Uradni list

Številka 40
Uradni list RS, št. 40/2014 z dne 3. 6. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 40/2014 z dne 3. 6. 2014

Kazalo

1628. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice, stran 4334.

Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 81/11, 90/12), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US in 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 odl. US, 51/10, 84/10 Odl. US, 40/12 – ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 69/02, 28/03) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 29. seji dne 8. 5. 2014, sprejel
O D L O K
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostnozgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, Občina Moravske Toplice s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice.
2. člen
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
– arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
– stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
– parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
– stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
– spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
– drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
– naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve, skupaj s pripadajočimi zemljišči;
– kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.
– ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
3. člen
Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz strokovnih podlag Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in sicer:
– identifikacijo spomenika;
– opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;
– varstveni režim spomenika;
– vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.
II. OPISI Z OBRAZLOŽITVAMI, VREDNOTENJEM IN VARSTVENIM REŽIMOM
4. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena (na območju Občine Moravske Toplice) se razglasijo naslednji spomeniki:
Arheološka najdišča
EŠD:               6775
Ime enote:         Bogojina – Gomila Faluba
Lokacija:          parc. št.: 545 in 546, k.o.Bogojina
 
Utemeljitev        Na vrhu Trebeža v gozdu z ledinskim imenom
razglasitve:       Faluba leži posamična neopredeljena
                   gomila, s premerom 20 metrov in višino 2,0
                   metra. V sredini na vrhu gomile so vidni
                   sledovi kopanja. Gomila na dominantni
                   vzpetini predstavlja pomemben prostorski
                   označevalec v kulturni krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               9861
Ime enote:         Bogojina – Gomila Vretina
Lokacija:          parc. št.: 1374, 1375, 1376, 1377, 1378
                   k.o. Bogojina
 
Utemeljitev        Na blagem vzhodnem pobočju v gozdu, z
razglasitve:       ledinskim imenom Vretina, leži
                   nepoškodovana gomila s premerom 35 metrov
                   in višino 2,0 metra. Gomila s svojo
                   pojavnostjo predstavlja pomemben
                   prostorski označevalec v kulturni krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6748
Ime enote:         Bukovnica – Eneolitska naselbina
Lokacija:          parc. št.: 1166, 1167, 1168, 1169, 1170,
                   1171, 1172, 1173, 1174, 1175, 1176, 1177,
                   1178, 1179, 1180, 1181, 1204, 1207, 1208,
                   1209, 1210, 1211, 1212, 1213, 1214, 1215,
                   1216, 1217, 1220, 1221, 1222, 1223/1,
                   1223/2, 1224/1, 1224/2, 1225, 1226, 1227,
                   1228, 1229, 1230, 1231, 1232, 1233,
                   1234/1, 1234/2, 1235, 1236, 1237, 1238,
                   1239, 1240, 1241, 1242, 1243, 1244, 1245,
                   1246, 1296, 1297, 1298, 1299, 1300, 1301,
                   1302, 1303, 1304, 1305, 1306, 1307, 1308,
                   1309, 1310, 1311, 1312, 1313, 1314, 1315,
                   1316, 1317, 1318, 1319, 1320, 1321, 1322,
                   1323, 1324, 1325, 1326, 1327, 1328, 1329,
                   1330, 1331, 1332, 1333, 1334, 1335, 1336,
                   1337, 1338, 1339, 1340, 1341, 1342, 1343,
                   1344, 1345, 1346, 1347, 1348, 1349, 1350,
                   1351, 1352/1, 1352/2, 1353, 1354, 1355,
                   1356, 1357, 1358, 1359, 1750/1, 1851,
                   1852, 1853, 1854, 1855, 1856, 1857, 1858,
                   1859, 1860, 1879, 1880, 1881/1, 1881/2,
                   1882, 1883/1, 1883/2, 1884, 1885, 1886,
                   1887, 1888, 1889, 827/1, 834, 835, 838,
                   839/2, 842, 843/2, 846/2, 847/2, 848/2,
                   849, 850, 851/2, 853, 854, 862, 865,
                   866/2, 872, 873, 876/2, 877/1, 877/2, 878,
                   879/2, 882/2, 883, 884, 885/2, 889/2,
                   894/2, 895/2, 896, 897, 898, 899, 900,
                   901, 902/2, 911, 912, 913, 914, vse k.o.
                   Bukovnica.
 
Utemeljitev        Na njivah in v gozdu zahodno ter južno od
razglasitve:       vasi se nahajajo ostanki naselbine iz
                   bakrene dobe. Najdišče predstavlja
                   dragoceni vir podatkov o najzgodnejši
                   poselitvi Goričkega.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma. in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6747
Ime enote:         Bukovnica – Gomilno grobišče Veščina
Lokacija:          parc. št.: 1715, 1716, 1717, 1718, 1719,
                   1720, 1721, k.o.Bukovnica
 
Utemeljitev        Na blagem vzhodnem pobočju v gozdu zahodno
razglasitve:       od gozdarske koče, ležita dve gomili iz
                   neznanega časa. Prva je visoka 2,5 m, s
                   premerom 18 m, druga pa je visoka 0,5 m in
                   ima premer 10 m. V obeh so vidni sledovi
                   kopanja.
                   Gomile s svojo pojavnostjo predstavljajo
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1: 2500
 
 
 
 
EŠD:               6752
Ime enote:         Filovci – Eneolitska naselbina
Lokacija:          parc. št.: 6695, 6696, 6697, 6700, 6702,
                   6703, 6706, 6709, 6710, k.o. Filovci
 
Utemeljitev        Na rahlo vzvišenem platoju, jugovzhodno od
razglasitve:       vasi in zahodno od ceste Filovci–Renkovci,
                   na njivah z ledinskim imenom Male čistine,
                   se nahajajo ostanki naselbine iz bakrene
                   dobe.
                   Najdišče predstavlja dragoceni vir
                   podatkov o najzgodnejši poselitvi
                   nižinskega dela Prekmurja.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6776
Ime enote:         Filovci – Gomila Ciganšček
Lokacija:          parc. št.: 11, k.o.Filovci
 
Utemeljitev        Severno od vasi, v gozdu z ledinskim
razglasitve:       imenom Ciganšček, se tik južno ob gozdi
                   cesti nahaja še neraziskana in
                   nepoškodovana gomila s premerom 15 m in
                   višino 1,5 m.
                   Gomila s svojo pojavnostjo predstavlja
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               14271
Ime enote:         Filovci – Gomilno grobišče
Lokacija:          parc. št.: 6392, 6394, 6395, 6397/1,
                   6397/2, k.o.Filovci
 
Utemeljitev        Jugovzhodno od vasi, vzhodno od ceste
razglasitve:       Filovci – Renkovci, sredi njiv z ledinskim
                   imenom Ratilje, se nahajata dve
                   nepoškodovani gomili, poraščeni z drevjem
                   in grmovjem. Obe gomili imata premer 18 m
                   in višino 1 m.
                   Gomili s svojo pojavnostjo predstavljata
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               14259
Ime enote:         Filovci – Rimska naselbina
Lokacija:          parc. št.: 6177, 6178, 6181, 6882, 6883,
                   6884, 6885, 6186, k.o.Filovci.
 
Utemeljitev        Na blagem južnem pobočju zahodno ob potoku
razglasitve:       Gjonder don, severno ob cesti Murska
                   Sobota–Lendava, se nahajajo ostanki
                   rimskodobne naselbine.
                   Naselbina je pomembna za razumevanje
                   rimskodobne poselitve nižinskega dela
                   Prekmurja.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500

EŠD:               6755
Ime enote:         Ivanci – Arheološko najdišče Ižišče
Lokacija:          parc. št.: 630, 631, 632, 633, 634, 635,
                   636, 637/1, 637/2, 638, 639, 640, 641,
                   642,643, 644, 645, 646, 647, 648, 649,
                   650, 651, 652, 653, 654, 655, 656, 657,
                   659, 660, 661, 662, 663/1, 663/2, 664,
                   665, 666, 667, 668, 669, 670, 671/1,
                   671/2, 672, 673, 674, 675, 676, 677, 678,
                   679, 680, 681, 682, 683, 684, 685, 686,
                   687, 688, 689, 690, 691, 692, 693, 694,
                   695, 696, 697, 698, 699, 700, 701, 702,
                   703, 704, 705, 706, 707, 708, 709, 710,
                   711, 712, k.o. Ivanci
 
Utemeljitev        Na njivah z ledinskim imenom Ižišče,
razglasitve:       severno od vasi, so ostanki rimskih stavb.
                   Naselbina je pomembna za razumevanje
                   rimskodobne poselitve nižinskega dela
                   Prekmurja.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               9862
Ime enote:         Kančevci – Gomilno grobišče Bedenik
Lokacija:          parc. št.: 2129, osrednji del 2139, 2179,
                   vzhodni del 2180, 2231, 2232, k.o.
                   Kančevci.
 
Utemeljitev        V gozdu vzhodno od zaselka Bedenik, južno
razglasitve:       od Radkovskega potoka, je šest gomil v
                   dveh skupinah. V prvi skupini, v južnem
                   delu parc. št. 2232, k.o. Kančevci, so
                   štiri gomile, premera od 10,5 do 12,5
                   metra in višine od 2 do 4 metrov. V drugi
                   skupini, ok. 300 m proti severovzhodu, pa
                   sta dve gomili, premera 17 in 11 metrov
                   ter višine 2 metra.
                   Grobišče s svojo pojavnostjo predstavlja
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6756
Ime enote:         Kančevci – Gomilno grobišče
Lokacija:          parc. št.: 348, 349, 350, 351, 352, 353,
                   354, 368, 369, 370, 371, k.o.Kančevci.
 
Utemeljitev        Na vzhodnem pobočju Male gošče, na območju
razglasitve:       z ledinskim imenom „Pri Močvarskih
                   giščaj“, se nahajata dve delno poškodovani
                   gomili, premera 19 in 10 metrov ter višine
                   3 in 1,5 metra.
                   Gomili s svojo pojavnostjo predstavljata
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1: 2500
 
 
 
 
 
EŠD:               6758
Ime enote:         Mlajtinci – Eneolitska naselbina
Lokacija:          parc. št.: 1197, 1198/1, 1198/2, 1198/3,
                   1198/4, 1198/5, severni del 1198/6, k.o.
                   Mlajtinci
 
Utemeljitev        Južno od vasi na levem bregu potoka
razglasitve:       Ledava, na kmetijskih površinah z
                   ledinskim imenom Budina, so bili najdeni
                   naselbinski ostanki iz bakrene dobe.
                   Najdišče predstavlja dragoceni vir
                   podatkov o najzgodnejši poselitvi
                   nižinskega dela Prekmurja.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               16793
Ime enote:         Motvarjevci – Gomila
Lokacija:          parc. št.: 1776, 1777, 1778, 1779/1,
                   1779/2, 1780, 1781, 1782, 1783, k.o.
                   Motvarjevci.
 
Utemeljitev        Na blagem severovzhodnem pobočju gozda z
razglasitve:       ledinskim imenom Arkos se nahaja še
                   neraziskana, vendar močno poškodovana
                   gomila premera 16,5 in višine 1,6 metra.
                   Gomila s svojo pojavnostjo predstavlja
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6759
Ime enote:         Motvarjevci – Gomilno grobišče Arkos
Lokacija:          parc. št.: 1823, 1824, 1825, 1826, 1827,
                   1828, 1829, 1830, 1831/1, 1831/2, 1832,
                   1833, 1834/1, 1834/2, 1835, 1836, 1837,
                   1877, 1878, 1879, k.o. Motvarjevci.
 
Utemeljitev        Na blagem severnem pobočju gozda z
razglasitve:       ledinskim imenom Arkos se nahaja 9 gomil,
                   premera 8 do 16,5 m in višine 1 do 2,5 m.
                   Vse gomile kažejo znake prekopavanja.
                   Grobišče s svojo pojavnostjo predstavlja
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               9747
Ime enote:         Motvarjevci – Gomilno grobišče I
Lokacija:          parc. št.: 1717, 1718, 1719, 1720, 1721,
                   1722/1, 1722/2, 1722/3 k.o. Motvarjevci.
 
Utemeljitev        Na blagem vzhodnem pobočju gozda z
razglasitve:       ledinskim imenom Arkos, pod vrhom Csutak
                   hegy, se nahaja 6 delno poškodovanih
                   gomil, premera 6,5 do 13,5 m in višine 0,6
                   do 1,6 m.
                   Grobišče s svojo pojavnostjo predstavlja
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6764
Ime enote:         Sebeborci – Gomilno grobišče Gomilice
Lokacija:          Parc. št.: 1990/1, 1990/2, 1991, k.o.
                   Sebeborci
 
Utemeljitev        Zahodno od vasi, v gozdu z ledinskim
razglasitve:       imenom Gomilice se nahaja grobišče s
                   štirimi nepoškodovanimi gomilami, premera
                   13 do 16 m in višine 2 do 3 m.
                   Grobišče s svojo pojavnostjo predstavlja
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500

EŠD:               16796
Ime enote:         Selo – Gomila Dolič
Lokacija:          parc. št.: 2498 in severni del 2499/2,
                   k.o. Selo
 
Utemeljitev        Jugozahodno od romanske rotunde, južno od
razglasitve:       Kobiljanskega potoka, se nahaja delno
                   poškodovana, še neraziskana gomila,
                   premera 30 m in višine 4 m.
                   Gomila s svojo pojavnostjo predstavlja
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6769
Ime enote:         Selo – Gomilno grobišče
Lokacija:          parc. št.: 1977, k.o. Selo
 
Utemeljitev        Na zahodnem gozdnem pobočju med Selom in
razglasitve:       Čikečko vasjo se nahajata dve gomili,
                   premera 12 in 13 m ter višine 1,5 in 1,8
                   m. V obeh so vidni sledovi kopanja.
                   Gomili s svojo pojavnostjo predstavlja
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               9749
Ime enote:         Selo – Gomilno grobišče Žibe
Lokacija:          parc. št.: 1994, 2007, 2028, 2029, 2030,
                   osrednji del 2031, 2032, 2033, 2034, 2035,
                   2036, 2037, k.o. Selo
 
Utemeljitev        Vzhodno od vasi, v gozdu z ledinskim
razglasitve:       imenom Žibe, se nahaja grobišče, ki ga
                   sestavlja pet v celoti ohranjenih gomil, s
                   premeri 15 m in višinami 2 do 3 metre.
                   Gomila s svojo pojavnostjo predstavlja
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja
Merilo:            M = 1: 2500
 
 
 
 
EŠD:               6787
Ime enote:         Selo – Rimska cesta
Lokacija:          Trasa poteka preko parc. št.: 176, 185/2,
                   187, 188, 190, 191, 195, 196l, 197, 199,
                   k.o. Selo
 
Utemeljitev        Zahodno od romanske rotunde je na njivah
razglasitve:       opazen do 6 metrov širok pas gramoza,
                   ostanki rimske ceste.
                   Trasa ceste pomembna za razumevanje
                   preteklih komunikacijskih poti skozi
                   Goričko.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               9748
Ime enote:         Selo – Zgodnjesrednjeveško gradišče
Lokacija:          vzhodni del parc. št. 210, 216/1, 217,
                   218, 219, 220, zahodni del parc. št. 226,
                   južni del parc. št. 227, k.o. Selo
 
Utemeljitev        Na platoju, severovzhodno od romanske
razglasitve:       rotunde, se nahaja gradišče, obdano z
                   umetno izkopanim obrambnim jarkom. Pri
                   arheološkem testnem sondiranju so bile
                   odkrite kulturne plasti z odlomki
                   zgodnjesrednjeveške in poznejše
                   srednjeveške lončenine ter kosi opeke.
                   Gradišče je edino znano
                   zgodnjesrednjeveško gradišče v širšem
                   prostoru. Pomembno je za razumevanje
                   kontinuitete srednjeveške poselitve
                   Prekmurja.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6783
Ime enote:         Središče – Gomila
Lokacija:          jugovzhodni del 922, jugovzhodni del 923,
                   jugovzhodni del 926, jugovzhodni del 928,
                   k.o. Središče
 
Utemeljitev        Na travniku severno od ceste proti
razglasitve:       Prosenjakovcem leži nepoškodovana gomila
                   premera 13 m in višine 2 m.
                   Gomila s svojo pojavnostjo predstavlja
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6768
Ime enote:         Tešanovci – Gomilno grobišče
Lokacija:          parc. št.: 673, 674, 675, 676, 677, 678,
                   k.o. Tešanovci
 
Utemeljitev        Severno od vasi, vzhodno od ceste v
razglasitve:       Nemškem gozdu, se nahajata dve gomili,
                   premera 17 in 10 metrov ter višine 1,5 in
                   2 m.
                   Gomili s svojo pojavnostjo predstavlja
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
 
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500

EŠD:               6766
Ime enote:         Tešanovci – Rimsko gomilno grobišče
Lokacija:          parc. št.: 1322, 1323, 1324, 1325, 1326,
                   1327 vse, k.o. Tešanovci
Utemeljitev        Južno od vasi, v Paverskem gozdu, se
razglasitve:       nahaja gomilno grobišče s 6-delno
                   prekopanimi gomilami, s premeri od 10,5 do
                   14 m in višinami 0,8 do 2 m.
                   Gomile s svojo pojavnostjo predstavljajo
                   pomemben prostorski označevalec v kulturni
                   krajini.
Opis varstvenega   Varstveni režim določa:
režima:            – varovanje arheoloških ostalin v
                   zemljiščih in v prostoru kot vira
                   človekove preteklosti in kot sredstva za
                   arheološko, zgodovinsko in znanstveno
                   proučevanje;
                   – ohranjanje zemljišča v obstoječem
                   stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
                   zaraščanje;
                   – prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
                   drugačnega poseganja v teren;
                   – prepoved izkopavanja panjev in skal;
                   – prepoved vpeljave novih poljedelskih
                   kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
                   zemljo ali spreminjale konfiguracijo
                   terena;
                   – čim bolj omejeno uporabo kemičnih
                   sredstev za gnojenje in zatiranje
                   škodljivcev;
                   – prepovedano je nepooblaščenim osebam
                   uporabljati iskalce kovin in pobirati
                   arheološke najdbe;
                   – v zemljišča se posega le izjemoma, in
                   sicer v procesu znanstvenega preučevanja
                   in/ali v primeru druge javne koristi, če
                   so izčrpane vse druge prostorske možnosti
                   umestitve objektov javnega interesa. V
                   takšnem primeru je potrebno zagotoviti
                   predhodne arheološke raziskave s
                   pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
                   in njegovo obdelavo;
                   – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
                   in za širši prostor kulturno izpovednih
                   ostalin, je le-te potrebno prezentirati
                   »in situ« in jih primerno vključiti v
                   okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:            M = 1:2500
Stavbe
EŠD:               28584
Ime enote:         Bogojina – Gregorcova klet
Lokacija:          parc. št.: 2832, k.o. Bogojina
 
Utemeljitev        Gregorcova klet stoji na vzhodnem pobočju
razglasitve:       gričevnatega zaledja vasi Bogojina.
                   Pritlično stavbo podolžnega tlorisa
                   pokriva opečna dvokapnica, pod katero se
                   nizajo bivalni in gospodarski del. Streha
                   ima nad daljšo dvoriščno fasado podaljšan
                   napušč, ki ga podpirajo leseni stebri.
                   Klet stoji s krajšo stranico ob lokalni
                   cesti. Je v celoti lesena (kladna
                   konstrukcija), razen kletnega dela, ki je
                   opečne zidave. Ometana je z ilovico in
                   prebarvana z apnenim opleskom.
                   Podkletena je samo vzhodna polovica
                   stavbe. Ta del je opečne zidave. Zapira ga
                   preprosto oblikovan pravokoten leseni
                   portal z ohranjenimi dvokrilnimi lesenimi
                   vrati z okovjem. Nad vratno preklado je
                   manjša pravokotna odprtina za zračenje
                   kletnega prostora.
                   Gregorcova klet, grajena konec 19. v
                   začetku 20. stoletja, je primer stavbne
                   dediščine tega gričevnatega bogojinskega
                   zaledja.
Opis varstvenega   Za spomenik velja varstveni režim, ki
režima:            določa:
                   – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
                   krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
                   izvirnosti in neokrnjenosti,
                   – posebno varovanje zunanjosti objekta,
                   njegove gradbene substance, tlorisne
                   zasnove, notranje opreme in vplivnega
                   območja,
                   – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo
                   in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih
                   posegov,
                   – strokovno vzdrževanje in obnavljanje
                   vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu
                   ohranjanja originala,
                   – prepoved postavljanja nosilcev
                   infrastrukture in reklam.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               30
Ime enote:         Bogojina – Cerkev Gospodovega vnebohoda
Lokacija:          severni del parc. št. 2657, k.o. Bogojina
 
Utemeljitev        Cerkev Gospodovega vnebohoda se dviga nad
razglasitve:       naseljem Bogojina in s svojo arhitektur

EŠD:               21137
Ime enote:         Ivanjševci – Vaški zvonik
Lokacija:          parc. št.: 1836, k.o. Ivanjševci
 
Utemeljitev        Tik ob razpotju poti stoji vaški zvonik z
razglasitve:       letnico 1923 na zvoniku. Ozek lesen zvonik
                   odprte tramovne konstrukcije pokriva
                   čokata pločevinasta tri
EŠD:               22244
Ime enote:         Vučja Gomila – Domačija Miškino
Ulica:             Vučja Gomila
Hišna številka:    95
 
Lokacija:          parc. št.: 1969/2, 1968, vzhodni del
                   1969/1, k.o. Vučja Gomila
 
Utemeljitev        V enem od zaselkov v ravninskem delu
razglasitve:       izjemno razložene goričke vasi Vučja
                   gomila, leži domačija Miškino. Ima obliko
                   zidane domačije v obliki črke »L«.
                   Stanovanjskemu delu pod isto streho
                   sledijo gospodarska poslopja. Celoten
                   kompleks prekriva dvokapnica s sivimi
                   eternitom s slikovito rdečo dekoracijo.
                   Stanovanjska hiša ima svojevrsten ohranjen
                   arkadni hodnik, ki se v nekoliko
                   skromnejši podobi nadaljuje v gospodarski
                   del. Hišo krasi zelo bogata fasadna
                   profilacija. Gospodarski del zaključuje
                   pročelje mogočnega skednja, ki uokvirjata
                   zidana in ometana stebra z letnico 1929.
                   Ves kompleks je zgradil mojster Levašič.
                   Domačija Miškino je primer večje še
                   ohranjene urejene domačije s konca 20-ih
                   let 20. stoletja z izjemnimi
                   arhitekturnimi detajli.
 
Opis varstvenega   Za spomenik velja varstveni režim, ki
režima:            določa:
                   – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
                   krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
                   izvirnosti in neokrnjenosti,
                   – posebno varovanje zunanjosti objektov,
                   njihovih gradbenih substanc, tlorisne
                   zasnove, notranje opreme in vplivnega
                   območja,
                   – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo
                   in gabarite stavb, razen vzdrževalnih
                   posegov,
                   – strokovno vzdrževanje in obnavljanje
                   vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu
                   ohranjanja originala,
                   – prepoved postavljanja nosilcev
                   infrastrukture in reklam.
Merilo:            M = 1:2500
 
Stavbe s parki in vrtovi
EŠD:               24767
Ime enote:         Prosenjakovci – Razvaline gradu Matzenau
Lokacija:          parc. št.: 2879, 2881/3, 2886, severni del
                   2887, 2896, 2897, 2915, 2916, 2917, 2918,
                   2920, 2921, 2922, 2923, k.o. Prosenjakovci
 
Utemeljitev        Grad stoji v parkovnem gozdu na rahlo
razglasitve:       dvignjeni vzpetini vzhodno od ceste
                   Prosenjakovci–Kobilje.
                   Neoklasicistična enonadstropna razkošna
                   stavba naj bi bila zgrajena na začetku 19.
                   stoletja in je danes v razpadajočem stanju.
                   Neoklasicistične elemente, ki so še delno
                   ohranjeni in prepoznavni, predstavlja
                   zlasti pročelje z jonsko oblikovanimi
                   polstebri ob oknih. Nad balkonskimi
                   odprtinami sta sredi pročelja ohranjena
                   tudi dva grba. Omeniti velja še tri oglate
                   stebre pred vhodom.
                   V območju, ki obdaja osrednji objekt, raste
                   več obsežnih soliterjev, predvsem platane
                   (Platanus sp.) in bukve (Fagus sp.).
                   Vrtnoarhitekturna zasnova je oblikovana v
                   krajinskem slogu, nastala sočasno z
                   dvorcem. Del območja predstavlja tudi
                   ekstenzivni visokodebelni sadovnjak.
 
Opis varstvenega   Za spomenik velja varstveni režim, ki
režima:            določa:
                   – varovanje kulturnih, arhitekturnih in
                   ambientalnih vrednot v celoti, njihovi
                   izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje
                   vseh vedut na spomenik;
                   – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
                   spomenik ohranjanju in varovanju
                   spomeniških lastnosti;
                   – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
                   neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
                   ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
                   gabaritov, lege, materialov, opreme,
                   okrasja, poslikav;
                   – prepoved vseh posegov v zaščiteno
                   namembnost, tlorise, gabarite objekta,
                   razen vzdrževalnih posegov;
                   – omogočanje predstavitve celote in
                   posameznih zaščitenih elementov ter
                   dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
                   varovanja spomenika in ne moti v njem
                   odvijajoče se dejavnosti;
                   – na spomenik je prepovedano postavljati
                   nosilce infrastrukture in reklam;
                   – pri kakršnihkoli posegih v tla objekta
                   ali teren ob njegovi zunanjščini, so
                   obvezne predhodne arheološke raziskave;
                   V območju vrtnoarhitekturne zasnove je
                   prepovedano:
                   – spreminjati vrtno arhitektonsko zasnovo
                   (oblika, struktura, velikost, poteze);
                   – posegati v funkcionalno zasnovo z
                   navezavo na stavbno dediščino oziroma
                   stavbe in površine, ki so pomembne za
                   delovanje celote;
                   – poškodovati ali spreminjati kulturne
                   sestavine (grajeni objekti, skulpture);
                   – posegati v pojavnost v širšem prostoru z
                   navezavo na okoliški prostor (postavljati
                   objektov trajnega ali začasnega značaja
                   (tudi manj zahtevnih);
                   – spreminjati okolico enote oziroma
                   posegati v varovano območje dediščine tako,
                   da bi bila ta prizadeta (npr. zapiranje
                   pogledov, obzidava, postavljanje
                   energetskih vodov, reklamnih in drugih
                   tabel);
                   – uničevati, odstranjevati ali premeščati
                   druge vrtno arhitekturne objekte, ki so
                   sestavni del oblikovne zasnove (skulpture,
                   portali);
                   – spreminjati ekološke pogoje (talne,
                   mikroklimatske), ki so potrebni za obstoj
                   in razvoj dreves in grmovja (npr.
                   zviševanje ali zniževanje talne vode,
                   odpiranje gozdnih sestojev, spreminjati
                   osončenosti dreves in grmov, odkopavanje
                   ali zasipavanje terena);
                   – graditi na oblikovani zeleni površini
                   stavbe, poti ali naprave, ki niso v skladu
                   z njenimi značilnostmi;
                   – napeljevati žične in druge energetske
                   vode čez oblikovano zeleno površino in
                   – onesnaževati tla in zrak ter odlagati
                   odpadke.
Merilo:            1:2500
 
Spominski objekti in kraji
EŠD:               6852
Ime enote:         Bukovnica – Spomenik Jošku Talanyju -
                   Janezu
Lokacija:          parc. št. 1900, k.o. Bukovnica
 
Utemeljitev        Južno od vasi stoji ob cesti preprost
razglasitve:       spomenik partizanu Joško Talany - Janezu,
                   ki je na tem mestu padel v spopadu z
                   madžarskimi fašisti 28. 2. 1945. Madžari so
                   truplo odpeljali v Dobrovnik in ga v besu
                   skrunili. Na kraju smrti stoji spominsko
                   obeležje odkrito 1980 leta. Spomenik Joška
                   Talanyja predstavlja eden zadnjih pomnikov
                   padlih partizanov v vojni na območju
                   Prekmurja.
 
Opis varstvenega   Spomenik varujemo v njegovi avtentični
režima:            pričevalnosti.
Merilo:            1:2500
Drugi objekti in naprave
EŠD:              9272
Ime enote:        Berkovci – Časarov mlin
Lokacija:         vzhodni del parc. št 1260, 1261, k. o.
                  Berkovci
 
Utemeljitev       Na mestu kjer je prej stal manjši mlin, ob
razglasitve:      Ratkovskem potoku, je leta 1930 zgrajen
                  sedanji Časarov mlin. Mlin je gnalo vodno
                  kolo, ki ga je leta 1946 nadomestila
                  francisova turbina in batni stroj na lesni
                  plin. V sklopu mlina je delovala tudi
                  oljarna. Je edini ohranjen mlin na
                  Radkovskem potoku in ter odprt za javnost.
                  Mlin je obnovljen in delujoč ter je v
                  celoti ohranil svojo podobo ter predstavlja
                  danes redko ohranjeno nepremično kulturno
                  dediščino ter iz bogate obrtne tradicije
                  tega območja.
 
Opis varstvenega  Za spomenik velja varstveni režim, ki
režima:           določa:
                  – varovanje kulturnozgodovinskih,
                  tehniških, arhitekturnih ter ambientalnih
                  vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in
                  neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na
                  spomenik;
                  – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
                  spomenik, ohranjanju in varovanju
                  spomeniških lastnosti;
                  – v območju spomenika ni dovoljeno posegati
                  v prostor s postavljanjem objektov trajnega
                  in začasnega značaja, vključno z nadzemno
                  infrastrukturo ter nosilci reklam.
Merilo:           1:2500
 
 
 
 
EŠD:               22260
Ime enote:         Bukovnica – Horvatova kovačnica
Ulica:             Bukovnica
Hišna številka:    27
Lokacija:          zahodni del parc. št.: 824/2, k.o.
                   Bukovnica
 
Utemeljitev        Kovačnica, ki je delovala že v 19.
razglasitve:       stoletju, je bila prestavljena na današnjo
                   lokacijo v sklop domačije v začetku 20.
                   stoletja. Gre za preprosto oblikovano
                   manjše gospodarsko poslopje enoceličnega
                   tlorisa. Je lesene kladne konstrukcije z
                   vhodnim nadstreškom. Prekriva ga opečna
                   dvokapnica. Ohranjeno je vso stavbno
                   pohištvo z okovjem vključno z vso prvotno
                   notranjo opremo. Edinstvena je ometana
                   zidana peč s kuriščem in mehom.
                   Horvatova kovačnica je edini še ohranjen
                   primer tovrstne stavbne dediščine, kjer se
                   je odvijala določena dejavnost, ne toliko
                   na obrtni ravni, kot v okviru delovanja
                   znotraj domačije.
 
Opis varstvenega   Za spomenik velja varstveni režim, ki
režima:            določa:
                   – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
                   krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
                   izvirnosti in neokrnjenosti,
                   – posebno varovanje zunanjosti objekta,
                   njegove gradbene substance, tlorisne
                   zasnove, notranje opreme in vplivnega
                   območja,
                   – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo
                   in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih
                   posegov,
                   – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
                   neokrnjenih prvin spomenika po načelu
                   ohranjanja originala,
                   – prepoved postavljanja nosilcev
                   infrastrukture in reklam.
Merilo:            M = 1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6854
Ime enote:         Kančevci – Nagrobnik Franca Ivanoczyja
Lokacija:          osrednji del parc. št. 2149, k.o. Kančevci
 
Utemeljitev        Na kančevskem pokopališču je arhitekt
razglasitve:       Plečnik zasnoval nagrobnik dr. Francu
                   Ivanoczyju. Nagrobnik ima obliko odprtega
                   portala z napisom na prekladi: Dr. Franc
                   Ivanoczy 1857–1913 budil in branil je narod
                   svoj.
                   Franc Ivanoczy se je rodil leta 1857 v
                   Ivanovcih. Po končani osnovni šoli in
                   gimnaziji je študiral bogoslovje v
                   Budimpešti. Kasneje je postal redni
                   profesor dramatike v Szombathelyju.
                   Povezoval se je narodnimi buditelji,
                   razširjal Mohorjeve knjige in izdal prvi
                   koledar v prekmurskem narečju. V cerkvi in
                   šoli je bil neustrašen zagovornik svojega
                   maternega jezika, čeprav je cenil
                   madžarščino kot državni jezik in se je
                   posluževal celo v svoji obširni
                   avtobiografiji. Da bi dobilo ljudstvo
                   narodno zavedne duhovnike, je v oporoki
                   določil, da se iz obresti ustanove lahko
                   šola po en slovenski dijak. Kot umen
                   gospodar je 1911 v Tišini ustanovil
                   posojilnico in se trudil za regulacijo
                   Mure.
                   Spomenik predstavlja kvalitetno umetniško
                   delo pomembnega narodnega buditelja v
                   Prekmurju.
 
Opis varstvenega   Spomenik varujemo v njegovi avtentični
režima:            pričevalnosti.
Merilo:            1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6855
Ime enote:         Martjanci – Nagrobnik Jožefa Horvata
Lokacija:          osrednji del parc. št. 512, k.o. Martjanci
 
Utemeljitev        Na martjanskem pokopališču stoji spomenik
razglasitve:       župniku Jožefu Horvatu, narodnem buditelju,
                   katerega načrte je izdelal arhitekt
                   Plečnik. Kamnito obeležje ima stebrasto
                   obliko in nišo s kelihom, izdelan je bil
                   leta 1933.
                   Nagrobnik je kvalitetno delo izvedeno po
                   načrtih arhitekta Plečnika, ki je s svojim
                   opusom v Prekmurju, v takrat občutljivem
                   času, to pokrajino tudi formalno skušal
                   priključil k matični domovini.
 
Opis varstvenega   Spomenik varujemo v njegovi avtentični
režima:            pričevalnosti.
Merilo:            1:2500
 
 
 
 
EŠD:               6856
Ime enote:         Motvarjevci – Koča v Motvarjevskem gozdu
Lokacija:          osrednji del parc. št. 3756, k. o.
                   Motvarjevci
 
Utemeljitev        Lovska koča v Motvarjevskem gozdu je bila
razglasitve:       zgrajena leta 1934. Takratni lastnik Janez
                   Vogler jo je le občasno uporabljal za svoje
                   lovske pohode. Z začetkom II. svetovne
                   vojne so kočo prenehali uporabljati, saj je
                   koča sredi gozda in je postala primerno
                   skrivališče in pribežališče partizanom
                   Prekmurske čete. Ko je prišlo do
                   sovražnikove obkolitve Prekmurske čete v
                   Voglerjevi lovski koči v začetku marca
                   1945, so se partizani brez izgub iz koče
                   uspeli prebiti. Ob 60. letnici zmage nad
                   fašizmom, je bila koča obnovljena. V koči
                   je spominska zbirka v čast prekmurskim
                   aktivistom OF ter borkam in borcem
                   Prekmurske čete, ki je v tej koči imela
                   svoje domovanje od 2. januarja do 5. marca
                   1945.
                   Koča predstavlja spomin na dogodke v II.
                   svetovni vojni ter je zaradi svoje skrivne
                   lege v gozdu med vojno odigrala pomembno
                   vlogo pri odporniškem gibanju.
 
Opis varstvenega   Za spomenik velja varstveni režim, ki
režima:            določa:
                   – varovanje zgodovinskih, kulturnih in
                   arhitekturnih vrednot v celoti, njihovi
                   izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje
                   vseh vedut na spomeniku,
                   – prepoved posegov spreminjanjem njegove
                   tlorisne vizualne podobe, razen
                   vzdrževalnih del.
Merilo:            1:2500
 
Naselja in njihovi deli
EŠD:               8086
Ime enote:         Filovci – Zaselek Gaj
Lokacija:          parc. št.: 1371, 1373, 1376, 1380, 1381,
                   1384, 1386, 1387, 1388, 1389, 1390, 1391,
                   2271, 2272, 2273, 2274, 2275, 2276, 2277,
                   2278, 2279, 2280, 2281/1, 2281/2, 2282,
                   2283, 2284, 2285, 2286, 2287, 2289, 2290,
                   2291, 2292, 2293, 2294, 2295, 2297, zahodni
                   del 2299, 2301/1, 2301/2, 2302, zahodni del
                   2303, zahodni del 2304, 2305, 2381, 2382,
                   2386, 2387, 2388, 2389, 2391, 2392, 2394,
                   2397, 2399, 2401, 2402, 2403, 2404, 2405,
                   2406, 2407, 2416, 2424, 2427, 2428, 2436,
                   2438, 2440, 2441, 2442, 2444, 2446, 2447,
                   2450, 2451, 2453, 2454, 2455, 2456, 2457,
                   2458, 2459, 2460, 2462, 2463, 2464, 2465,
                   2466, 2470, 2472, 2473, 2474, 2475, 2476,
                   2477, 2480, 3403, 3404, 3405, 3414, 3415,
                   3416, 3417, 3418, 3420, 3421, 3422, 3423,
                   3424, 3425, 3426, 3427, 3428, 3429, 3430,
                   3431, 3432, 3433, 3434, 3435, 3437, 3438,
                   3439, 3440, 3442, 3443, 3444, 3445, 3447,
                   3448, 3449, 3454, 3455, 3456, 3457, 3458,
                   3459, 3460, 3461/1, 3461/2, 3462, 3463,
                   3464, 3465, 3466, 3467, 3468, 3469/1,
                   3469/2, 3470/1, 3470/2, 3471, 3472, 3473,
                   3474, zahodni del 3475, zahodni del 3481,
                   3483, 3485, zahodni del 3486, zahodni del
                   3487, zahodni del 3488, 3489, 3490, zahodni
                   del 3491, zahodni del 3492, zahodni del
                   3493, zahodni del 3495, zahodni del 3496,
                   3497, osrednji del 6066, k.o. Filovci
 
Utemeljitev        Filovski Gaj predstavlja slemenski zaselek,
razglasitve:       kjer stoji cel niz še ohranjenih vinskih
                   kleti s konca 18., začetka 19. stoletja.
                   Zaselek je ohranil prvotno parcelacijo,
                   svojevrsten raster komunikacij in značilno
                   vinogradniško stavbarstvo, ki se kaže v
                   gradbeni in tlorisni zasnovi najstarejših
                   kleti.
                   Tako prevladuje lesena kladna konstrukcija,
                   ometana z ilovico in prebeljena z apnom.
                   Slamnate strehe imajo obliko dvokapnice,
                   trikapnice ali štirikapnice.
                   Območje je kvaliteten primer naselja
                   vinskih kleti z ohranjenim stavbarstvom
                   filovskega vinogradniškega zaledja.
 
Opis varstvenega   Za spomenik velja varstveni režim, ki
režima:            določa:
                   – varovanje vseh primarnih elementov
                   arhitekturne in urbanistične ureditve kot:
                   gabarite, parcelacijo, tip in naklon
                   strešin, slamnato kritino, avtentično
                   gradbeno zasnovo stavb,
                   – izključno posege za obnovo in
                   valorizacijo spomeniških kvalitet naselja.
Merilo:            M = 1:2500
 
5. člen
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu.
Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Moravske Toplice.
III. OZNAČEVANJE SPOMENIKOV
6. člen
Spomeniki se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, razen arheoloških in naselbinskih spomenikov.
IV. IZVAJANJE ZAŠČITE
7. člen
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
8. člen
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa Zakon o varstvu kulturne dediščine.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
9. člen
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine, pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na posameznih parcelah, navedenih v aktu o razglasitvi.
V. NADZOR
10. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, opravlja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
11. člen
Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe 125. do 128. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.
VII. KONČNE DOLOČBE
12. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave št. 8/91), v delu, ki se nanaša na nepremične kulturne ter zgodovinske spomenike na območju Občine Moravske Toplice, in Odlok o razglasitvi Donšove hiše v Noršincih 8 za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 135/03).
13. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-00001/2013-35
Moravske Toplice, dne 9. maja 2014
Župan
Občine Moravske Toplice
Alojz Glavač l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti