Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2014 z dne 23. 6. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2014 z dne 23. 6. 2014

Kazalo

1959. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja z oznako JV_54 – Kamnolom Ježce, stran 5279.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) ter 7. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03 in 34/04 – popr.) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 24. seji dne 5. 6. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja z oznako JV_54 – Kamnolom Ježce
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta – OPPN)
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 38/13) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za območje enote urejanja prostora z oznako JV_54 Kamnolom Ježce.
Ureditveno območje OPPN je opredeljeno glede na osnovno namensko rabo kot območje mineralnih surovin (L) in opredeljeno glede na podrobnejšo namensko rabo kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN).
Prostorska enota je v celoti namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja in raziskovanja mineralnih surovin, in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega prostora.
(2) OPPN je izdelalo podjetje JUKUM d.o.o., Črni potok 39c, 1275 Šmartno pri Litiji, pod številko projekta 11/2013, v mesecu decembru 2013.
Odgovorni prostorski načrtovalec in vodja projekta je Ivan Maurović, u.d.i.a., ZAPS-0598A.
(3) Predmet OPPN je širitev obstoječega pridobivalnega prostora Kamnoloma Ježce na parcele številke 263 – del, 266/1, 267, 272, 271/1, 271/2 in 268/1 – del, vse k.o. Ježni vrh, ki so locirane južno od obstoječega pridobivalnega prostora in obsega 67859 m2.
(4) Kamnolom Ježce se nahaja v bližini naselja Ježce, cca 7 km od Šmartnega pri Litiji in obstaja legaliziran že od leta 1994. Kamnolom Ježce je v lasti in v upravljanju zasebnika Adamlje Jožeta.
Za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – dolomit in sanacijo, na območju obstoječega pridobivalnega prostora Kamnolom Ježce, ki je določen v dovoljenju za izkoriščanje, številka 351-539/93 z dne 8. 11. 1994, izdanim s strani Občine Litija, Oddelek za urejanje prostora, ima nosilec rudarske pravice s pristojnim ministrstvom sklenjeno koncesijsko pogodbo, številka 354-14-98/01, z dne 10. 12. 2001, z veljavnostjo 20 let.
Zaloge tehničnega kamna v obstoječem pridobivalnem prostoru so v večji meri že izčrpane, pridobivanje pa se vrši delno le še na južni strani kamnoloma, kjer so odprte delovne etaže že dosegle južni rob obstoječega pridobivalnega prostora, na brežinah nad osnovnim platojem pa se izvaja sanacija in rekultivacija v skladu s potrjeno rudarsko tehnično dokumentacijo. Na osnovnem platoju kamnoloma se nahaja mobilno separacijsko postrojenje, plato služi tudi kot skladišče za pridobljeno mineralno surovino ter proizvedene frakcije iz postopka predelave.
2. člen
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta – OPPN)
I. Besedilni del
Besedilo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
II. Grafični del
List 1 Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana občine M 1:3000
List 2 Lega prostorske ureditve v širšem območju (podlaga DOF) M 1:3000
List 3 Lega prostorske ureditve (FOTO) M 1:3000
List 4 Prikaz parcel (geodetska uprava RS) M 1:2500
List 5 Lega prostorske ureditve (podlaga DKN) M 1:2000
List 6 Geodetski načrt M 1:2000
List 7 Geodetski načrt M 1:1000
List 8 Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami M 1:2000
List 9 Zakoličbene točke
List 10 Odpiranje in razvoj kamnoloma v območju širitve pridobivalnega prostora M 1:2000
List 11 Profili P1, P2, P3, P4
List 12 Profili P5, P6, P7, P8
List 13 Končna situacija M 1:2000
III. Priloge OPPN
– Povzetek za javnost
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Seznam pristojnih nosilcev urejanja prostora
– Smernice nosilcev urejanja prostora.
3. člen
(strokovne podlage)
OPPN je izdelan na podlagi naslednjih strokovnih podlag:
– Geodetski načrt (GEOPLAN geodetske storitve, Robert Rovšek s.p., Ulica Mire Pregljeve 4, 1270 Litija),
– Idejni rudarski projekt (TNR inženiring, Sandi Grčar s.p., Selo pri Zagorju 18a, 1410 Zagorje ob Savi),
– Prikaz stanja prostora za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznako JV_54 Kamnolom Ježce (JUKUM d.o.o., Črni potok 39c, 1275 Šmartno pri Litiji),
– Pogoji in smernice soglasodajalcev ter ostala gradiva, ki so jih v postopku sprejemanja OPPN zahtevali posamezni nosilci urejanja prostora.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
4. člen
(do sedaj izdelana tehnična dokumentacija in izdana dovoljenja)
1. Študija odkopavanja in sanacije peskokopa Ješče, št. 01/94, ki jo je izdelal Zanesljivost s.p., št. 01/94, marec 1994.
2. Dovoljenje za izkoriščanje kamnoloma Ježce, ki ga je izdala RS, Občina Litija, Oddelek za urejanje prostora, št.: 351-539/93 z dne 8. 11. 1994.
3. RPI »Izvajanje del pri izkoriščanju tehničnega gradbenega kamna v kamnolomu Adamlje«, ki ga je izdelal TNR INŽENIRING Sandi Grčar s.p., št. RP TNR 04/99, marec 1999.
4. Dovoljenje za izvajanje del, ki ga je izdala RS, Upravna enota Litija, Oddelek za gospodarstvo, št. 315-3/99 z dne 7. 4. 1999.
5. Dovoljenje za izvajanje del izkoriščanja in prodaje peska, kamna in gramoza v kamnolomu Ježce, ki ga je izdala RS, Upravna enota Litija, Oddelek za gospodarstvo, št. 313-29/00 z dne 14. 4. 2000.
6. Koncesijska pogodba št. 354-14-98/01 z dne 10. 12. 2001, veljavnost 20 let.
7. RPI »Pridobivanje dolomita v kamnolomu Adamlje I«, ki ga je izdelal TNR INŽENIRING Sandi Grčar s.p., št. RP TNR-02/02, marec 2002.
8. Dovoljenje za izvajanje del, ki ga je izdala RS, Upravna enota Litija, št. 315-2/2002 z dne 17. 6. 2002.
9. Dolgoročni načrt izkoriščanja in sanacije v kamnolomu Ježce pri Šmartnem, ki ga je izdelal Jože Adamlje s.p., maj 2010.
10. Odmik št. 1 od RPI »Izvajanje del pri izkoriščanju tehničnega gradbenega kamna v kamnolomu Adamlje«: Poglobitev in zasutje dela 1. terase (E 359) na parcelah št. 195/1, 195/9, 195/5, in 195/4, ki ga je izdelal Železnikar Control d.o.o., št. odmika 2-10/2010-VŽ z dne 4. 10. 2010.
11. Poročilo monitoringa seizmičnih učinkov miniranja na vplivnem območju kamnoloma Ježce v letu 2011, ki ga je izdelal Vrtalne minerske storitve in trgovina na debelo z eksplozivi in pirotehničnimi izdelki, Ivan Potočnik s.p. z dne 13. 3. 2012.
5. člen
(ureditveno območje OPPN)
(1) Naselje Ježce leži približno 6 km JV od Šmartnega pri Litiji, na nadmorski višini okoli 350 m. Površinski kop leži na nadmorski višini okoli 360 m, približno 300 m severneje od istoimenskega naselja v dolini Ješkega potoka, ki se pri Sobračah izliva v Temenico.
V dolini teče lokalna cesta III. reda, ki se v naselju Sobrače odcepi od ceste Radohova vas–Šmartno pri Litiji, se preko naselja Ježce ter vasi Velika in Mala Kostrevnica spet priključi osnovni cesti pri Šmartnem. Lokacija se dviga iz zahodnega brega doline Ješkega potoka (+360 m) med hriboma Pleša (+526,4 m) na vzhodni in Boršt (+486 m) na jugozahodni strani.
(2) Ožja lokacija površinskega kopa se nahaja ob desnem (zahodnem) bregu Ješkega potoka cca 300 m severno od naselja Ježce med dvema hudourniškima jarkoma. Površinski kop je trenutno odprt na cca 9,3 ha površine, in sicer z osnovnim platojem na nadmorski višini cca 360 m ter tremi etažami v južnem delu peskokopa, na kotah +375 m, +385 m in +400 m. n.v.
Dostop s stroji na delovišča na posameznih etažah je urejen. Severni in severozahodni del površinskega kopa nad osnovnim platojem je deloma že saniran in rekultiviran (površina cca 1,4 ha).
Dostop do površinskega kopa je iz jugovzhodne strani po urejeni asfaltni cesti. Ob vhodu v kop je urejen večji prostor za deponijo gramoza. Urejeno je odvodnjavanje meteorne vode, izdelane so lovilne bazene ter peskolov ob vhodu na osnovnem platoju.
Situacija kamnoloma z vrisano mejo obstoječega pridobivalnega prostora je razvidna iz grafične priloge List številka 5 in 6.
(3) Na osnovni etaži kopa se že nahaja sejalnica peska FINLAY 393 Hydrascreen irske proizvodnje. Sejalnica je mobilna in lahko deluje v najrazličnejših okoljih. Ima manjšo kapaciteto. Ob sejalnici sta nameščena tudi dva deponijska trakova Finlay 424 / 524, ki sta prav tako mobilna. Kapaciteta obeh trakov je od povprečno 300 ton/uro do maksimalno 500 ton/uro. Sejalnica proizvaja agregat frakcij 0–4 mm, 4–8 mm in 16,5–32,5 mm.
(4) Območje širitve pridobivalnega prostora obsega zemljišča parcel št. 263 – del, 266/1, 267, 272, 271/1, 271/2 in 268/1 – del, vse k.o. Ježni vrh, na južni strani obstoječega pridobivalnega prostora. Območje širitve je delno poraščeno z gozdom, na delu, kjer se stika z obstoječim pridobivalnim prostorom pa je že bil delno izvršen posek drevja.
Nosilec rudarske pravice je lastnik parcel 263, 266/1 in 267, za parcele št. 272, 271/1, 271/2 in 268/1, vse k.o. Ježni vrh, pa mora od lastnika zemljišč pridobiti, v pisni obliki in overjeno, pravico izvajati rudarska dela.
(5) Razdalja do najbližjega stanovanjskega objekta znaša 220 m, do najbližjega gospodarskega objekta pa 150 m. Južno od območja širitve se med manjšo dolino Jelša in najbližjimi objekti nahaja manjše pobočje, ki se dviguje iz doline Ješkega potoka v zahodni smeri do nadmorske višine cca +410 m, in ki služi kot naravna zaščita pred izmetom materiala pri morebitnem miniranju ter pred hrupom pri delu na površinskem kopu na območju širitve. Poleg navedenih objektov v okolici obravnavane lokacije ni drugih stanovanjskih objektov ali drugih objektov, občutljivih za hrup kot so šole, bolnišnice, zdravstveni domovi, okrevališča in podobno.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(zahteve, ki izhajajo iz vplivnih območij kamnoloma)
Glede na vplivna območja in povezave s sosednjimi zemljišči, ki jih ima lahko kamnolom s svojim obratovanjem znotraj območja in na širše okolje, se z OPPN določajo lokacijski in tehnični pogoji, ukrepi in zahteve:
– tehnologije izkoriščanja kamninskega materiala,
– rekultivacije območja in biološke obnove tal, oblikovanja saniranega kamnoloma,
– organizacije dejavnosti na osnovnem platoju,
– ukrepi varstva pri delu in varstva zaposlenih,
– ureditvijo prometa in cest.
7. člen
(pridobivalni prostor)
(1) Obstoječi pridobivalni prostor:
Za izkoriščanje in predelavo zalog tehničnega kamna v Kamnolomu Ježce v obstoječem pridobivalnem prostoru na parcelah številke 193/1 – del, 175/1 – del, 195/4, 195/5, 195/6, 195/7, 195/8, 195/9, 195/11 – del, 195/12 – del, 253/1 – del, 254/3 – del, 254/4 – del, 256/1 – del, 257/1, 257/2, 263 – del, 265/2, 265/3 – del, 265/4 – del, 265/5 – del, vse k.o. Ježni vrh in obsega 73596 m2, ima nosilec rudarske pravice z Vlado RS sklenjeno koncesijsko pogodbo št. 354-14-98/01 z dne 10. 12. 2001, z veljavnostjo 20 let.
Površina in kultura parcel (vse k.o. Ježni vrh) območja obstoječega pridobivalnega prostora znaša:
+-------------+--------------+------------+
|   Parcela   |   Kultura    |     m2     |
+-------------+--------------+------------+
| 193/1 – del |     gozd     |  3452 m2   |
+-------------+--------------+------------+
| 175/1 – del |     gozd     |  2641 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|    195/4    |  odprti kop  |  1810 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|    195/5    |  odprti kop  |  6273 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|    195/6    |  odprti kop  |    4 m2    |
+-------------+--------------+------------+
|    195/7    |     gozd     |  2595 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|             |     gozd     |  3584 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|    195/8    |     gozd     |   32 m2    |
+-------------+--------------+------------+
|    195/9    |     gozd     |  1159 m2   |
+-------------+--------------+------------+
| 195/11 – del|     gozd     |   81 m2    |
+-------------+--------------+------------+
| 195/12 – del|     gozd     |  29255 m2  |
+-------------+--------------+------------+
| 253/1 – del |    pašnik    |  1343 m2   |
+-------------+--------------+------------+
| 254/3 – del |    njiva     |   327 m2   |
+-------------+--------------+------------+
| 254/4 – del |    njiva     |   577 m2   |
+-------------+--------------+------------+
| 256/1 – del |    njiva     |  3513 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|    257/1    |    pašnik    |  2270 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|    257/2    |    pašnik    |  1186 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|  263 – del  |    njiva     |   82 m2    |
+-------------+--------------+------------+
|    265/2    |    njiva     |   406 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|             |   travnik    |  1554 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|             |     gozd     |   293 m2   |
+-------------+--------------+------------+
| 265/3 – del |   travnik    |   143 m2   |
+-------------+--------------+------------+
| 265/4 – del |    njiva     |  6487 m2   |
+-------------+--------------+------------+
| 265/5  – del|    njiva     |  4529 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|             |    Skupaj    |  73596 m2  |
+-------------+--------------+------------+
(2) Območje širitve pridobivalnega prostora:
Celotni prostor na skupni površini 67859 m2, ki je predviden za pridobivanje tehničnega kamna, se nahaja na lokaciji zemljiških parcel številke 263 – del, 266/1, 267, 272, 271/1, 271/2 in 268/1 – del, vse k.o. Ježni vrh. Območje širitve predstavljajo sosednje parcele, ob južnem robu obstoječega pridobivalnega prostora.
Meja območja širitve pridobivalnega prostora poteka v smeri proti urinemu kazalcu, s pričetkom ob dostopu v površinski kop na višinski koti 365 m, po meji parcele št. 266/1 k.o. Ježni vrh, ki predstavlja južno mejo obstoječega pridobivalnega prostora, približno v smeri zahod–severo–zahod, se pri tem vzpenja prek odprte 1. delovne etaže na višini 375 m ter nadaljuje do zahodnega roba obstoječega kopa oziroma tromeje parcel številke 266/1, 195/7 in 267 vse k.o. Ježni vrh na višinski koti +390 m. Meja se v isti smeri dviga po manjši grapi nad v preteklosti že saniranim peskokopom po meji parcele 267 k.o. Ježni vrh in delno po parceli 268/1 k.o. Ježni vrh do višinske kote +435 m ter nato v smeri jugo–zahod v bližini območja Žejnikov laz do višinske kote +450 m ter nato do višinske kote +475 m, kar predstavlja najvišjo točko na območju širitve pridobivalnega prostora. V tej točki se meja območja širitve obrne približno pravokotno v levo ter se po isti višinski izoliniji približno v smeri jugo–vzhod nadaljuje ob meji z Občino Ivančna Gorica do meje s parcelo številka 266/1 k.o. Ježni vrh neposredno pod hribovitim območjem Boršt, kjer se obrne pravokotno v levo in v smeri približno jugo-vzhod pada po mejah parcel 266/1 in 271/2 k.o. Ježni vrh do višinske kote +430 m na območju Štantarjevega laza. Meja se nato v smeri približno vzhod spušča ob severnem robu grape Jelša do doline Ješkega potoka parceli 271/1, 272 k.o. Ježni vrh na višinsko koto +360 m, se obrne v levo ter ob dolini Ješkega potoka v smeri približno sever zaključi v izhodiščni točki v bližini dostopa v površinski kop, parcela številka 263 – del.
Površina in kultura parcel (vse k.o. Ježni vrh) območja širitve pridobivalnega prostora znaša:
+-------------+--------------+------------+
|   Parcela   |   Kultura    |     m2     |
+-------------+--------------+------------+
|  263 – del  |    njiva     |   528 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|    266/1    |     gozd     |  30926 m2  |
+-------------+--------------+------------+
|     267     |     gozd     |  4023 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|             |     gozd     |  11452 m2  |
+-------------+--------------+------------+
|     272     |     gozd     |  7488 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|    271/1    |     gozd     |  2266 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|    271/2    |     gozd     |  10493 m2  |
+-------------+--------------+------------+
| 268/1 – del |     gozd     |   683 m2   |
+-------------+--------------+------------+
|    Skupaj   |              |  67859 m2  |
+-------------+--------------+------------+
V okviru predlaganega območja širitve pridobivalnega prostora bo na južnem delu obstoječega kopa postopno potrebno odkriti še zaloge na približno 33.400 m2 površine.
Meja predvidenega območja širitve pridobivalnega prostora je prikazana v grafičnih prilogah List številka 6, 7 in 10.
8. člen
(geološko tehnični pogoji in hidrološke razmere)
(1) Geološko tehnični pogoji:
V širšem smislu je območje sestavni del Posavskih gub. Prevladujejo narinjene in nagubane strukture, nastale v alpidnem geosinklinalnem ciklusu. Meje med posameznimi tektonskimi enotami so povečini narivni robovi. Srednjetriasni skladi so na tem območju najmlajši litostratigrafski člen v superpoziciji narinjenih plasti 2. dela dolskega nariva. Obstoječi kop in njegovo širše zaledje so triasno-ladinijske stopnje, kar je ugotovljeno s pomočjo vodilnih fosilov, alg Diplopora annulata in Diplopora annulatisima. Ležišče je sedimentnega nastanka, nastalo s triasno diagenezo.
Kamnina v površinskem kopu ja masiven, svetlosiv do siv spariten dolomit, ki je tektonsko razpokan in delno zdrobljen v pesek. Zrna sama so v jedru gosta in čvrsta, dolomitnih breč in vložkov apnenca ni bilo zaslediti. Manjša količina mastne gline s primesmi železovih hidroksidov se neenakomerno pojavlja v obliki gnezd in žepov. Humusna plast krovnine je tanka, debela največ 20 cm.
V samem ležišču je tektonika dolomit močneje prizadela in ga gosto razsekala v vseh smereh. Gostota razpok je neenakomerna, od nekaj mm, pa do več dm.
Kamnina je zaradi svoje litološke sestave in tektonske prizadetosti vodopropustna. Padavinske vode delno pronicajo v kamnino, večinoma pa odtekajo na osnovno etažo in po površini, kjer hitro pronicajo v tla ali v nižje ležeči Javški potok. V obravnavanem območju ni vidnih izvirov vode ali močil.
Razpokana dolomitna kamnina ima razmeroma neugodne inženirsko geološke lastnosti, z RQD 20... 25 % in kohezijo 200... 300 kPa. Obstaja možnost manjših zruškov neposredno po miniranju zaradi pretrtosti kamnine. Izrazito je lahko tudi posipanje, zlasti spomladi in po odjugah. Nevarnosti zruškov zaradi plastovitosti ni. Po literarnih podatkih in praktičnih terenskih ogledih so brežine kopov v razpokani dolomitni kamnini stabilne pri naklonih 40°... 50°.
Območje širitve pridobivalnega prostora predstavlja zemljišče na južnem robu obstoječega pridobivalnega prostora. Tu je obstoječi kop že odprt s tremi etažami na višinskih kotah +375 m, +385 m in +400 m nadmorske višine približno v smeri vzhod–zahod. Iz pregledov odprtih dolomitnih brežin v kopu je razvidno, da je dolomit ustrezne kvalitete, na območju, ki je še prekrit z vegetacijo pa bo potrebno odstraniti humusno plast in narediti več manjših razkopov.
(2) Hidrološke razmere:
Dolino, v kateri se nahaja površinski kop, zaznamuje površinski vodotok Ješka. Potok je v normalnem pretoku relativno majhen. V ta potok se stekajo s pobočij manjši hudourniški pritoki.
Neposredno na območju površinskega kopa ni površinskih vodotokov, razen hudourniške grape, raztegnjene v smeri SZ–JV, po kateri se ob deževju steka voda na osnovno etažo. Kamnina je zaradi svoje litološke sestave in tektonske prizadetosti vodopropustna, zato padavinske vode delno pronicajo v kamnino, večinoma pa odtekajo na osnovno etažo in po površini, kjer hitro pronicajo v tla ali v nižje ležeči potok Ješka. V obravnavanem območju ni vidnih izvirov vode ali močil.
Hidrološke razmere so ocenjene kot ugodne za pridobivanje zalog ter za njihovo predelavo na območju peskokopa.
9. člen
(tehnologija odpiranja in pridobivanja zalog tehničnega kamna)
(1) Odpiranje zalog:
Odpiranje zalog v območju širitve pridobivalnega prostora se izvede z izdelavo etaž iz že odprtega dela površinskega kopa.
Pred izdelavo etaž se očisti teren s sistemom premetavanja odkrivke ter z odrivanjem z bagrom goseničarjem in buldozerjem na začasna odlagališča ob robovih pridobivalnega prostora za rabo pri rekultivaciji. Etaže se praviloma izdela s pikiranjem in ripanjem, kjer pa to ni mogoče, se izjemoma izdelajo z vrtanjem in miniranjem v omejenem obsegu.
Glede na naklon terena se pri uporabi metode vrtanja in miniranja uporabljajo različni načini izdelovanja etaž:
a) pri manjših naklonih terena se zavrtajo vrtine poševno navzdol. Te vrtine se vrta iz obstoječih brežin.
b) v večjih strminah se zavrtajo horizontalne vrtine iz že odprtega dela etaže.
c) iz osnovnega platoja se zavrtajo horizontalne in poševne vrtine navzgor.
Način vrtanja oceni na podlagi nagiba strmine tehnični vodja.
(2) Pridobivanje zalog tehničnega kamna:
Pridobivanje oziroma odkopavanje zalog tehničnega kamna se izvaja po etažni odkopni metodi z ripanjem z buldozerjem oziroma eventualno z masovnim miniranjem v vrtinah velikega premera, praviloma od zgoraj navzdol. Pridobljen kamen se nato z bagerjem ali buldožerjem potisne čez rob etaže na nižje ležečo etažo oziroma osnovni plato, kjer se ga naklada na kamione oziroma deponira. Po odstranitvi materiala se na robu etaže izdela varovalni nasip višine 1,0 m, ki je oddaljen od roba etaže minimalno 2,0 m.
V primeru uporabe metode vrtanja in miniranja se vrta horizontalne in poševne vrtine ali pa samo poševne vrtine, kar glede na razmere (porabo razstreliva, varnost, kvaliteta izdelave) določi tehnični vodja kamnoloma ali tehnični vodja del izvajalca minerskih del.
Po odstrelu se odstrani vse nestabilne skalne samice, ki ostanejo po miniranju. Kot razstrelivo se uporablja amonal ojačan, ali drugo razstrelivo, ki ima podobne minersko tehnične lastnosti. Kot mašilo pri polnjenju minskih vrtin se lahko uporablja droben pesek ali prah, pridobljen z vrtanjem, aktiviranje razstreliva v vrtinah pa se izvrši z detonacijsko vrvico ali pa s kombinacijo detonacijske vrvice in električnih detonatorjev.
Način vrtanja oceni na podlagi razmer tehnični vodja kamnoloma. Če pri vrtanju samo poševnih vrtin nastopijo problemi zaradi vrtanja dolgih vrtin, je potrebno pridobivati material z vrtanjem poševnih in horizontalnih vrtin. V primerjavi z vrtanjem samo poševnih vrtin ima ta način prednost v manjši specifični porabi razstreliva in lepši izdelavi etaže, zmanjšuje pa se varnost pri delu pod steno.
Nakloni delovnih etaž ne smejo presegati 70°, naklon končne brežine pa ne 50°. Širine delovnih etaž znašajo minimalno 10,6 m, višina etaž pa maksimalno 15 m.
10. člen
(tehnične rešitve za odpiranje in pridobivanje zalog tehničnega kamna v območju širitve pridobivalnega prostora)
(1) Odpiranje:
Na območju širitve pridobivalnega prostora je predvidena izdelava sledečih etaž (grafična priloga List številka 12 – profil P6):
    – osnovni plato     kota +360 m        višina etaže 15 m
    – 1. etaža         kota +375 m
                       (že odprta)         višina etaže 10 m
    – 2. etaža         kota +385 m
                       (že odprta)         višina etaže 15 m
    – 3. etaža         kota +400 m
                       (že odprta)         višina etaže 15 m
    – 4. etaža         kota +415 m         višina etaže 15 m
    – 5. etaža         kota +430 m.
Površinski kop je na južni meji obstoječega pridobivalnega prostora delno že odprt z osnovnim platojem na nadmorski višini +360 m ter tremi etažami E_375, E_385 in E_400 v smeri približno vzhod–zahod, ki služijo za transport mehanizacije, materiala ter za stojišča vrtalne garniture. V nadaljevanju se obstoječe etaže podaljšajo do zahodne meje pridobivalnega prostora.
Dostop s stroji na delovišča na posameznih etažah je že urejen iz jugovzhodnega dela obstoječega kopa, cca 45 m od vhoda v kamnolom.
Odpiranje višje ležečih etaž E_415 ter E_430 se izvede iz že obstoječih odprtih etaž. Še pred formiranjem višje ležečih etaž je potrebno izvršiti golosek ter odstraniti humus.
(2) Pridobivanje:
V I. fazi se po izdelavi etaž E_375 in E_385 do zahodne meje pridobivalnega prostora izvede pridobivanje zalog tehničnega kamna po etažni odkopni metodi z ripanjem z buldozerjem oziroma eventualno z masovnim miniranjem v vrtinah velikega premera na delovnih etažah E_385, E_375 in E_360, od zgoraj navzdol.
Pridobljen kamen se nato z bagerjem ali buldožerjem potisne čez rob etaže na nižje ležečo etažo oziroma osnovni plato, kjer se ga naklada na kamione oziroma deponira. Po odstranitvi materiala se na robu etaže izdela varovalni nasip višine 1,0 m, ki je oddaljen od roba etaže minimalno 2,0 m. Ko se bo z odkopavanjem prispelo na osnovno etažo, se bo pričelo s pridobivanjem kamna ponovno na zgornji etaži. Sledilo bo prestavilo mehanizacije na eno etažo nižje. Tam se bo pridobivalo tehnični kamen na enak način. Pri tem se bo moralo odstranjevati nasut material iz zgornjih etaž.
V II. fazi se po izkopu zalog na etažah E_360, E_375 in E_385 izvede odpiranje višje ležečih etaž E_415 ter E_430, čemur sledi pridobivanje od zgoraj navzdol na etažah E_430, E_415, E_400, E_385, E_375 in E_360.
Pridobivanje poteka v smeri proti južni meji razširjenega pridobivalnega prostora.
(3) Parametri vrtanja in miniranja:
Vrsta razstreliva, polnjenje in vžiganje nabojev v minskih vrtinah ter izračun parametrov vrtanja in miniranja se izvaja skladno s točko 7 potrjenega rudarskega projekta RP »Pridobivanje dolomita v kamnolomu Adamlje I«, ki ga je izdelal TNR INŽENIRING Sandi Grčar s.p., št. RP TNR-02/02, marec 2002, dovoljenje za izvajanje del, Republika Slovenija, Upravna enota Litija, št. 315-2/2002 z dne 17. 6. 2002.
Izdelava predvidenih etaž na območju širitve pridobivalnega prostora je prikazana v grafičnih prilogah List številka 11 in 12.
11. člen
(pomožni objekti)
(1) Na osnovni etaži kopa se nahaja sejalnica peska FINLAY 393 Hydrascreen irske proizvodnje. Sejalnica je mobilna in lahko deluje v najrazličnejših okoljih. Ima manjšo kapaciteto. Ob sejalnici sta nameščena tudi dva deponijska trakova Finlay 424 / 524, ki sta prav tako mobilna. Kapaciteta obeh trakov je od povprečno 300 ton/uro do maksimalno 500 ton/uro. Sejalnica proizvaja agregat frakcij 0–4 mm, 4–8 mm in 16,5–32,5 mm.
(2) V območju OPPN je dopustna tudi gradnja drugih enostavnih objektov na osnovi veljavnih zakonov in podzakonskih aktov. Investitor pa mora pred začetkom gradnje enostavnega objekta pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe, če leži zemljišče na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt v območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske infrastrukture ali v območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano območje.
12. člen
(transportne poti)
(1) Ceste:
Dostop do kamnoloma Ježce je po interni dovozni cesti do kamnoloma. Glavna dovozna in odvozna cesta iz površinskega kopa poteka iz nivoja osnovnega platoja kamnoloma na lokalno cesto LC 426113 (Stranje–Kopačija–M. Kostrevnica).
(2) Dostopi na etaže:
Za dostope strojnih naprav na etaže E_400, E_385 in E_375 so že izdelane dostopne poti, in sicer iz jugovzhodnega dela obstoječega kopa, cca 45 m od vhoda v kamnolom.
(3) Transport odminiranega materiala:
Odminirani material s posameznih etaž se na gravitacijski način po ustreznih drčah transportira na osnovno etažo, kjer se ga naklada na kamione.
13. člen
(sanacija in rekultivacija kamnoloma)
(1) V skladu z določili Zakona o rudarstvu se izkoriščanje kamnoloma lahko izvaja le na podlagi rudarskega projekta za zapiranje rudnika oziroma izvajanje del sanacije. Določilo o opustitvi izkoriščanja se razume kot opustitev izkoriščanja posamezne etaže ali celo samo dela etaže. Le na ta način je sprotna sanacija izvedljiva.
(2) Sanacija brežin kamnoloma:
Sanacijo kamnoloma se bo izvajalo sprotno tako, da se bo na območjih, kjer se z odkopavanjem zalog konča, že pričelo s takojšnjo sanacijo brežin kamnoloma.
Sanacijo se izvede z oblikovanjem etaž ob končni brežini, višine 7,5 m in širine 5 m, tako da se vzpostavi generalni naklon kamnoloma, ki lahko znaša 45 do 50°. Etaže se izdela brez oziroma z minimalno uporabo eksplozivnih sredstev, da se s tem zagotovi večjo dolgoročno stabilnost brežin in zmanjša krušenje v zimskem času.
Na platojih etaž se mora ob robu izdelati varovalne nasipe, ki bodo varovali pred padcem po brežini etaže, kotaljenjem kamenja in preprečevali bodo vodno erozijo.
(2) Rekultivacija brežin kamnoloma:
Rekultivacijo se izvede po končani sanaciji brežin in etaž kamnoloma. Na območju, na katerem se bo razvijal kamnolom, se nahaja kar debela plast humusa, ki se ga pred pričetkom odkopavanja odstrani s površine in deponira na mestu, ki ga sprotno določi tehnični vodja del v kamnolomu, tj. neposredno v bližini dovozne ceste.
Rekultivacija brežin bo obsegala:
– dovoz in izravnavo humusa,
– pogozditev oziroma zatravitev.
Razgrinjanje humusa naj se izvede deloma strojno, deloma pa ročno. Da ne bi prihajalo do večje erozije zaradi meteorne vode na novo humuziranih brežinah, naj se nad zgornjim robom kamnoloma izdela odprt odvodnjevalni kanal in odvede meteorno vodo.
Prekritje površin naj se izvede s humusom v debelini 20–30 cm. Po prekritju naj se izvede pogozditev z avtohtonim drevjem (na cca 3 m eno sadiko). V prvih letih po pogozditvi je potrebno sadike redno negovati. Zatravljene površine se prekrijejo s senenim nastiljem.
(3) Rekultivacija končnega platoja:
Končni plato bo imel dokaj veliko površino in bo raven. Sanacija le-tega naj se izvede tako, da se ga najprej izravna, nato pa prekrije s cca 20 cm debelo plastjo humusa in delno pogozdi oziroma delno zatravi s travno mešanico “travnik II”.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14. člen
(komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Za normalni potek izvajanja tehnološkega postopka v fazi priprav, izkoriščanja in kasnejše sanacije v kamnolomu niso načrtovani priključki na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko omrežje.
(2) Znotraj mej ureditvenega območja OPPN ni obstoječih vodov in naprav komunalne (vodovod, meteorna in fekalna kanalizacija), elektroenergetske in telekomunikacijske infrastrukture.
(3) Za potrebe izkoriščanja mineralne surovine ter zaposlenih delavcev je že urejeno:
– postavitev manjšega, začasnega objekta kontejnerskega tipa za umik ljudi pred slabim vremenom,
– v začasnem objektu je nameščena priročna omarica s pripadajočim priborom za prvo pomoč,
– postavitev suhih prenosnih sanitarijev zaprtega tipa,
– ureditev manjše ploščadi za nujne primere menjave olj in maziv, opremljeno z maščobo lovilcem,
– postavitev manjšega kontejnerja oziroma posode za odpadke.
(4) Stalna razsvetljava kamnoloma ni predvidena, a se možnost umetnega osvetljevanja dopušča kolikor bo potreba po tem. Pri tem se razsvetljavo kamnoloma lahko glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) razvršča med razsvetljavo nepokritih površin proizvodnih gradbenih inženirskih objektov in stavb, skladišč in drugih nepokritih površin za izvajanje proizvodne dejavnosti (razsvetljava proizvodnega objekta).
Območje posega je predvideno na robu naravnega okolja. Zato neustrezna izvedba osvetljevanja lahko vpliva na živalstvo in rastlinstvo.
Omilitveni ukrepi in priporočila za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja:
– Upravljavec razsvetljave kamnoloma, mora zagotoviti, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem ne presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10 %.
– Osvetljenost delovnih mest v kamnolomu lahko presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10 %, če upravljavec kamnoloma kot delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je za izvajanje delovnega procesa na delovnih mestih potrebna višja raven osvetljenosti.
– Za razsvetljavo, se morajo uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.
– Upravljavec razsvetljave mora zagotoviti, da je v dnevnem času od jutra do večera razsvetljava ugasnjena.
– Razsvetljave ni treba ugasniti v zelo slabih vremenskih razmerah (npr. v gosti megli, močnem dežju ali sneženju).
– Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
– Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas. Mejne vrednosti za osvetljenost na oknih varovanih prostorov so določene glede na oddaljenost okna od najbližjega roba površine, ki je osvetljena z razsvetljavo. Ker je najbližji varovani prostor od območja kamnoloma oddaljen več kot 20 m, znaša mejna vrednost za osvetljenost od večera do 24. ure uporablja 2 lx, mejna vrednost za osvetljenost od 24. ure do jutra pa 0,2 lx. Osvetljenost na oknih varovanih prostorov se ugotavlja na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna.
– Uporabijo se naj svetila, ki oddajajo nizke vrednosti UV svetlobe.
– Razsvetljava naj bo načrtovana tako, da bo mogoče določeno število svetil, ki niso tehnološko potrebna, ločeno izklopiti.
15. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Priključek na lokalno cesto:
Dostop do kamnoloma Ježce je po interni dovozni cesti do kamnoloma. Glavna dovozna in odvozna cesta iz površinskega kopa poteka iz nivoja osnovnega platoja kamnoloma na lokalno cesto LC 426113 (Stranje–Kopačija–M. Kostrevnica).
Pri uporabi priključka iz območja kamnoloma na javno cestno omrežje, je potrebno upoštevati naslednje:
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06), Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04) ter vse ostale obstoječe predpise s področja cestogradnje in varstva cest.
– Odtekanje vode s ceste s priključkom ne sme biti ovirano. Meteorna in druga voda s parcele in priključka ne sme pritekati na cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
– Obračanje vozil ne sme potekati po lokalni cesti. Investitor mora na lastne stroške urediti vso morebitno prometno opremo.
– V bližini priključka ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost priključka (pregledni trikotnik).
– Priključek mora biti ves čas obstoja vzdrževan tako, da ne predstavlja nevarnosti za cesto in promet na njej.
(2) Dostopne poti na etaže:
Osnovno vodilo je izkoristiti vse možnosti že obstoječih poti.
Interne transportne poti znotraj kamnoloma so že izdelane. Za dostope strojnih naprav na etaže E_400, E_385 in E_375 so že izdelane dostopne poti, in sicer iz jugovzhodnega dela obstoječega kopa, cca 45 m od vhoda v kamnolom.
Etažne poti so speljane znotraj pridobivalnega prostora. Pri tem so v največji možni meri izkoriščene že obstoječe poti, ki jih bo večinoma potrebno le nekoliko urediti in razširiti.
Širina poti mora biti najmanj 4 m od tega na čvrstem raščenem terenu (v zaseku) najmanj 3 m. Urejeno mora biti odvajanje padavinske vode ter zaščita roba, kjer bi utegnilo priti do zdrsa delovnega stroja ali vozila. Zaščita je praviloma narejena iz zemeljskega nasipa višine najmanj 1 m.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
16. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Obravnavano območju OPPN z oznako JV_54 Kamnolom Ježce ne posega na registrirane enote kulturne dediščine.
(2) V neposredni bližini se nahaja enota: Ježce – Arheološko območje Reber – Župnica, EŠD 19957.
(3) Na obravnavanem območju prostorskega akta ni registriranih enot kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajale iz varstvenih režimov kulturne dediščine, ni.
Pri pripravi prostorskega akta je potrebno upoštevati Strokovne zasnove, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Šmartno pri Litiji, ZVKDS OE Ljubljana, februar 2008.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
17. člen
(splošne usmeritve za varovanje okolja)
Morebitne pritožbe prebivalstva v povezavi s transportom in miniranjem naj se preuči in, kolikor je to mogoče, upošteva. Redno naj se izvajajo vzdrževalna dela na okoliških cestah. Nosilec izvedbe je investitor, ukrepi naj se izvajajo celoten čas izvajanja OPPN, uspešnost pa naj spremljajo investitor in lokalna skupnost.
Na posebnih varstvenih območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čimmanjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja.
Na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
18. člen
(ohranjanje naravne dediščine)
(1) Obravnavano območju OPPN z oznako JV_54 Kamnolom Ježce ne posega na registrirane enote naravne dediščine.
(2) Na obravnavanem območju prostorskega akta ni registriranih enot naravne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajale iz varstvenih režimov naravne dediščine, ni.
(3) Če investitor odkrije potencialno naravno vrednoto, mora o tem takoj obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo narave.
19. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Potrebno je upoštevati določila Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, še posebej določila o mejnih, kritičnih in koničnih ravneh. Območje kamnoloma se uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Najbližje naseljene stavbe se uvrščajo v III. stopnjo varstva pred hrupom (4. člen uredbe).
(2) Lastnik vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvesti prve in občasne meritve ravni hrupa.
(3) Ukrepi za varstvo pred hrupom:
– uporaba tehnično brezhibnih delovnih strojev,
– izvedba občasnih meritev hrupa pri najbližjih objektih,
– izvedba morebiti potrebnih zaščitnih ukrepov.
Nosilec izvedbe je investitor, ukrepi se izvajajo celoten čas izvajanja plana, uspešnost spremljata rudarski inšpektor in investitor.
20. člen
(varstvo zraka)
(1) Upoštevati je potrebno določbe Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku.
(2) Za doseganje cilja je potrebno izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
a) Znotraj meje ureditvenega območje OPPN:
– Zaradi preprečevanja prašenja na območju kamnoloma naj se hitrost transporta omeji na 5 km/h.
– V poletnem času naj se spremljajo vremenske razmere. V primeru napovedanega daljšega sušnega obdobja naj se zagotovijo potrebne količine vode, s katerimi se bo po potrebi zmanjševalo prašenje pri izvajanju del na območju kamnoloma – močenje kopa.
– Naprave naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam. Skladno z veljavnimi normativi morajo imeti vse naprave, pri katerih nastaja prah, ustrezne prašne lovilce. To velja tudi za vrtalne garniture (razen pri vrtanju, če je prisotna voda), drobilce in sita.
– Za povečanje protiprašne zaščite se predvidi dodatna zasaditev zahodnega roba kamnoloma.
– Vsebnosti emisij (prašnih delcev in drugih emisij v zraku) morajo biti pod mejno vrednostjo, ki je določena z Uredbo o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 18/03).
b) Izven meje ureditvenega območje OPPN:
– Prah se bo pojavljal tudi ob cestah, po katerih se bo odvažalo mineralno surovino iz kamnoloma. Za zmanjšanje prašenja ob teh cestah se priporoča redno vzdrževanje in čiščenje cest ter pranje koles kamionov pri izhodu iz kamnoloma. V primeru večjega transporta materiala v kratkem času in v suhem vremenu naj se dostopne poti tudi občasno poškropi z vodo. Priključek na lokalno cesto je potrebno protiprašno utrditi in asfaltirati v dolžini najmanj 5 m, računano od roba vozišča ceste. V primeru prevoza finih frakcij na javnih poteh je v takih dneh potrebno tovor (pesek) navlažiti ali pa pokriti.
21. člen
(varstvo tal)
(1) Upoštevati je potrebno določbe glede preprečevanja erozijskih procesov in omejevanja onesnaženosti tal (posredno preko ciljev V1, O1).
(2) Za doseganje ciljev je potrebno izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
a) Znotraj meje ureditvenega območje OPPN:
– Potrebno je izvajanje sprotne tehnične in biološke sanacije v skladu z ustreznim rudarskim projektom.
– Po končanih delih (posamezne faze) naj bo kamnolom saniran tako, da bo celotna površina, predvidena za sanacijo z delnim odkopavanjem, vključena v obstoječe naklone terena brez grobih prehodov. Brežine med etažami po zaključku eksploatacije naj ne bodo višje od 15 m. Kamnolom mora biti zaščiten z zaščitno ograjo in imeti urejeno odvodnavanje, da se prepreči neželeno erozijo.
– V času izkoriščanja je potrebno zagotoviti stabilnost brežin s pravilnim načinom dela v kamnolomu. Nagib delovne brežine kopa ne sme biti večji od 70º. Prepovedano je tudi podkopavanje delovnih etaž.
– Za preprečevanje erozije naj se ustrezno uredi odvodnjavanje in odvajanje tehnoloških odpadnih voda (zagotovitev ustreznega delovanja usedalnikov), izvaja sprotno sanacijo območja ter izvaja takojšnja sanacija morebitnih erozijskih žarišč na območju kamnoloma.
– Ravnanje s humusom: humus je potrebno odriniti na robove pridobivalnega prostora ali odkopa ter ga shraniti za končno saniranje kamnoloma. Humus naj se deponira na prostoru predvidenem za deponijo humusa, na območju kamnoloma ob dovozni poti v kamnolom. S humusom je potrebno ravnati skrbno, da se ohrani njegova biološka aktivnost, in sicer v kupih, ki naj ne presegajo višine 1,5 m z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode ter obvezno zatravitvijo površine z travnimi mešanicami in deteljo.
– Transportna vozila naj bodo v času mirovanja parkirana na urejenih parkiriščih. V primeru, da bo investitor znotraj območja parkiral vozila in stroje, mora znotraj območja urediti parkirišča v skladu s predpisi.
– V primeru morebitnega onesnaženja z nevarnimi snovmi je potrebno: zavarovati lokacijo onesnaženja, obvestiti pristojno inšpekcijo, center za civilno zaščito, gasilce in podobno, izvesti posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja, začasno skladiščiti kontaminirano zemljino ali vodo ter jo v nadaljevanju predati pooblaščeni organizaciji.
– Ceste je potrebno urediti na način, da varno poteka promet.
– Širina poti mora biti najmanj 4 m, od tega na čvrstem raščenem terenu (v zaseku) najmanj 3 m. Urejeno mora biti odvajanje padavinske vode ter zaščita roba, kjer bi utegnilo priti do zdrsa delovnega stroja ali vozila. Zaščita je praviloma narejena iz zemeljskega nasipa višine najmanj 1 m.
b) Izven meje ureditvenega območje OPPN:
– Vse mobilne stroje (kamioni – demperji, terenska vozila) se oskrbuje na javnih bencinskih črpalkah. Ostale stroje, kot so buldožerji, bagri, nakladalci, se oskrbuje na za to urejeni površini oziroma v objektu.
22. člen
(varstvo vegetacije)
(1) Upoštevati je potrebno določbe glede odpravljanja posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti (ZVO-1-UPB1) – Vzpostavitev avtohtone vegetacije.
(2) Posek gozda se opravi kot golosek po predhodnem evidentiranju pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Litija. Golosek je praviloma potrebno opraviti na celotni površini, ki je določena z letnimi načrti napredovanja rudarskih del določenega dela pridobivalnega prostora.
(3) Posek je potrebno opraviti v primernem času za posek izven vegetacijske sezone, drevje in podrast pa odstraniti iz kamnoloma. Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94).
(4) Ob končnem robu poseka je le-tega potrebno izvesti tako, da se zavaruje gozdni rob. Širina varovalnega roba je najmanj ena višina dreves. Gozdni rob se izdela v trikotnem profilu. Pri tem je treba paziti zlasti na poškodbe korenin robnih dreves. V tem pasu je potrebno odstraniti visoko drevje, pustiti pa podrast.
(5) Po izvedbi posega mora biti omogočeno gospodarjenje z gozdovi in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.
(6) V skladu z 21. členom Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr in 17/14) mora investitor pred posegom v gozd in gozdni prostor pridobiti dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa priložiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. K rudarskemu projektu je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(7) Krčitev gozda se lahko izvede šele po detajlni zakoličbi meje območja urejanja in po pridobljeni koncesiji za izkoriščanje mineralnih surovin, kot to določa 5. člen Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo), ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod za gozdove Slovenije – Krajevna enota Litija. Zavod na koncu izda ugotovitveno odločbo, v kateri se določita količina in struktura dreves za posek.
(8) Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd (prvi odstavek 18. člena Zakona o gozdovih), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
(9) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren je potrebno v delu, kjer ostaja gozd, vzpostaviti v prvotno stanje. Poseg mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh.
(10) V času pogozdovanja obstaja možnost, da bo mladje objedala divjad. Zaradi tega naj se zaščitna ograja postavi tako, da bo onemogočen dostop divjadi na terase. Prostor neposredno pred čelno fronto napredovanja etaže naj bo očiščen podrasti, da ne bo privlačen za živali.
23. člen
(varstvo vode)
(1) Obravnavano območju OPPN z oznako JV_54 Kamnolom Ježce se nahaja v bližini dveh vodovarstvenih območij v Občini Šmartno pri Litiji.
Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati vsa določila iz Odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov na območju Občine Litija (Uradni list RS, št. 53/92) in Odloka o spremembah Odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov na območju Občine Litija (Uradni list RS, št. 58/93).
(2) Del območja kamnoloma se po podatkih geografskega informacijskega sistema Agencije RS za okolje nahaja na območju poplavnih voda vodotoka Ješka.
Pri načrtovanju posegov je potrebno upoštevati določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12).
Odvajanje padavinskih voda z vozišča in manipulativnih površin je potrebno predvideti z ustreznimi vzdolžnimi in prečnimi nagibi. Vodo je potrebno kontrolirano zajeti in preko usedalnikov in lovilcev olj speljati v ponikanje ali v vodotok Ježka.
(4) V primeru, da bodo očiščene padavinske vode iz območja speljane v vodotok Ježka, morajo biti iztočni objekti v projektu detajlno obdelani, ne smejo segati v pretočni profil vodotoka in morajo biti oblikovani v naklonu brežine z vgrajeno povratno zaklopko. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge vodotoka v območju izpustov.
(5) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(6) Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.
(7) V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto, v zemljo ali bližnji vodotok Ješka.
(8) V projektu je potrebno prikazati oziroma opisati mesto izkopanega materiala. Izkopani material ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala na sosednje parcele in v nižje ležeči vodotok Ješka.
(9) Po končani eksploataciji kamnoloma je potrebno v sklopu sanacije in rekultivacije odstraniti vse za potrebe izvajanja del postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z izkoriščanjem v kamnolomu prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti oziroma ustrezno sonaravno sanirati. Potrebno je urediti odvodnjavanje saniranih površin in v projektni dokumentaciji prikazati kam bodo vode speljane in na kakšen način.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
24. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Ob izvajanju del v kamnolomu mora biti zagotovljena ustrezna gasilna oprema in viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V smislu Zakona o varstvu pred požari je organizacija dolžna izdelati protipožarni načrt. Vsi zaposleni morajo biti poučeni o ravnanju v primeru požara, kakor tudi z ukrepi za odstranjevanje nevarnosti požara.
(3) V skladu z Odlokom o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93) je določenem letnem času (sušnem obdobju), prepovedano sežiganje grmičevja in kmetijskih ostankov izven urejenega kurišča. Isto velja tudi za ostanke papirne in kartonske embalaže uporabljenih razstrelilnih sredstev.
(4) Pri pripravi projektne dokumentacije morajo biti upoštevani projektni pogoji za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara
– pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru
– varen umik ljudi in premoženja
– omejevanje širjenja ognja in dima ob požaru
– učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje
– zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.
25. člen
(varstveni ukrepi pri vrtanju, razstreljevanju, odrivanju, odkopavanju, nakladanju, transportu, razkladanju in predelavi)
(1) Pri delu je potrebno spoštovati določila:
– Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Uradni list RS, št. 68/03),
– Zakona o eksplozivih (ZE-UPB1 Uradni list RS, št. 100/05),
– Pravilnika o evidencah o eksplozivih, ki jih vodijo pravne osebe in podjetniki (Uradni list RS, št. 82/03),
– Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi (Uradni list RS, št. 82/03 in 95/04),
– Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03),
– Zakona o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99),
– Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) ter upoštevati pogoje Slovenskih železnic d.o.o.
(2) Splošni varnostni ukrepi pri razstreljevanju:
– z razstrelilnimi sredstvi smejo delati samo strokovno usposobljene osebe, ki jih za to delo določi tehnični vodja,
– pred pričetkom razstreljevanja mora odgovorni vodja miniranja pregledati delovišče in okolico ter zlasti ugotoviti ogroženo področje,
– vodja miniranja mora poskrbeti, da se v času polnjenja minskih vrtin v neposredni bližini ne zadržujejo druge osebe in ne izvajajo druga dela,
– o času razstreljevanja je potrebno obvestiti krajane na krajevno običajni ali drugače dogovorjeni način,
– vodja miniranja je odgovoren za razmestitev stražarjev, ki morajo biti poučeni o svojih zadolžitvah,
– ob miniranju je treba obvezno izvajati predpisane zvočne signale,
– ob sproženju min je potrebno izvesti zaporo prometa na cesti v kamnolom. Zapora mora biti izvedena z ustrezno signalizacijo s prometnimi znaki in fizično z letvami.
(3) Miniranje mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov, in sicer pred:
– razmetom miniranega materiala,
– zračnim udarnim valom (detonacijo),
– potresom, ki nastane pri miniranju,
– varnost pred strupenimi in dušljivimi učinki miniranja ter varnost pred toplotnimi učinki miniranja.
(4) Miniranje naj se izvaja z manjšimi polnitvami in z milisekundnim proženjem detonacij.
(5) Splošna meja ogroženega področja za ljudi znaša 150–200 m in za objekte 100–150 m. V ogroženem področju se morajo ljudje in mobilna oprema umakniti s prostega izven ogroženega področja ali v varen zaklon. Za varen zaklon se šteje vsak zidan objekt z AB ploščo oddaljen od mesta miniranja najmanj 100 m.
(6) Investitor naj opravi meritve vibracij zaradi miniranja pri najbližji stanovanjski hiši.
26. člen
(varstveni ukrepi pri delu)
(1) Pri delu v kamnolomu morajo biti zagotovljeni:
– splošni varnostni ukrepi pri delu z delovnimi stroji,
– posebni ukrepi varstva pri delu morajo biti zagotovljeni za nakladanje, transport, razkladanje, predelavo,
– prva pomoč v skladu s Pravilnikom o opremi in postopku za prvo pomoč in o organizaciji reševalne službe za primer nesreče pri delu (Uradni list RS, št. 21/71),
– zavarovanje kamnoloma med obratovanjem,
– zavarovanje prostora po končanem izkoriščanju.
(2) Če bi se, zlasti v zimskem času, moralo delati v temi, je potrebno skladno z določili Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03), doseči zahtevano osvetljenost območjih, na katerih se dela, in osvetljenost delovne opreme.
VIII. NAČRT PARCELACIJE
27. člen
(1) Območje OPPN vključuje naslednje parcele, vse k.o. Ježni vrh: 263 – del, 266/1, 267, 272, 271/1, 271/2 in 268/1 – del.
(2) Na ureditvenem območju OPPN, kjer je predviden poseg v prostor, se ohranja sedanja parcelacija, razen za dve parceli za kateri je predvidena parcelacija, in sicer za parceli 263 in 268/1 k.o. Ježni vrh.
(3) Odstopanja od odločb parcelacije tega OPPN so možna zaradi tehnoloških zahtev, vendar znotraj območij izključne rabe.
Območje urejanja in njegove parcele so prikazane na grafični prilogi List številka 8.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA
28. člen
(1) Območje urejanja se deli na dve fazi.
(2) V I. fazi se po izdelavi etaž E_375 in E_385 do zahodne meje pridobivalnega prostora izvede pridobivanje zalog tehničnega kamna po etažni odkopni metodi z ripanjem z buldožerjem oziroma eventualno z masovnim miniranjem v vrtinah velikega premera na delovnih etažah E_385, E_375 in E_360, od zgoraj navzdol. Pridobljen kamen se nato z bagerjem ali buldožerjem potisne čez rob etaže na nižje ležečo etažo oziroma osnovni plato, kjer se ga naklada na kamione oziroma deponira. Po odstranitvi materiala se na robu etaže izdela varovalni nasip višine 1,0 m, ki je oddaljen od roba etaže minimalno 2,0 m. Ko se bo z odkopavanjem prispelo na osnovno etažo, se bo pričelo s pridobivanjem kamna ponovno na zgornji etaži.
Sledilo bo prestavilo mehanizacije na eno etažo nižje. Tam se bo pridobivalo tehnični kamen na enak način. Pri tem se bo moralo odstranjevati nasut material iz zgornjih etaž.
(3) V II. fazi se po izkopu zalog na etažah E_360, E_375 in E_385 izvede odpiranje višje ležečih etaž E_415 ter E_430, čemur sledi pridobivanje od zgoraj navzdol na etažah E_430, E_415, E_400, E_385, E_375 in E_360.
Pridobivanje poteka v smeri proti južni meji razširjenega pridobivalnega prostora.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
29. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geomehansko ali tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je smiselno preveriti usklajenost predvidene gradnje in določil predmetnega odloka skozi postopek izdaje projektnih pogojev in soglasij pristojnih služb k obravnavani gradnji. Enako se obravnavajo tudi drugi posegi v prostor, ki niso eksplicitno navedeni v tekstualnem in kartografskem delu predmetnega OPPN.
(2) Dopustna so:
– večja odstopanja: namembnost kompleksa ali sprememba celotnega ureditvenega območja se lahko spremeni na način, kot je predpisan za sprejem OPPN,
– manjša odstopanja: spremembe karakteristik cest, platojev in komunalnih vodov, namembnost dela posameznega območja, če ni v nasprotju s splošnimi določili odloka, sprememba parcelacije.
(3) Dovoljena odstopanja od določil odloka:
– sprememba izvedbe etaž in lega etaž do +/- 10 m, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja,
– poteki cest in poti, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja in če niso v nasprotju s splošnimi določili tega odloka.
(4) Ta odstopanja so možna le v območju izključne rabe, kot jih določa ta OPPN, pri čemer pa morajo biti spremembe v skladu s pogoji pristojnih organov organizacij, ki so pridobljeni k temu OPPN.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
30. člen
(1) Po izkoriščanju oziroma ob zapiranju kamnoloma je predvidena odstranitev začasnih objektov in strojne opreme, končno oblikovanje reliefa ter končna rekultivacija območja z avtohtono vegetacijo.
(2) Poleg zahtev iz drugih določb odloka mora investitor oziroma izvajalec prostorskega posega:
– v najkrajšem možnem času odpraviti vse morebitne škodljive posledice, ki nastanejo zaradi delovanja kamnoloma,
– promet organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih prometnih zastojev,
– celotno področje kamnoloma zavarovati bodisi z zemeljskimi nasipi ali z ograjo ter postaviti opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in nevarnostjo padca v globino,
– upoštevati in izvajati potrebne ukrepe proti onesnaženju okolja.
(3) Po končanem izkoriščanju bo na nivoju osnovne etaže nastala relativno velika ravna površina primerna za druge dejavnosti. Ta dejavnost lahko predstavlja širitev obstoječe ali sorodne dejavnosti z gradnjo skladišč ter manipulativnih površin.
XII. ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKE UREDITVE IN ZA PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ
31. člen
(1) Na območju ureditve predmetnega OPPN se ne uveljavlja predkupna pravica Občine Šmartno pri Litiji.
(2) Pristojne inšpekcijske službe opravljajo nadzor nad izvajanjem določil odloka predmetnega OPPN.
(3) Na podlagi tega OPPN se med investitorjem in občino sklene pogodbo v skladu z veljavno zakonodajo, ki bo vsebovala tudi obveznosti o dodatnem vzdrževanju lokalnih cest in ostale infrastrukture izven območja OPPN.
(4) Pri izdelavi projektno tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati vse smernice in mnenja, ki so sestavni del tega OPPN.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITROJA IN OBČINE V ZVEZI Z OPREMLJANJEM ZEMLJIŠČ S KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
32. člen
Na podlagi tega OPPN ne bo potrebna gradnja dodatne komunalne infrastrukture znotraj območja OPPN. Obveznosti investitorja glede gradnje, rekonstrukcij in vzdrževalnih del na cestni in komunalni infrastrukturi bodo opredeljeni v pogodbi navedeni v 31. členu tega odloka.
XIV. NADZOR
33. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(investitor realizacije OPPN)
Investitor realizacije OPPN po tem odloku je Jože Adamlje, Ježce 9, 1275 Šmartno pri Litiji oziroma njegovi pravni nasledniki.
35. člen
(vpogled)
OPPN je stalno na vpogled na Občini Šmartno pri Litiji, Upravni enoti Litija in naročniku Občinskega podrobnega prostorskega načrta.
36. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-4/2013-69
Šmartno pri Litiji, dne 5. junija 2014
Župan
Občine Šmartno pri Litiji
Milan Izlakar l.r.

AAA Zlata odličnost