Uradni list

Številka 47
Uradni list RS, št. 47/2014 z dne 24. 6. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 47/2014 z dne 24. 6. 2014

Kazalo

1981. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Flere, stran 5323.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 28. redni seji dne 18. 6. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Flere
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga)
(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11) Občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Flere (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 114-2013, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13), v 39. členu novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 43/2011) ter v odločbi Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 351-13/2012/5 z dne 21. 2. 2012 o izpolnjevanju pogojev za postopek priprave OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.
II. VSEBINA
2. člen
(vsebina OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage (geodetski načrt s certifikatom)
– hidrološko-hidravlična študija za OPPN na območju kmetije Flere v Letušu (št. proj. G16-FR/14, Izvor-R d.o.o., marec 2014)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost.
III. OBMOČJE
3. člen
(območje OPPN)
(1) Območje izdelave OPPN se nahaja na območju kmetije Flere, Letuš 83, 3327 Šmartno ob Paki, v neposredni bližini že obstoječih stavb in zajema kmetijska zemljišča na naslednjih parc. št.: 945/2, 947, 948/2, 948/3, del 948/4, 952/2, 956/2, vse k.o. Letuš.
(2) Izdelava OPPN na kmetijskih zemljiščih je dopustna v skladu z 39. členom novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 43/11) ter z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 351-13/2012/5 z dne 21. 2. 2012 o izpolnjevanju pogojev za postopek priprave OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.
(3) Kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN obsega 0,36 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Kmetija deluje že vrsto let in ima v ta namen izgrajenih vrsto objektov, ki uspešno služijo kmetijski dejavnosti. Z leti pa je kmetija širila obseg del in zato potrebuje tudi nove stavbe, vse v luči trajnostnega razvoja podeželja.
(2) Znotraj območja OPPN so dovoljene gradnje kmetijskih stavb, vendar brez spremembe namenske rabe zemljišča.
(3) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev kmetijskih objektov ter za umestitev potrebne infrastrukture.
(4) Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer glede na potrebe kmetije.
(5) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje se nahaja neposredno ob regionalni cesti Šentrupert–Mozirje in ima povsem na novo rekonstruiran obstoječ cestni priključek. Omenjena cesta predstavlja tudi severni rob kmetije. Na jugu meji na reko Savinjo, na vzhodu in zahodu pa na kmetijska zemljišča. Tako sama kmetija praktično nima negativnih vplivov na okolico, saj je območje že od nekdaj pretežno kmetijsko in ga kot takega obravnavana kmetija znotraj OPPN ohranja.
(2) Območje je v celoti že opremljeno s potrebno gospodarsko javno infrastrukturo. Energetsko je samozadostno, saj ima že izgrajeno bioplinarno, iz katere se proizvaja tako električna kot toplotna energija in dejansko presega potrebe kmetije.
6. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN so predvidene naslednje dejavnosti oziroma gradnje stavb, ki so po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: uredba) uvrščene v posamezne skupine.
(2) Vrste stavb:
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo in sicer: rastlinjaki za vrtnine in okrasne rastline, pokrite drevesnice in podobne stavbe;
– 12712 – stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje;
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka, in sicer: kmetijski silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka, stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, sirarne, sušilnice in podobno.
(3) Znotraj ureditvenega območja OPPN je dovoljena gradnja gradbeno-inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
(4) V primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času gradnje izkaže, da se na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je dovoljena njegova prezentacija.
(5) Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in so določene v Prilogi I Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/07).
(6) Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če poseg dosega ali presega predpisan prag, in so določene v Prilogi II Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/07), razen če je poseg s tem odlokom izrecno dovoljen. Če poseg predpisanega praga iz prejšnjega stavka ne dosega, je dovoljen.
7. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– sprememba namembnosti,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje,
– legalizacija objektov na način pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta.
(2) Stavbe
Območje OPPN se v skladu s Prostorskim redom občine Braslovče nahaja znotraj prostorske enote PE 27 (odprt prostor funkcionalne enote obrobno gričevje). S tem za območje OPPN veljajo enaka merila in pogoji za gradnjo kot veljajo za PE 27, dodatno pa še naslednje:
Vse stavbe morajo biti umeščene tako, da omogočajo normalno funkcioniranje kmetije ter da imajo zagotovljene zadostne površine za manipulacije s kmetijsko mehanizacijo. Na območje OPPN se lahko umesti več stavb, ki lahko segajo tudi izven območja OPPN na stavbna zemljišča kmetije. Med drugim je primarnega pomena izgradnja nove večnamenske kmetijske stavbe – hleva, in sicer na jugozahodnem delu območja OPPN. Znotraj stavbe je predvidena umestitev hleva za rejo živali, gnojišča, nadstreška ter ostalih potrebnih vsebin v skladu z dopustnimi dejavnostmi. Objekt je lahko okvirnih dimenzij 80,00 x 30,00 metrov z možnimi izrastki ter okvirne višine do 13,00 metrov. Streha mora biti obvezno dvokapnica z usmerjenostjo slemena v daljši smeri objekta, zaradi velike širine stavbe je lahko naklon tudi manjši od 30º. Vsi ostali pogoji naj sledijo skupnim pogojem. Zaradi tehnoloških zahtev so možna tudi manjša odstopanja od navedenih vsebin in dimenzij. Objekt je lahko grajen ali montažen oziroma kombinacija obojega. Zaradi strnjenosti kmetije faktorji glede izrabe zemljišč znotraj območja OPPN ne veljajo.
(3) Legalizacija že obstoječih stavb
Za že zgrajene stavbe, ki nimajo pridobljenih ustreznih gradbenih dovoljenj, se le-ta lahko pridobijo pod pogoji v skladu s tem odlokom, in sicer na način pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta.
(4) Zunanja ureditev
Okolica stavb naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dvorišča med stavbami naj bodo urejena.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Na območju OPPN je dovoljena postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo na kmetijsko dejavnost, in sicer v skladu z dopustnimi vrstami stavb iz tega odloka. Odmiki od sosednjih meja niso predpisani, ker so vsa zemljišča znotraj območja OPPN in vsa sosednja zemljišča v lasti ene kmetije. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za kritje škode ni odgovorna Občina Braslovče. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
8. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Ceste
Dostop do predvidene ureditve je omogočen neposredno preko obstoječe državne ceste Šentrupert–Mozirje. Uvoz na kmetijo je že izveden in se vanj ne posega.
(2) Mirujoči promet
Znotraj območja kmetije je potrebno zagotoviti vse potrebne površine za mirujoči promet, tako za osebna vozila kot za kmetijsko mehanizacijo.
9. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Obstoječi objekti kmetije Flere so priključeni na distribucijsko omrežje na odjemnem mestu št. 112197902003 z zakupljeno priključno močjo 17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 25 A. Odjemno mesto se napaja iz nizkonapetostnih zbiralnic obstoječe transformatorske postaje TP Letuš Hrašan.
(2) Obstoječe merilno mesto se nahaja v energetskem prostoru v obstoječem objektu na parc. št. 945/3, k.o. Letuš. Zaradi stalnega in nemotenega dostopa do priključnega merilnega mesta je potrebno pred vhodnimi vrati v objekt namestiti omarico s ključem vhodnih vrat, katera bo zaklenjena s ključavnico Elektra Celje d.d.
(3) Predviden hlev se bo napajal na obstoječem NN priključnem vodu za obstoječimi meritvami porabe, s tem, da je potrebno pred priključitvijo hleva na distribucijsko omrežje zaprositi za povečavo priključne moči na obstoječem odjemnem mestu za dodatnih 17 kW, ki bodo potrebni za napajanje predvidenega hleva.
10. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije. Za trase novih TK vodov naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi, premera 110 mm ali 125 mm in pomožnimi jaški.
11. člen
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1) Na obravnavanem območju ni izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, ki bi se zaključeval s čistilno napravo in tudi ni predvidena njegova izgradnja. Fekalne vode je potrebno odvajati v nepropustno greznico, kamor se odlaga tudi hlevski gnoj, vse skupaj pa se koristi za pridelavo energije v bioplinarni.
(2) Čiste meteorne vode s streh objektov se vodijo v površinski odvodnik. Izpust padavinskih vod mora biti preko meteornega zadrževalnika načrtovan tako, da ne posega v svetli profil vodotoka. Izpustna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka. Na območju izpusta mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Odvodnjavanje ostalih meteornih voda z utrjenih površin pa se uredi z neposrednim ponikovanjem v podtalje.
12. člen
(vodovod)
Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE ø 90 mm, ki poteka severno od obravnavanih parcel in oskrbuje obstoječo kmetijsko gospodarstvo Flere. Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na področju nove pozidave. Raztezanje vode zaradi gretja v bojlerju se zaradi nepovratnega ventila v vodomerni garnituri ne bo kompenziralo b sistem javnega vodovoda, kar mora projektant upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Razvodno vodovodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 metre. Vsi odcepi in priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega priključka lahko vrši le JKP Žalec ali za to pooblaščeno podjetje.
13. člen
(obveznost priključevanja)
Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
14. člen
(kulturna dediščina)
Na območju OPPN se ne nahaja nobeno od območij varstva kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
15. člen
(varstvo voda)
(1) Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Vsi predvideni objekti bodo imeli urejeno vodo nepropustno odlaganje hlevskega gnoja in ostalih fekalnih odpadkov, ki se bodo nadalje uporabljali v bioplinarni, ki je sestavni del kmetije. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Vse meteorne vode je potrebno pred izpustom v površinski odvodnik zadržati z zadrževalniki.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
a/ gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
b/ gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Ne glede na te določbe je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, drugače določeno.
(3) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega dobra, razen, če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt iz točke b/ prejšnjega drugega odstavka. Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Ne glede na določbe prvega stavka tega odstavka lahko lastnik ali drug posestnik objekta javne infrastrukture izključi splošno rabo na območju, na katerem se nahaja objekt, če je to nujno zaradi varovanja življenja ali zdravja ljudi. Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev nima pravice do odškodnine, razen za navadno škodo.
(4) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora zaradi izvajanja javne službe po tem zakonu ali javne službe varstva okolja izvajalcu javne službe dovoliti izvajanja z javno službo povezanih del in omogočiti neškodljiv dostop na to zemljišče. Izvajalec javne službe mora pri izvajanju dejavnosti iz prejšnjega stavka v čim manjši meri vplivati na stanje zemljišč iz prejšnjega odstavka, po opravljenih delih pa odpraviti škodo, povzročeno z izvedenimi deli. Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev iz prvega stavka tega odstavka nima pravice do odškodnine, razen za tisto navadno škodo, ki je izvajalcu javne službe ni uspelo odpraviti v skladu z določbami prejšnjega stavka.
(5) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje.
16. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne / mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
– III. območje varstva pred hrupom na območju razpršene poselitve: površine vodne infrastrukture (60 / 50 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
17. člen
(varstvo zraka)
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri, predvsem toplota iz bioplinarne. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
18. člen
(ravnanje z odpadki)
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
19. člen
(varstvo tal)
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin.
20. člen
(ohranjanje narave)
(1) Območje OPPN se v manjšem delu na vzhodu in jugu nahaja znotraj zavarovanega območja s področja varstva narave, in sicer znotraj območja Natura 2000 ter ekološko pomembnega območja Savinja Grušovlje – Petrovče.
(2) Krčitev ali odstranjevanje obvodne vegetacije v obrežnem pasu manjšega vodotoka z izlivom v Savinjo na vzhodni strani obravnavanega območja naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali grmi. Ohranja naj se naravna sestava obvodne vegetacije in njena pestra strukturiranost. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami. Vej, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu. Na deblo, korenine in veje drevesa se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene …
(3) Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato utrjenem odlagališču, odvečne zemlje se ne razgrinja po brežini vodotokov. Osvetljevanje območja naj bo izvedeno tako, da ne bo motilo biološkega stanja ogrožene vrste netopirja malega podkovnjaka. Z ustreznimi tehničnimi ukrepi se zagotovi, da je svetloba prostorsko usmerjena proti tlom, svetlobni snopi naj ne osvetljujejo obrežnega pasu in bližnjega potoka. Preko cele noči naj bodo osvetljene le tiste površine in objekti, ki morajo biti osvetljeni zaradi varnostnih razlogov.
(4) Z namenom ohranjanja ugodnega stanja netopirjev se za njihovo zatočišče na fasadi novega hleva namesti nekaj lesenih netopirnic. Razgaljene površine se po opravljenih delih čim prej ozeleni z zasaditvijo rastiščnim pogojem primernih avtohtonih vrst drevesne in grmovne vegetacije ter zatravi z mešanico semen okoliških travnikov.
(5) Na podlagi Zakona o ohranjanju narave je potrebno za posege na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda za to področje pristojno ministrstvo.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
21. člen
(obramba)
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
22. člen
(potresna varnost)
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
23. člen
(požarna varnost)
(1) Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varsnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu ''zasnova požarne varnosti'', za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu ''študija požarne varnosti''. Požarno manj zahtevni objekti in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
24. člen
(poplavna varnost)
Za območje predvidenih posegov je bila izdelana Hidrološko-hidravlična študija za OPPN na območju kmetije Flere v Letušu (št. proj. G16-FR/14, Izvor-R d.o.o., marec 2014). Kljub dejstvu, da je območje kmetije Flere obdano z vodami, pa oblikovanost terena ter posegi v strugi preprečujejo njeno preplavitev. S hidrotehničnega vidika razširitev kmetije ni problematična. Kljub temu pa zaradi postavitve novega hleva v bližino Savinje (a še vedno izven dosega Q100) predlagamo, da se podporna stena objekta, ki sega na teren s koto 319 ali manjšo, temelji vsaj 2 m pod nivo obstoječega terena.
25. člen
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE     Kamniško-Savinjske Alpe
VOD_OBMOCJ     Donava
ST_VODONOS     2
VOD_SKUP1      Kraški/razpoklinski – obširni in lokalni nizko
               do visoko izdatni vodonosniki
VDOON_1        Apnenčasti in dolomitni vodonosniki – večinoma
               dobro skraseli
HIDRODIN1      Odprt
SRED_DEB1      >400
LITO_OPIS1     Apnenec, dolomitiziran apnenec in dolomit /
               Mezozoik
VOD_SKUP2      Medzrnski – lokalni ali nezvezni izdatni,
               obširni nizko do srednje izdatni
VDOON_2        Vodonosniki v produ, grušču in morenah
HIDRODIN2      Odprt
SRED_DEB2      20
LITO_OPIS2     Prod, pesek, melj, glina in grušč/Kvartar.
26. člen
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s tem odlokom pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
27. člen
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
X. NAČRT PARCELACIJE
28. člen
(parcelacija)
Ker je območje OPPN lastniško enovito in ker gre za stavbe, ki so si medsebojno soodvisne, parcelacija ni predvidena. Se pa lahko izvede za potrebe gradenj oziroma za kakršnekoli druge potrebe, ki so v skladu s pogoji tega odloka.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
29. člen
(etapnost)
Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer glede na dejanske potrebe kmetije. Posamezne ureditve se lahko izvajajo neodvisno druga od druge, in sicer v različnem vrstnem redu.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
30. člen
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
31. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIV. KONČNE DOLOČBE
32. člen
(pogoji, ki niso predpisani)
Pogoje za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem odlokom niso predpisani, določajo Prostorski red Občine Braslovče in predpisi s področja urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov, predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, varstva gozdov in varstva okolja, urejanja voda ter drugi predpisi.
33. člen
(dostopnost)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec.
34. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
35. člen
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-9/2012
Braslovče, dne 18. junija 2014
Župan
Občine Braslovče
Branimir Strojanšek l.r.