, ki ga izvoli izmed članov. Namestnik predsednika delovnega telesa nadomešča predsednika.
Komisija ali odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh članov. Odločitve sprejema z večino vseh članov.
Župan in člani sveta so lahko navzoči na sejah komisij in odborov. Župan ima pravico sodelovati v razpravi na seji komisije ali odbora.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
a) Komisije
31. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Komisija ima predsednika in šest članov.
32. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava in daje občinskemu svetu predloge v zvezi z mandatnimi vprašanji, volitvami in imenovanji,
– določi listo kandidatov za imenovanje nadzornega odbora,
– določi listo kandidatov za imenovanje predsednika in članov delovnega telesa občinskega sveta in drugih organov, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu predlaga predstavnike ustanovitelja v svete javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina,
– obravnava predloge svetov javnih zavodov katerih ustanovitelj je občina in javnih podjetij za imenovanje ravnateljev ali direktorjev ter izdaja mnenja h kandidaturam, če občinski svet v danem roku ne more obravnavati zahteve za izdajo mnenja,
– v skladu z zakoni in predpisi predlaga občinskemu svetu odločitve v zvezi s plačami, sejninami in drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles,
– opravlja tudi druge naloge, ki jih določi občinski svet.
Pri imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski svet dolžan upoštevati volilni rezultat, tako da se na kandidatno listo določi člane sveta – predstavnike svetniških skupin, ki so dobile največ glasov.
33. člen
Občinski svet ima komisijo za pobude in pritožbe.
Komisija za pobude in pritožbe obravnava pobude in pritožbe, ki jih občani, civilne ali pravne osebe pošljejo svetu ali njegovim organom, ugotavlja njihovo utemeljenost ter po potrebi posreduje pri pristojnih organih, da v okviru veljavnih predpisov rešijo zadeve, na katere se pobude oziroma pritožbe nanašajo.
34. člen
Občinski svet ima statutarno pravno komisijo.
Statutarno pravna komisija:
– obravnava skladnost občinskih predpisov z ustavo, zakoni in drugimi predpisi in daje občinskemu svetu mnenja in predloge,
– opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in drugih aktov,
– daje mnenja v zvezi z razlago poslovnika o delu sveta,
– določa prečiščena besedila odlokov in drugih splošnih aktov.
35. člen
Občinski svet ima komisijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Komisija obravnava vprašanja v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine ter občinskemu svetu podaja mnenja in predloge.
36. člen
Občinski svet lahko ustanovi še druge komisije.
b) Odbori
37. člen
Občinski odbori so:
– odbor za razvoj občine;
– odbor za komunalne dejavnosti;
– odbor za družbene dejavnosti;
– odbor za urejanje prostora in ekologijo;
– odbor za turizem in gostinstvo;
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo;
– odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt,
– odbor za mladino.
Občinski svet lahko ustanovi še druge odbore.
38. člen
Odbor za razvoj občine pripravlja plan razvoja občine in obravnava prostorske in druge plane razvoja s posameznih področij.
39. člen
Odbor za komunalne dejavnosti opravlja naloge iz 29. člena tega statuta na področju komunalnih javnih služb, javnih cest in poti, javnih služb varstva okolja ter na področju stavbnih zemljišč.
40. člen
Odbor za družbene dejavnosti opravlja naloge iz 29. člena tega statuta na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture in kulturne dediščine, športa in rekreacije, informacijske dejavnosti in socialnega varstva.
41. člen
Odbor za urejanje prostora in ekologijo opravlja naloge iz 29. člena tega statuta na področju urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor, na področju varstva okolja in stanovanjskega gospodarstva.
42. člen
Odbor za turizem in gostinstvo opravlja naloge iz 29. člena tega statuta na področju turizma in gostinstva, skrbi za promocijo občine, organizacijo prireditev ter izdajanje turističnih in drugih publikacij.
43. člen
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja naloge iz 29. člena tega statuta na področju kmetijstva in gozdarstva.
44. člen
Odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt opravlja naloge iz 29. člena tega statuta na področju gospodarskih dejavnosti, podjetništva in obrti, skrbi za sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti.
45. člen
Odbor za mladino opravlja naloge iz 29. člena tega statuta na področju mladinske problematike, zlasti pa sooblikuje občinsko politiko mladih, vzpostavlja pogoje za načrtovanje in izvedbo aktivne politike zaposlovanja mladih v občini, štipendiranja, programov socialne varnosti mladih, sodeluje pri vključevanja mladih v javno življenje, sodeluje pri pripravljanju dodatnih obšolskih izobraževanj in usposabljanj, sodeluje in vzpodbuja preventivne dejavnosti s področja zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog, samomorilnosti, vseh vrst nasilja, prometne varnosti, sodeluje pri zagotavljanju prostorskih pogojev za delo mladih.
3. Župan
46. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
47. člen
Župan opravlja še naslednje naloge:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če se tako premoženje potrebuje za izgradnjo javne infrastrukture,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,
– določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter opravlja druge naloge s tega področja v skladu z zakonom,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– potrdi dokument identifikacije investicijskega projekta,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut ali odlok občinskega sveta.
48. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
49. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
50. člen
Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
Mandatna doba župana traja 4 leta.
51. člen
Občina ima najmanj enega in največ dva podžupana.
Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novo izvoljenega župana podžupan. Če ima občina več podžupanov opravlja funkcij župana tisti podžupan, ki ga določi župan, razen, če je podžupan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo podžupana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.
V soglasju z županom se podžupan lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
52. člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
53. člen
Poleg primerov določenih v 23. členu tega statuta županu preneha mandat:
– če je imenovan na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
– če je imenovan za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti na območju katere je občina,
– če je imenovan na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave.
V primerih določenih v prvem odstavku tega člena županu preneha mandat z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prvega odstavka tega člena, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana ali še naprej funkcijo ali delo iz prvega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
Poleg primerov, ki so določeni v 23. členu tega statuta, podžupanu preneha mandat podžupana tudi, če ga župan razreši.
4. Nadzorni odbor
54. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji, na podlagi javnega razpisa.
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
55. člen
Kandidat za predsednika in člana nadzornega odbora mora poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje:
– končana univerzitetna izobrazba po pred bolonjskih študijskih programih ali magistrska 2. stopenjska izobrazba,
– najmanj 8 let delovnih izkušenj na finančno-računovodskem, tehničnem, ekonomskem ali pravnem področju,
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta pred določitvijo liste kandidatov za imenovanje nadzornega odbora posreduje javnosti poziv, da ta predlaga kandidate za člane nadzornega odbora občine. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta določi listo kandidatov za člane nadzornega odbora izmed predlaganih občanov.
56. člen
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane.
Nadzorni odbor izmed svojih članov z večino glasov vseh članov izvoli predsednika, ki predstavlja nadzorni odbor in vodi njegovo delo.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti in vaških odborov, tajnik občine, javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Za razrešitev je pristojen občinski svet na predlog nadzornega odbora.
57. člen
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan v roku 60 dni od imenovanja članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov vseh članov.
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v Medvodah. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
Nadzorni odbor pri izdaji dokumentov uporablja žig občine.
58. člen
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
59. člen
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov ter drugih porabnikov proračunskih sredstev ter letni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem.
V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom in dopolnitvami programa seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca februarja koledarskega leta za preteklo leto.
Nadzorni odbor, župan in občinski svet so dolžni medsebojno sodelovati.
60. člen
Nadzorni odbor izda nadzorovani osebi sklep o izvedbi nadzora.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter člane nadzornega odbora, ki bodo nadzor opravljali oziroma podatek, da bodo nadzor opravljali vsi člani nadzornega odbora.
Nadzor lahko opravlja celoten nadzorni odbor ali posamezni člani nadzornega odbora, ki jih za posamezno zadevo določi predsednik nadzornega odbora.
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravijo člani nadzornega odbora, ki so nadzor opravili.
V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane osebe dolžne nadzornemu odboru ali članom, ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo in podatke, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni odbor ali člani, ki so nadzor opravili, predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov.
Predlog poročila nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku trideset dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v tridesetih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljeni sum, da je nadzorovana ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je svoje ugotovitve dolžan posredovati pristojnemu organu pregona.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti od občine podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
61. člen
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
62. člen
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno.
Nadzorni odbor mora ob obveščanju javnosti spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati osebne podatke, ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto posameznikov.
63. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
64. člen
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
V. NEPOSREDNE OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV PRI ODLOČANJU
65. člen
Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
66. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja naravnega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi in drugih večjih posegov v prostor,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
67. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.
Zbor občanov skliče župan.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 % volivcev v občini, zbor občanov v krajevni ali vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 % volivcev v tej skupnosti. Župan mora sklicati zbor občanov, če tako sklene občinski svet. Župan je dolžan sklicati zbor občanov v roku 30 dni od prejete zahteve.
Župan lahko skliče zbor občanov na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta, na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na pobudo vaškega odbora.
Sklic zbora občanov se javno objavi na krajevno običajen način.
Akt o sklicu zbora občanov se objavi v lokalnih sredstvih obveščanja in na javnih mestih na običajen način.
Med aktom o sklicu in dnem, na katerega je sklican zbor občanov, mora preteči vsaj osem dni.
68. člen
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5 % volivcev z območja, za katero je zbor sklican.
V razpravi in pri odločanju lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico pri volitvah članov občinskega sveta.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Delo zbora vodi župan ali delovno predsedstvo.
69. člen
Če oceni, da zbora občanov ni mogoče izvesti drugače, lahko župan skliče zbor občanov v občini za vsako krajevno, vaško skupnost ali naselje posebej.
70. člen
Zbor občanov v krajevni, vaški skupnosti ali naselju, ki ga skliče predsednik sveta krajevne skupnosti ali predsednik vaške skupnosti, je sklepčen, če se ga udeleži najmanj 5 % volivcev s stalnim prebivališčem v krajevni, vaški skupnosti ali naselju. Kolikor se zbora volivcev ne udeleži 5 % volivcev, sklicatelj odloži začetek zbora za 30 minut in nato prične z zborom.
Zbor občanov v krajevni, vaški skupnosti ali naselju, ki ga skliče predsednik sveta krajevne skupnosti ali predsednik vaške skupnosti, razpravlja in daje svetu krajevne oziroma vaške skupnosti mnenja ter priporočila o zadevah, ki jih ureja oziroma opravlja krajevna oziroma vaška skupnost.
Odločitev zbora občanov iz tega člena je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
71. člen
Za izvedbo zbora občanov, ki ga skliče župan, skrbijo občinski volilni organi.
Za izvedbo zbora občanov, ki ga skliče predsednik sveta krajevne skupnosti ali predsednik vaške skupnosti, skrbijo organi krajevne skupnosti.
2. Referendum
72. člen
Referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen posamezni del.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Občinski svet določi rok za razpis referenduma na podlagi zakona.
Glede predmeta referenduma in postopka izvedbe se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi in zakona o lokalnih volitvah. Postopek vodijo občinski volilni organi.
a) Referendum o splošnem aktu občine
73. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njihove posamezne določbe.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 % volivcev v občini in če tako določa zakon ali ta statut.
74. člen
Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
75. člen
Če je sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, zavezuje občinski svet, do konca njegovega mandata.
76. člen
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti ali vaški odbor.
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 1 % volivcev. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena.
Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Upravno sodišče odloči v tridesetih dneh.
77. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu.
O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov.
Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom 5 % volivcev.
78. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma.
Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
79. člen
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
80. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
b) Svetovalni referendum
81. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena iz občinske pristojnosti, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen posamezen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 5 % volivcev v občini, krajevni, vaški skupnosti.
Odločitev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 80. člena.
c) Drugi referendumi
82. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum ni drugače določeno.
3. Ljudska iniciativa
83. člen
Najmanj 5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov (ljudska iniciativa).
Občinski svet mora obravnavo zadeve, na katero se nanaša ljudska iniciativa, uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih po prejemu zahteve.
Če se ljudska iniciativa nanaša na zadevo iz pristojnosti župana ali drugega organa občine, mora ta organ o zadevi odločiti najkasneje v dveh mesecih po prejemu zahteve.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz tega člena in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
VI. OBČINSKA UPRAVA
84. člen
Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
85. člen
Občinska uprava izvaja odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
86. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti občine odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
87. člen
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave, ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloča.
88. člen
Občina lahko skupaj z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi, na skupen predlog županov občin, sprejmejo občinski sveti.
89. člen
Položaj delavcev v občinski upravi ureja zakon in odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter o delavcih v upravi Občine Medvode.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
Delavce v občinski upravi sprejema v delovno razmerje na podlagi sistemizacije delovnih mest župan oziroma po županovem pooblastilu tajnik.
O pravicah iz delovnega razmerja ter o imenovanju razrešitvi in napredovanju upravnih delavcev in višjih upravnih delavcev odloča župan.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
90. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe).
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
91. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini in
– knjižničarstvo.
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
92. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe, določene z zakonom na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.
93. člen
Občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, za naslednja področja:
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– oskrba naselij s plinom,
– urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
– pogrebne storitve,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju,
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti,
– urejanje javnih parkirišč,
– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest,
– urejanje prometa,
– prevoz potnikov z javnimi prevoznimi sredstvi,
– plakatiranje in obveščanje.
94. člen
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javni zavod ali javno podjetje.
Javna podjetja in javne zavode ustanavlja občinski svet.
Občinski svet odloča tudi o vlaganju občinskega kapitala v gospodarske družbe.
95. člen
Vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja določi občinski svet z odlokom.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
96. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.
97. člen
O prodaji in nakupu finančnih naložb v javna podjetja odloča občinski svet z večino vseh članov občinskega sveta.
Ravnanje s stvarnim premoženjem občine (nepremičnine in premičnine) ureja zakon.
98. člen
Stvarno premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog neposrednega uporabnika občinskega proračuna, brez nepotrebnih zalog.
Nepremično premoženje se lahko pridobi brezplačno, razen če bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti občine glede na koristi.
99. člen
Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.
Lastni viri občine so:
– davki in druge dajatve,
– dohodki od njenega premoženja.
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
100. člen
Prejemki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe morajo biti zajeti v proračunu občine, ki ga ta sprejeme v skladu z zakonom.
Občina lahko razpolaga samo s tistimi prejemki, ki so bili vplačani v proračun do konca proračunskega leta.
Proračun občine določa razmerja porabe, ki so za osnovne funkcije občine pomembna.
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
101. člen
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
V splošnem in posebnem delu se prikažejo:
– ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in
– ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto.
V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
102. člen
Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru.
103. člen
Če občinski proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
Odločitev o začasnem financiranju sprejme župan in o tem obvesti občinski svet in nadzorni odbor.
Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
104. člen
Za odhodke občine za financiranje opravljanja nujnih nalog se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave,
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti),
– sredstva za varstvo pred požarom in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sredstva za mrliško ogledno službo.
105. člen
Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini naslednji prihodki:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– drugi davki, določeni z zakonom.
Občina lahko predpisuje davke iz prejšnjega odstavka pod pogoji, ki jih določa zakon.
Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini tudi prihodki iz dohodnine.
106. člen
Prihodki občine za financiranje javne porabe so tudi:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– komunalni prispevek,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– prihodki določeni z drugimi predpisi.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
107. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
108. člen
Med odhodki proračuna se predvidi tudi splošna proračunska rezervacija, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.
Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 1,5 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občine.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezervacije odloča župan in o tem obvešča svet.
109. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna.
O najemu posojila iz prejšnjega odstavka odloča župan.
110. člen
V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
111. člen
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet s posebnim odlokom.
112. člen
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
Župan posreduje poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta članom občinskega sveta v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.
113. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
Zaključni račun proračuna je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki ter drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto.
Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministru, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.
Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem.
114. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
115. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih potrdi občinski svet na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju občinskega sveta in ministra pristojnega za finance.
Pogodbo o zadolževanju sklene župan v skladu z zakonom o javnih financah.
116. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
117. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva samo, če je z zakonom, ki ureja financiranje občin to dovoljeno in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
118. člen
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 % realiziranih prejemkov v letu, v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštev odloča občinski svet.
119. člen
Kadar je določanje višine javnih dajatev v pristojnosti občine, odloči o njej svet.
120. člen
Občina mora imeti notranji nadzor javnih financ, ki mora zagotoviti, da finančno poslovodenje in sistem kontrol deluje v skladu z načeli zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti.
Občina je dolžna zagotoviti notranjo revizijo svojega poslovanje vsako leto. Notranja revizija je naknadna računovodska finančna revizija.
Notranje revidiranje izvaja notranja revizorska služba, skupna revizorska služba večjih proračunskih uporabnikov, zunanji izvajalec pooblaščen za notranje revidiranje ali pa ministrstvo pristojno za finance.
121. člen
Natančnejša določila o financiranju občine, proračunu in zaključnem računu, zadolževanju in drugih zadevah premoženjsko finančne narave lahko ureja občina z odloki.
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti
122. člen
Občinski svet sprejema statut, poslovnik o delu sveta, odloke, odredbe, pravilnike, navodila, prostorske in druge plane, občinski proračun in zaključni račun ter priporočila.
123. člen
Statut je splošni akt občine, ki ureja temeljna vprašanja v zvezi z nalogami in organizacijo občine ter druga najpomembnejša vprašanja za delovanje občine.
Statut in njegove spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
Spremembe statuta lahko predlaga najmanj pet članov občinskega sveta, župan ali 10 % volivcev v občini.
124. člen
S poslovnikom se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter postopki sprejemanja določitev.
Poslovnik občinskega sveta se sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov sveta.
125. člen
Z odlokom občinski svet ureja zadeve iz občinske pristojnosti, ustanovi in določa občinsko upravo, ustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in sklade občine.
Proračun občine in zaključni račun se odreja z odlokom.
Z odlokom ureja občinski svet zadeve iz prenesene pristojnosti, če zakon ne določa drugače.
126. člen
Z odredbo se določa ukrepe, ki imajo splošen pomen.
127. člen
S pravilnikom se predpiše način izvajanja posameznih določb statuta ali odloka.
V zadevah iz prenesene pristojnosti občinski svet s pravilnikom razčlenjuje posamezne določbe zakona ali drugega državnega predpisa zaradi njegovega izvrševanja.
128. člen
Z navodilom se za izvršitev posameznih določb občinskega splošnega ali državnega predpisa predpisuje način ravnanja.
129. člen
Priporočila naslavlja občinski svet na župana, nadzorni odbor in občinske odbore.
130. člen
Postopek sprejemanja splošnih aktov občine se uredi s statutom in poslovnikom o delu občinskega sveta.
131. člen
Statut in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Statut in drugi predpisi občine se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
a) Postopek za sprejem odloka
132. člen
Sprejem odloka lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta, odbor ali komisija ter najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Osnutek odloka pošlje predlagatelj županu.
Župan se je do predloga, ki ga ni sam predlagal, dolžan pisno opredeliti.
133. člen
Župan pošlje odlok članom občinskega sveta, praviloma sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
134. člen
Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek in kot predlog odloka.
Občinski svet lahko na seji odloči, da se na isti seji sprejmeta osnutek in predlog odloka, če na osnutek niso vložene pripombe.
135. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se obravnava le predlog odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
2. Posamični akti občine
136. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
XI. UVELJAVLJANJE VARSTVA PRAVIC OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE
137. člen
Občina lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem sodišču, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
138. člen
Občina lahko v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
139. člen
Občina ima v postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov in organizacij pred državnimi organi položaj stranke, če so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in koristi, določene z ustavo in zakoni.
XII. POVEZOVANJE OBČIN V ŠIRŠE SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI IN V POKRAJINO
140. člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Statut Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
109. člen
Na območju občine veljajo od 1. 1. 1995 dalje, kot občinski predpisi tisti predpisi Občine Ljubljana Šiška in Mesta Ljubljana, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz 11. člena tega statuta.
Te predpise izvršujejo in jih s svojimi predpisi nadomeščajo organi občine.
110. člen
Občina Medvode je pravni naslednik ustreznega dela premoženja, pravic in obveznosti Občine Ljubljana Šiška, vključno finančnih in drugih skladov Občine Ljubljana Šiška in Mesta Ljubljane.
Občina Medvode z ustreznim delom vstopi v ustanoviteljske pravice na javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javnih podjetjih, ki sta jih izvrševala Občina Ljubljana Šiška in Mesto Ljubljana. Občina Medvode pridobi tudi ustrezni delež kapitala v strukturi kapitala tistih gospodarskih družb, v katerih sta imela svoj kapitalski delež Občina Ljubljana Šiška in Mesto Ljubljana.
V skladu s 100. členom Zakona o lokalni samoupravi Občina Medvode uredi razmerja v zvezi s premoženjem ter pravicami in obveznostmi iz prejšnjih odstavkov tega člena z občinami Ljubljana in Vodice do 30. 9. 1995.
111. člen
Za urejanje vprašanj delitve premoženja, pravic in obveznosti z drugimi občinami skrbi župan, ki o tem sproti obvešča svet. Odločitev o razdelitveni premoženjski bilanci sprejme svet z večino glasov vseh članov.
Če pride do spora glede delitve premoženja, sprte strani oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade, ter enako število predstavnikov sprtih strani.
V primeru spora glede premoženjskih razmerij vloži župan na zahtevo sveta tožbo pri vrhovnem sodišču.
112. člen
Občinski svet ima do naslednjih volitev 22 članov sveta.
113. člen
Najkasneje v roku dveh mesecev po sprejetju statuta skliče župan v sodelovanju s sveti krajevnih skupnosti zbore občanov, na katerih se ugotovi interes za obstoj in območje krajevnih ali vaških skupnosti.
114. člen
Premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju krajevne skupnosti postane z dnem uveljavitve tega statuta lastnina občine, razen v delu, ki je pridobljeno z delom in sredstvi krajanov.
115. člen
Komisije in odbori, ki so ustanovljeni in imenovani do uveljavitve tega statuta, nadaljujejo z delom.
116. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati za območje Občine Medvode statut Občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86 in Uradni list RS, št. 2/92).
117. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep Občine Medvode (Uradni list RS, št. 7/95) razen vprašanj, ki jih statut ni uredil in bodo urejena z odloki.
118. člen
Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 47/95) vsebuje naslednjo končno določbo:
3. člen
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Medvode se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 69/04) vsebujejo naslednji prehodni in končni določbi:
76. člen
Z dnem uveljavitve teh sprememb in dopolnitev prenehajo veljati 2. do 8. člen Statutarnega sklepa o ustanovitvi krajevnih in vaških skupnosti (Uradni list RS, št. 82/98).
77. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta občine Medvode se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
Dopolnitve Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 86/05) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:
76.a člen
Določba 33. člena sprememb in dopolnitev Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 69/04), ki dodaja nov 46.a člen in določba 34. člena sprememb in dopolnitev Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 69/04), ki 47. členu dodaja nov tretji, četrti, peti in šesti odstavek, se začneta uporabljati po prvih rednih volitvah v občinske svete po uveljavitvi te dopolnitve Statuta Občine Medvode.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 59/13) vsebujejo naslednji prehodni in končni določbi:
136. člen
Občinski svet mora odlok iz 4. člena teh sprememb in dopolnitev sprejeti v roku 6 mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev, do uveljavitve odloka se še uporablja Statutarni sklep o ustanovitvi krajevnih in vaških skupnosti, določitvi njihovih imen, območij in nalog ter načina financiranja (Uradni list RS, št. 82/98).
Določbe, ki se nanašajo na imenovanje nadzornega odbora se začnejo uporabljati po prvih naslednjih lokalnih volitvah.
137. člen
Te spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po njihovi objavi.
Št. 007-2/2012-9
Medvode, dne 10. junija 2014
Župan
Občine Medvode
Stanislav Žagar l.r.