Uradni list

Številka 36
Uradni list RS, št. 36/2014 z dne 23. 5. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 36/2014 z dne 23. 5. 2014

Kazalo

1498. Tehnični pravilnik o javnem vodovodu, stran 4056.

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 118/07 – uradno prečiščeno besedilo in 18/10) in v skladu s 40. členom Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 112/13 in 12/14 – popravek) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 28. redni seji dne 27. 3. 2014 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o javnem vodovodu
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen pravilnika)
S tem pravilnikom se ureja projektiranje, tehnična izvedba, uporaba in upravljanje javnega sistema za oskrbo s pitno vodo (vodovodnega omrežja, objektov in naprav), ki ga upravlja ali ga bo prevzelo v upravljanje JKP d.o.o. Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) pod pogoji, določenimi z Odlokom o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (Uradni list RS, št. 112/13 in 12/14 – popravek), Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) ter veljavnimi tehničnimi in drugimi predpisi.
2. člen
(določbe pravilnika)
Določbe tega pravilnika so obvezne za vse udeležence pri načrtovanju, projektiranju, izvajanju, v upravnem postopku, pri gradnji, komunalnem opremljanju in uporabi objektov in naprav, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javni sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovodni sistem).
3. člen
(referenčni predpisi in standardi)
Referenčni standard, katerega določila vključno z vsemi standardi, ki so upoštevani v njegovi vsebini, je slovenski standard SIST EN 805 (povzet po metodi razglasitve).
Poleg določil tega pravilnika je potrebno obvezno upoštevati tudi:
– vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost,
– slovenske standarde (SIST, SIST EN, SIST ISO) in evropske (EN) standarde,
– navodila proizvajalcev sestavnih delov, materialov in opreme, ki se vgrajujejo v vodovodni sistem,
– vse veljavne predpise RS in lokalne predpise, ki so povezani z varovanjem količin, kvalitete vodnih virov ter načini oskrbe porabnikov z vodo v primerih višje sile (omejitev razpoložljivih količin vode), ki veljajo na območju, kjer se nahaja vodovodni sistem.
4. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik vsebuje naslednja poglavja:
1. Splošne določbe
2. Izdaja soglasij
3. Postopek za priključitev na javno vodovodno omrežje in ukinitev priključka
4. Priključitev na javno vodovodno omrežje
4.1. Izvedbeni pogoji
4.2. Izvedba priključka
5. Vodomeri in meritev porabe vode
5.1. Lokacija in izvedba merilnega mesta
5.2. Način vgradnje obračunskega vodomera
5.3. Tipi in dimenzije vodomerov
5.4. Daljinsko odčitavanje vodomerov
5.5. Vzdrževanje in menjava vodomerov
6. Tehnični normativi
6.1 Križanja
6.2 Odmiki
6.3 Globine
6.4 Dimenzije in materiali vodovodnih cevovodov ter način uporabe
6.5 Zaščita vodovodnih cevovodov
6.6 Vgradnja armatur
6.7 Dobavni tlak
6.8 Priključitev naprav za zvišanje tlaka in za ogrevanje sanitarne vode
6.9 Zaščita pred požarom
6.10 Jaški
6.11 Označevanje cevovodov
6.12 Tlačni preizkus
6.13 Načrtovanje in projektiranje
7. Nadzor, tehnični pregled in prevzem v upravljanje
7.1 Nadzor
7.2 Tehnični pregled
7.3 Prevzem v upravljanje in vodenje dokumentacije
8. Varovanje objektov
9. Prehodne in končne določbe
10. Navodila in grafične priloge.
5. člen
(definicije pojmov)
(1) Vodovodni sistem je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda.
(2) Pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
(3) Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo okolja, namenjeno oskrbi s pitno vodo.
(4) Oskrbovano območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezen vodovod.
(5) Interno vodovodno omrežje (interna hišna instalacija) šteje cevi, opremo in naprave, ki so nameščene med pipami, ki se običajno uporabljajo pri prehrani ljudi in distribucijskim omrežjem in zanj ni odgovoren upravljavec javnega vodovodnega sistema.
(6) Uporabniki storitev javne službe so gospodinjstva oziroma fizične osebe in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do izvajalca javne službe zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem pravilniku za člane gospodinjstva subsidiarno odgovorna v razmerju do izvajalca javne službe. Praviloma je uporabnik lastnik obstoječe stavbe, če pa je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik obstoječe stavbe.
(7) Elementi vodovodnega sistema
Vodohran je objekt, ki hrani rezervo vode, uravnava tlačne razmere in izenačuje konice porabe ter omogoča požarno varnost območja kjer se nahaja.
Razbremenilnik je zbiralnik pitne vode manjše zmogljivosti, ki služi predvsem za nižanje tlaka pri napajanju nižje ležečih naselij.
Črpalne naprave so namenjene ustvarjanju zadostnega tlaka in pretoka v vodovodnem sistemu ter prečrpavanju vode v višje ležeča območja oskrbe. Razlikujemo tri tipe črpalnih postaj:
– sistemska črpališča, ki so potrebna za nemoteno obratovanje celotnega vodovodnega sistema in so namenjena dvigu vode v sistemske vodohrane primarnih vodovodnih sistemov,
– prečrpalnice namenjene dvigu vode v višje ležeče vodohrane ali območja oskrbe,
– naprave za višanje tlaka, ki v območjih oskrbe zagotavljajo ustrezne tlačne razmere.
Črpalni sistem je tlačni ali tlačno-povratni sistem, v katerem je pretok in tlak vzpostavljen z eno ali več črpalkami.
Težnostni sistem je sistem v katerem pretok in tlak povzroča težnost vode.
(8) Elementi cevovodov
Cevi so del vodovoda s poenotenim notranjim premerom, ki je normalno ravna in ima na koncu obojko, ravno površino ali prirobnico.
Spojniki (fazonski kosi) so deli vodovoda namenjeni za odcepe, spremembe smeri pretoka in premera cevi.
Armatura je del cevovoda za zapiranje, regulacijo pretoka ali tlaka, regulacijo nivoja, odzračevanje, varovanje pred previsokimi tlaki, varovanje pred povratnimi pretoki itd.
Spoj cevi je spoj dveh koncev cevi, vključno s tesnili.
Gibljivi spoj je spoj cevi, ki dopušča znatnejši kotni odmik od osi cevovoda, med vgradnjo in po njej.
Togi spoj cevi je spoj, ki ne omogoča kotnih odmikov od osi cevovoda.
Spojke so elementi, ki omogočajo spajanje dveh ravnih koncev cevi enakih premerov iz istega ali različnih materialov.
Prevleka je obstojni material, ki ga dodatno nanesemo na notranjo ali zunanjo površino dela cevovoda, da bi preprečili korozijo ali škodo zaradi mehanskih in kemičnih vplivov.
Pribor so vsi pomožni elementi vodovoda (razen cevi, spojnikov in armatur): vijačni material, tesnilni material, vgradne garniture za zasune, nosilci vodomerov, pribor za hidrante in ostala oprema.
(9) Hidravlična zasnova
Povratni pretok je pretok vode, ki prihaja izven sistema v nasprotni smeri od predvidene smeri pretoka.
Faktor konične porabe je razmerje med pretokom v konici porabe in povprečnim pretokom v istem časovnem obdobju.
Potrebna količina vode je ocenjena potrebna količina vode v časovni enoti.
Tlaki v omrežju so podrobneje definirani in opredeljeni v standardu SIST EN 805.
(10) Priprava pitne vode
je postopek, s katerim odstranimo iz vode vse nezaželene snovi, ki presegajo dovoljeno mejno vrednost in jo s tem pripravimo za končnega uporabnika. Tako pripravljeno vodo lahko uporabljamo kot pitno vodo.
Dezinfekcija pitne vode je ciljno zmanjševanje morebitnih prisotnih mikroorganizmov oziroma preprečevanje razmnoževanja mikroorganizmov z namenom varovanja zdravja uporabnikov do te stopnje, da vsebnost mikroorganizmov ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje uporabnikov, ko se ta voda uporablja za gospodinjske namene. V tem pravilniku pomeni dezinfekcija kemično obliko dezinfekcije.
Dezinfekcijska sredstva so kemične snovi z večjim ali manjšim razkužilnim učinkom, običajno na osnovi klora, ki se uporabljajo pri dezinfekciji pitne vode, vodovodnega omrežja ali vodooskrbnih objektov in naprav. S svojim delovanjem uničujejo ali in aktivirajo vegetativne oblike mikroorganizmov.
Nevtralizacija je postopek dodajanja nevtralizacijskega sredstva v vodo, ki vsebuje izredno visoko koncentracijo dezinfekcijskega sredstva z namenom, da se zagotovi pH vrednost vode med 6,5 in 9.
(11) Zdravstveni nadzor
HACCP je sistem, ki omogoča identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi škodljivimi agensi v pitni vodi, ali stanji, ki lahko ogrožajo zdravje človeka.
Analiza tveganja je postopek prepoznavanja, določanja in vrednotenja kemijskih, mikrobioloških in fizikalnih dejavnikov tveganja ter ugotavljanja vzrokov za njihov nastanek.
Spremljajoči higienski programi so programi in dejavnosti, ki so potrebni za uspešno vključevanje in izvajanje HACCP sistema v notranjem nadzoru.
Notranji nadzor (interni nadzor) je nadzor, postavljen na osnovah HACCP sistema. Gre za nadzor pod pogoji zagotavljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode, predpisanimi z veljavno zakonodajo zaradi preverjanja neškodljivosti za zdravje in s tem primernosti za uporabo v prehranske namene oziroma predviden način uporabe. Izvaja ga upravljavec vodovodnega sistema.
Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi. Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode z zahtevami, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode. Izvaja se pod okriljem Ministrstva za zdravje.
6. člen
Hkrati z določili tega pravilnika morajo uporabniki javnega vodovodnega omrežja ali uporabniki njegove požarnovarnostne funkcije (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) upoštevati tudi vse druge veljavne predpise, ki se nanašajo na graditev vodovodnih objektov in naprav.
7. člen
Naprave in objekti uporabnikov in upravljavca so definirani v Uredbi o oskrbi s pitno vodo in v Odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Slovenske Konjice.
8. člen
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali pa izkoriščajo njegovo požarnovarnostno funkcijo.
Upravljavec objektov in naprav javnega vodovoda je podjetje JKP d.o.o. Slovenske Konjice na osnovi določil iz veljavnega Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Slovenske Konjice.
9. člen
Vsa dela, ki se izvajajo na sistemu vodovodnega omrežja in objektih lahko izvaja samo upravljavec javnega vodovodnega omrežja. Izjemoma se lahko preda določena dela v izvajanje tudi drugemu podizvajalcu, za kar mora upravljavec izdati posebno soglasje. Drugi podizvajalec mora s pisnimi dokumenti dokazati, da je za to usposobljen in registriran, da ima za to ustrezno usposobljene delavce skladno z zakonodajo in tudi z zakonodajo ki ureja področje zdravstvene ustreznosti živil in oseb, ki prihajajo v stik z živili (pitno vodo).
2. IZDAJA SOGLASIJ
10. člen
(izdaja soglasij)
Upravljavec kot nosilec javnega pooblastila izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom ter projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam ter soglasja za priključitev skladno z določili Zakona o urejanju prostora, Zakona o graditvi objektov, Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, Pravilnika o projektni dokumentaciji, Uredbe o oskrbi s pitno vodo, Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter skladno z ostalo veljavno zakonodajo, ki ureja zadeve na področju oskrbe z vodo in varovanja obstoječih vodovodnih objektov in opreme. Smernice in mnenja ter projektne pogoje in soglasja izdaja upravljavec na podlagi pisne vloge.
11. člen
(projektni pogoji)
Soglasodajalec izdaja projektne pogoje, če nameravana gradnja leži v varovalnem pasu vodovoda, ki znaša 3 m merjeno od osi voda. Za vodovodne priključke je ta razdalja lahko manjša. K vlogi za pridobitev projektnih pogojev mora investitor oziroma po njegovem pooblastilu projektant projektne dokumentacije priložiti idejno zasnovo, ki je izdelana v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji.
Glavni sestavni deli idejne zasnove, ki jih je potrebno priložiti k vlogi, so:
– popis zemljiških parcel na katerih je predvidena gradnja,
– navedba veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo,
– opis obstoječega in predvidenega stanja,
– popis varovanih območji in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev,
– popis predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij oziroma predvideno potrošnjo,
– navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture,
– grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov,
– grafični prikaz značilnih prerezov (profilov).
Idejna zasnova za stavbe mora vsebovati načrt arhitekture ter prikaz priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Idejna zasnova za gradbeno-inženirske objekte mora vsebovati tiste vrste načrtov, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev ter prikaz želenih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati najmanj tloris in en značilen prerez iz katerega je razvidna maksimalna globina in višina objekta. Za podrobnejšo vsebino in obseg risb – načrtov za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže enako raven kot za stavbe.
Prikazi priključkov na infrastrukturo morajo vsebovati shemo predvidenega poteka priključka od mesta priključitve na obstoječo infrastrukturo do objekta z navedbo potrebne dimenzije oziroma kapacitete priključka.
Projektni pogoji so dokument, s katerim upravljavec predpiše pogoje, ki jih mora izpolniti vlagatelj, da si pridobi pravico do gradnje.
Pristojni soglasodajalec mora izdati projektne pogoje pri zahtevnem objektu v 15 dneh, pri manj zahtevnem objektu pa v 10 dneh od prejema zahteve in prilog.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo soglasodajalci, pristojni za izdajo projektnih pogojev v varovanih območjih, izdati projektne pogoje v 15 dneh za vse vrste objektov.
Upravljavec v projektnih pogojih lahko določi:
– minimalni odmik objekta od vodovodnih naprav in pogoje za zaščito vodovoda,
– tehnične pogoje za križanje vodovoda z drugimi podzemnimi napravami,
– ostale pogoje.
12. člen
(soglasje k projektnim rešitvam)
K vlogi za izdajo soglasja k projektni rešitvi mora naročnik predložiti del projektne gradbene dokumentacije (PGD), ki je v zvezi s predmetom soglašanja, ter projektne pogoje k idejni zasnovi. Soglasje se izda, če so izpolnjeni projektni pogoji.
13. člen
(soglasje za priključitev)
Podlaga za izdajo soglasja za priključitev je idejna zasnova. Soglasje za priključitev se izdaja pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Soglasje za priključitev se izdaja, če se bo nameravana gradnja priključila na javni vodovod, oziroma če se bo zaradi gradnje spremenila kapaciteta obstoječega vodovodnega priključka. Takrat ni potrebno pridobiti projektnih pogojev in soglasja k projektni rešitvi.
Kolikor leži predvidena gradnja v varovalnem pasu vodovoda in se bo hkrati priključila na javni vodovod, lahko investitor vloži skupno vlogo za projektne pogoje in soglasje za priključitev.
K vlogi za izdajo soglasja za priključitev je potrebno predložiti idejno zasnovo z vsebino, ki je navedena v poglavju pri izdaji projektnih pogojev.
Kolikor je vodovodni priključek že obstoječ, je potrebno navesti lastnika vodovodnega priključka in naslov objekta. Če podatki o javnem vodovodu projektantu niso znani, je soglasodajalec dolžan poslati izsek iz katastra vodovodnih naprav in predpisati mesto priključitve oziroma opredeliti, na katerem odseku javnega vodovoda bi bila možna priključitev.
V soglasju za priključitev mora biti navedeno, ali je konkretno zemljišče opremljeno z javnim vodovodom. Pristojni soglasodajalec mora izdati soglasje pri zahtevnem objektu v 30 dneh, pri manj zahtevnem objektu v 15 dneh, pri enostanovanjski stavbi, nezahtevnem in enostavnem objektu pa v 10 dneh od prejema zahteve in prilog.
3. POSTOPEK ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE IN UKINITEV PRIKLJUČKA
14. člen
(postopek za priključitev)
Zahtevek za vodovodni priključek poda lastnik oziroma pooblaščenec na podlagi pismene zahteve na obrazcu JKP d.o.o. Slovenske Konjice, »Vloga za izvedbo vodovodnega priključka«, kateremu priloži naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,
– uradni situacijski načrt z vrisanim objektom ali zemljiščem in razločno vidnimi parcelnimi številkami (potrjen izris iz katastrskega načrta),
– grafični prikaz, iz katerega so razvidni lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na gospodarsko javno infrastrukturo,
– pogodbe o služnosti oziroma pisna soglasja z lastniki parcel, preko katerih naj bi potekal vodovodni priključek,
– soglasje za potek vodovoda po javnem dobrem in soglasje za prekop ali podboj cestišča,
– podatke o lastniku objekta (naslov, davčna številka),
– točen naslov plačnika storitve.
Na osnovi izpolnjenega zahtevka za vodovodni priključek in predložene dokumentacije upravljavec opravi ogled in izdela ponudbo za izvedbo priključka. V ponudbi je določena lokacija priključka in lokacija obračunskega vodomera (x, y koordinate), rok izvedbe in predračun stroškov izdelave, nadzora in izdelave geodetskega posnetka priključka z vrisom v kataster javnega vodovoda.
15. člen
(postopek za ukinitev priključka)
Priključek se lahko ukine samo na osnovi pisnega zahtevka lastnika ali lastnikov (vseh) priključka. Ukinitev je lahko začasna ali trajna. Izvede se na stroške lastnika ali lastnikov priključka. Trajna ukinitev se izvede na navezavi priključka (glavnem vodu).
Izvede jo lahko samo upravljavec vodovodnega omrežja.
Priključek se ukine tako, da se na osnovi zahtevka uporabnika na njegove stroške prekine dovod vode na mestu navezave na vodovodno omrežje, kar lahko izvede le upravljavec.
4. PRIKLJUČITEV NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE
4.1. Izvedbeni pogoji
16. člen
Za gradnjo vodovodnega priključka veljajo splošni pogoji, s katerimi se zahteva dokazilo, da je izvajalec montažnih del usposobljen in registriran za opravljanje te dejavnosti in da ima za to ustrezno usposobljene delavce skladno z zakonodajo in tudi z zakonodajo, ki ureja področje zdravstvene ustreznosti živil in oseb, ki prihajajo v stik z živili (pitno vodo).
Priključitev na javno vodovodno omrežje, s katerim upravljavec upravlja, je možna:
– ko so izpolnjeni vsi pogoji iz izdanih soglasij,
– ko je plačan predračun za izvedbo priključka,
– če sta na razpolago zadostna količina in tlak vode,
– če je v neposredni bližini cevovod ustreznega premera,
– če je vodovodna instalacija uporabnika pregledana in izvedena v skladu s standardi in normativi in drugimi predpisi,
– da lastnik objekta, ki se priključuje in ki ima več kot tri stanovanjske oziroma poslovne enote, predloži upravljavcu projekt vodovodne instalacije,
– če so izpolnjeni drugi specifični pogoji
17. člen
Vodovodni priključek se izvede na podlagi pisnega dovoljenja k priključitvi upravljavca, izdanega v upravnem postopku, s katerim se določi tip vodomera v dimenziji, ki jo določi projektant v dostavljeni projektni dokumentaciji. Prav tako mora biti v projektni dokumentaciji določena lokacija merilnega mesta.
Če se ugotovi, da je kasnejša dejanska poraba večja od maksimalno predvidene, mora uporabnik pridobiti vsa potrebna dovoljenja in si na lastne stroške preurediti priključek.
18. člen
Vodovodni priključek lahko izvede samo upravljavec javnega vodovodnega sistema ali po upravljavcu pooblaščeno podjetje oziroma posameznik na stroške investitorja.
Za lego in globino priključnih cevovodov veljajo enake zahteve kot za ostalo vodovodno omrežje. Biti morajo ravni in čim krajši. Priključni cevovodi morajo imeti zaporno armaturo zaradi možnosti popravila ali izključitve. Njihova trasa mora zagotoviti neovirano vgrajevanje, dostopnost in možnost nadzora ter vzdrževanja med obratovanjem.
Priključna cev mora biti zaradi odzračevanja izvedena tako, da pada v smeri proti odcepu na sekundarni cevovod. Padec proti objektu je dopusten le v primeru, ko je zagotovljeno odzračevanje prek zračnikov vgrajenih na sekundarnem cevovodu.
Priključna cev poteka praviloma pravokotno na sekundarni cevovod. Priključna oziroma zaščitna cev mora biti na območju kjer je vgrajena v teren, položena na peščeno posteljico debeline 10 cm, obsipana in zasuta s tem materialom v višini najmanj 10 cm nad temenom cevi.
Priključna cev do vključno DN 50 je praviloma vgrajena v zaščitni cevi v celotni dolžini od zapornega elementa na mestu priključitve do merilnega mesta. Material zaščitne cevi je PVC ali PE.
Priključni cevovodi se ne smejo uporabljati za električne ozemljitve.
Dimenzije priključnega cevovoda in vodomera določi projektant interne vodovodne napeljave na podlagi izračuna pretoka vode po enotah obremenitve. Ne glede na izračun je najmanjša velikost notranjega premera priključne cevi DN 25.
Izvedba vodovodnega priključka na magistralni in primarni vodovodni cevovod praviloma ni možna, izjemoma pa se takšna priključitev dovoli pod pogoji, ki jih določi upravljavec.
19. člen
Priključitev uporabnika na javni vodovodni sistem je možna ob naslednjih pogojih:
– če je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 25 m nad koto najvišjega izliva v objektu,
– če bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegel pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja.
V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, količina vode pa je zadostna, mora uporabnik na lastne stroške vgraditi in vzdrževati opremo za zvišanje tlaka, ki je nameščena za vodomernim mestom.
V primeru, da je kota tlačne črte pri Q min v vodovodnem omrežju več kot 50 m nad koto najnižjega izliva v objektu, mora uporabnik na lastne stroške vgraditi napravo za znižanje tlaka, ki je nameščena za vodomernim mestom.
20. člen
Uporabnik mora z upravljavcem podpisati pogodbo o dovolitvi služnosti za vzdrževanje vodovodnega priključka v delu, ki poteka po njegovem zemljišču. Če poteka vodovodni priključek tudi preko zemljišča, ki ni last uporabnika, mora uporabnik v korist upravljavca pridobiti od lastnika oziroma lastnikov zemljišča soglasje oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika o dovolitvi služnosti za vzdrževanje priključka, ki mora biti notarsko overjen.
Kolikor vodovodni priključek prečka druge komunalne vode, mora uporabnik od upravljavcev le teh pridobiti ustrezna soglasja oziroma dovoljenja.
21. člen
Zgradba na zemljišču, po katerem poteka primarni vodovodni cevovod, se izjemoma lahko priključi na ta cevovod, vendar le začasno dokler ni urejeno sekundarno vodovodno omrežje. Uporabnik začasnega priključka mora pisno izjaviti, da bo poravnal stroške prevezave iz primernega na sekundarni cevovod.
22. člen
V večstanovanjski, vrstni hiši ali dvojčku, ki ima gradbeno samostojne stanovanjske enote s svojim uličnim vhodom, mora imeti vsaka stanovanjska enota samostojen priključek z obračunskim vodomerom. Sicer pa se izvede le en priključek na ulični vodovodni cevovod, odcepitev za vsako samostojno stanovanjsko enoto pa se izvede pred hišo z ločenim zaklopnikom oziroma ventilom ter samostojnim obračunskim vodomerom.
23. člen
Večstanovanjski objekti, ki zahtevajo upravitelja, imajo skupni vodomer, katerega obračunava upravljavec javnega vodovodnega omrežja. Razdelitev stroškov na stanovalce je stvar upravitelja stavbe. Če so v večstanovanjskih stavbah v posameznih enotah že vgrajene merilne naprave za merjenje porabe vode (odštevalni vodomeri) lahko upravitelj stavbe z upravljavcem javnega vodovodnega omrežja sklene dogovor o upravljanju in obračunu vodomerov za vsako enoto posebej. V tem primeru morajo vodomeri biti pregledani in označeni v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje. Imeti morajo sistem daljinskega odčitavanja, ki je kompatibilen s sistemom daljinskega odčitavanja upravljavca vodovodnega omrežja. Skrb za redno vzdrževanje in redno menjavo vodomerov nosi upravljavec stavbe.
24. člen
Pri novozgrajenih večstanovanjskih objektih, ki potrebujejo upravitelja stavbe, veljajo vse določbe iz 25. člena tega pravilnika s pogojem, da se merilne naprave (odštevalni vodomeri) za merjenje porabe vode namestijo v ločenih vedno dostopnih prostorih objekta in v skladu z določili tega pravilnika.
25. člen
Za večstanovanjske objekte, ki ne potrebujejo upravitelja, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej. Vodomeri morajo biti vgrajeni v ločenih vedno dostopnih prostorih objekta in v skladu z določili tega pravilnika. Poraba vode, izkazana na merilni napravi za merjenje porabe vode, se upošteva, če je vodomer pregledan in označen v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje. Imeti morajo sistem daljinskega odčitavanja, ki je kompatibilen s sistemom daljinskega odčitavanja upravljavca vodovodnega omrežja.
26. člen
Na že zgrajen priključek je mogoče pred obračunskim vodomerom priključiti še eno ali več stavb le s soglasjem upravljavca in lastnika vodovodnega priključka.
27. člen
Vodovodni priključek se lahko priključi na vodovodno instalacijo uporabnika, ko upravljavec ugotovi, da je ta izvedena v skladu s standardi in normativi in je jašek v skladu z določili tega pravilnika.
28. člen
Začasni vodovodni priključek za grajeni objekt se lahko izvede v začasnem jašku pred predvidenim objektom, vendar v trasi končne izvedbe priključka.
Začasni priključek na javni vodovod je možen:
1. za uporabnika, ki odpira gradbišče (gradbiščni priključek);
2. za bodoče uporabnike na zazidalnih kompleksih ob pogojih:
– da z izgradnjo začasnega priključka ni motena oskrba z vodo,
– da uporabnik predloži ustrezno dokumentacijo, na podlagi katere upravljavec vodovoda odloči o začasnem priključku.
29. člen
Na trasi vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj, drogov javne razsvetljave, cestnih požiralnikov, kanalskih jaškov in drugih podzemnih instalacij.
30. člen
Vodovodni priključek se lahko priključi na vodovodno instalacijo uporabnika, ko upravljavec ugotovi, da je le-ta izvedena v skladu s standardi in normativi in da sta niša za vodomer ali jašek zgrajena v skladu z določili tega pravilnika.
4.2. Izvedba priključka
31. člen
Ob priključitvi objekta, ki je že priključen na lokalni vodni vir, je potrebno izvesti fizično ločitev internih instalacij, s ciljem ločiti uporabnikove dosedanje vodne vire (kapnica, lokalni vodovod, individualna oskrba z vodo) od vode iz javnega vodovodnega sistema. Fizična ločitev se izvede s prerezom cevi in montažo čepa.
Izvedba vodovodnega priključka se v teh primerih odobri le po predložitvi načrtov hišne inštalacije in načrtov priključitve na lastno oskrbo.
32. člen
Vodovodni priključek je sestavljen iz priključnega sklopa na sekundarno vodovodno omrežje (priključne garniture za navrtanje oziroma odcepnega kosa), priključne cevi na odseku med javnim vodovodom in priključkom zunanjega vodomernega jaška, zasuna pred vodomerom, čistilnega kosa in montažno demontažnega kosa (odvisno od nazivnega premera) ter obračunskega vodomera in nepovratno loputo vgrajenimi v zunanjem vodomernem jašku, v skladu z določili tega pravilnika.
33. člen
Pred izvedbo vodovodnega priključka mora biti izvršen ogled in določena mikro lokacija merilnega mesta, pridobljena vsa dovoljenja za izvedbo ter izvršena vsa pripravljalna dela, ki jih mora novi uporabnik izvesti pred izvedbo montažnih del za nov vodovodni priključek oziroma za prestavitev obstoječega vodovodnega priključka.
Montažo vodovodnega priključka je potrebno izvesti z upoštevanjem vseh ukrepov za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo. Obvezna je izvedba tlačnega preizkusa, izpiranje s tlakom iz vodovodnega omrežja in v posebnih primerih tudi dezinfekcija priključne cevi ter merilnega sklopa.
Pred zasipom vodovodnega priključka je obvezna izdelava topografije in skice montaže, ki jih izvede izvajalec del. Vsi vodovodni priključki morajo biti posneti in vneseni v geografski informacijski sistem upravljavca vodovodnega sistema.
Po montaži vodovodnega priključka je potrebno zasun pred vodomerom pustiti v zaprtem stanju. Aktiviranje priključka se izvede po zaključitvi vseh gradbenih del in zasipu vodomernega jaška.
Po zaključeni izvedbi prenese uporabnik upravljavcu v upravljanje in vzdrževanje vodomer in:
– priključni vod s priključnimi in zapornimi elementi, spojniki, vgradno garnituro in cestno kapo do vodomera, če je vodomer nameščen izven objekta,
– priključni vod s priključnimi in zapornimi elementi, spojniki, vgradno garnituro in cestno kapo do prve zunanje stene objekta in zaporno armaturo pred vodomerom, če je vodomer nameščen v objektu.
34. člen
Priključni sklop – zasun vodovodnega priključka mora biti praviloma na javnem zemljišču. Če je vodovodni cevovod, na katerega se izvaja priključitev, v vozišču prometne ceste, je zasun praviloma v pločniku ob zgradbi. Če je ulični vodovodni cevovod zunaj cestišča, je zasun tudi za zgradbe, ki ležijo na nasprotni strani ulice, na pločniku ob cevovodu na javnem zemljišču. Če ima objekt ograjo, mora biti zasun od nje odmaknjen minimalno 0,6 m.
35. člen
V primerih priključevanja objektov na vodovodni sistem, ko tlaki presegajo zgornjo dovoljeno mejo 6 barov, je potrebno tlake v internem omrežju znižati. Naprave za nižanje tlaka (reduktorji tlaka) se praviloma vgrajuje na internem vodovodnem omrežju. Opremljene morajo biti z zapirali pred in za reduktorjem tlaka, lovilcem nesnage, varnostnim vzmetnim ali hidravličnim ventilom in manometri z glicerinskim polnilom. Vgradnja teh naprav v vodomernih jaških brez soglasja upravljavca ni dovoljena.
Naprave za višanje ali nižanje tlaka so del uporabnikove vodovodne napeljave.
36. člen
Pri objektu, kjer je predvidena naprava za višanje tlaka (hidroforji in druge naprave), se le-te na vodovodni sistem praviloma priključujejo prek vmesnega zbiralnika v interni napeljavi, v katerega priteka voda iz priključka preko dotočnega ventila s plavačem. Dotok mora biti nad gladino vmesnega zbiralnika, da ne more priti do povratnega vpliva vode iz internega omrežja v javni vodovodni sistem. Uporabnikova vodovodna napeljava s hidrofor napravo mora biti razvejena tako, da je tisti del objekta, ki je lahko oskrbovan neposredno iz javnega vodovodnega sistema, ločen pred zbiralnikom. Neposredna priključitev naprave za višanje tlaka na vodovodni sistem ni dovoljena.
Naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je odgovoren tudi za redno čiščenje in razkuževanje vmesnega zbirnika ter za opravljanje drugih del, ki jih določajo sanitarni predpisi.
V primeru, ko je v projektu predvidena naprava za dvig tlaka, ta ob zagonu, obratovanju in ustavitvi ne sme povzročati tlačnih sunkov v javnem vodovodnem omrežju.
37. člen
Vodovodni priključek se naveže na javno omrežje v ravni črti, pravokotno na ulično steno zgradbe in praviloma z vzponom proti obračunskemu vodomeru.
38. člen
Kadar vodovodnega priključka ni mogoče izvesti tako, kot to predpisuje 37. člen tega pravilnika, se lahko uvede v zgradbo bočno, in sicer v odmiku 1,5 m od zgradbe, vendar pravokotno na smer ulične stene oziroma po navodilih upravljavca javnega vodovodnega omrežja.
39. člen
Globina jarka za cev vodovodnega priključka zunaj zgradbe je v nevoznih površinah najmanj 1,0 m in v voznih površinah najmanj 1,2 m.
40. člen
Dimenzijo priključka določi upravljavec vodovoda, v skladu s tehnično dokumentacijo glede na število izlivnih mest in predvideno porabo v priključnem objektu, ali projektirano porabo za obrtne in industrijske objekte:
+--------------------------+----------------------------+
|   Število izlivnih mest  |     Vrsta in dimenzija     |
|                          |         priključka         |
+--------------------------+----------------------------+
|          1–10 PE         |             1”             |
+--------------------------+----------------------------+
|         11–20 PE         |            5/4”            |
+--------------------------+----------------------------+
|         21–30 PE         |            6/4”            |
+--------------------------+----------------------------+
Če se predvideva ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije, oziroma tehnološkega projekta večja količina porabe kot 2 l/sek, se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom.
41. člen
Spoj vodovodnega priključka na vodovodno cev se izvede:
a) na cev do premera DN 40 mm z:
– odcepnim kosom,
– zapornim elementom,
– teleskopsko vgradilno garnituro in LTŽ cestno kapo;
b) na cev premera DN 50 mm in več z:
– navrtno objemko z nastavkom in zapornim elementom ali navrtnim zasunom,
– teleskopsko vgradilno garnituro in
– LTŽ cestno kapo s podložno ploščo.
Višina vgradilne garniture mora biti prirejena tako, da je vrh garniture od 10 do 15 cm pod terenom.
5. VODOMERI IN MERITEV PORABE VODE
5.1. Lokacija in izvedba merilnega mesta
42. člen
Merilno mesto je namenjeno izključno vgraditvi merilne naprave za dobavo pitne vode uporabnikom in je nameščeno v talnem vodomernem jašku izven objekta. V merilnem mestu je lahko vgrajena tudi oprema za daljinski prenos podatkov o porabi vode.
Merilno mesto se praviloma izvede izven objekta v talnem vodomernem jašku na urejeni površini, ki ni namenjena motornemu prometu, in na površinah, ki so namenjene dejavnostim, ki omogočajo neoviran dostop in vstop do merilnega mesta. Merilna mesta ne smejo biti izpostavljena vplivom onesnaževanja in zalitja meteornih vod ter morajo biti zaščitena pred vplivi zunanjih mehanskih poškodb in vremenskih razmer.
Vodomerni jašek je lociran na robu oziroma največ 5 m od roba parcele lastnika priključka, na kateri stoji objekt, ki se priključuje na javno vodovodno omrežje. V izjemnih primerih je priključni vod do jaška lahko tudi daljši, če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest na isti lokaciji. V teh primerih je priključni vod skupni cevovod in se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
V izjemnem primeru, ko je določena lokacija merilnega mesta na tujem zemljišču ali je predvidena vgradnja vodomera v obstoječi vodomerni jašek, si mora naročnik priključka pridobiti pisno soglasje lastnika zemljišča oziroma lastnika obstoječega vodomernega jaška.
Merilno mesto mora biti lahko dostopno, izvedeno na suhem, svetlem in čistem mestu. Naprave v njem morajo biti zavarovane pred vremenskimi vplivi zmrzovanja in prekomernega segrevanja.
Uporabnik, ki želi omejiti dostop do merilnega mesta (vodomernega jaška), mora pokrov preurediti tako, da je možna montaža tipske obešanke upravljavca.
Glede na način izvedbe je merilno mesto lahko:
– tipski vodomerni (TERMO) jašek zunaj objekta – za vodomere dimenzij do vključno 6/4'',
– AB jašek zunaj objekta – za kombinirane vodomere in za vodomere dimenzij večjih od 6/4''.
Velikost in izvedba armiranobetonskega zunanjega jaška se izvede v skladu s pisnimi navodili upravljavca javnega vodovodnega sistema. Upravljavec vodovodnega sistema ne odgovarja za morebitne poškodbe vodomera, ki bi nastale zaradi nepravilne izvedbe vodomernega jaška.
43. člen
(merilno mesto v tipskem vodomernem termo jašku)
Vodomerni termo jašek je namenjen predvsem za vgradnjo vodomera za individualne hiše in druge manjše uporabnike vode zunaj objekta. Tipska oprema jaška zajema: vhod 1''; izhod ¾'' (za tipsko izvedbo hišnega priključka ¾''), krogelni ventil PN50, lovilec nesnage, T kos za priključitev odzračevalnega ventila izolacija in litoželezni pokrov. Vodomerni jašek ni primeren za težje obremenitve tovornih vozil.
44. člen
(merilno mesto v talnem jašku za kombinirane vodomere)
Vodomerni jašek za kombinirane vodomere mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa ali nerjavečo lestev in na dnu izvedeno poglobitev, ki omogoča odvajanje vode iz internega vodovodnega omrežja preko odtoka. Jaški z vgrajenimi prekinjevalci povratnega toka morajo obvezno imeti urejen odtok. Priključevanje iztoka iz jaška na fekalno kanalizacijo ni dopustno.
V vodomernem jašku mora biti cev nameščena vsaj 50 cm od dna na nosilcih ali konzolah. Nosilci morajo biti nameščeni na mestih, da je omogočeno neovirano servisiranje elementov v vodomernem jašku (zamenjava vodomera). Prehod cevovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno. Preprečiti je treba morebitno posedanje jaška na priključni cevovod.
Dimenzije talnih pokrovov so tipske (80 x 150) cm – dvokrilne izvedbe iz rebraste pločevine oziroma na povoznih površinah litoželezni (60 x 120) cm z diagonalnim odpiranjem kril in zaščito proti samodejnem zapiranju.
Vodomerni jašek, v katerem je vgrajen kombinirani vodomer premera nad DN 80 mm, mora imeti poleg vstopne odprtine na krovni plošči še montažno odprtino s pokrovom dimenzije (80 X 80) cm.
45. člen
(merilno mesto v zidni niši)
V primerih, ko ni možna izvedba talnega vodomernega jaška izven objekta (stara mestna jedra), je izjemoma dopustna izvedba zidne niše v objektu (veža, skupni prostori). Lokacija zidne niše mora biti izvedena najbliže javnemu vodovodu. Upravljavcu mora biti omogočen nemoten dostop za potrebe vzdrževanja.
Zaradi večje izpostavljenosti temperaturnim vplivom (segrevanje, zmrzal) mora biti zidna niša dodatno toplotno izolirana.
Zidna niša se praviloma izvede s tipsko omarico iz nerjavnega jekla. Imeti mora vrata s tipskim zapahom velikosti stranskih dimenzij in odprtino za odvod vode z drenažo. Če je večje število vodomerov, se zidna niša izvede po stranskih dimenzijah. V teh primerih so vrata zidne niše izvedena največ dvodelno, kar omogoča nemoteno vzdrževanje merilnega mesta.
46. člen
Obračunski vodomer mora biti vgrajen na suhem, svetlem, čistem in lahko dostopnem mestu, pozimi pa zavarovan pred zmrzovanjem. Prostor, v katerem je vodomer, mora biti upravljavcu vedno dostopen.
Pred vgradnjo obračunskega vodomera naredi upravljavec geodetski posnetek in izvede tlačni preizkus vodovodnega priključka, ki mu mora prisostvovati investitor.
5.2. Način vgradnje obračunskega vodomera
47. člen
Način vgraditve in vgradnjo vodomerov določi, oziroma izvede upravljavec. Izjemoma lahko vgradnjo vodomera po pisnem pooblastilu upravljavca izvede tudi drugo podjetje ali posameznik.
Upravljavec ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera plombira matični navoj (holandec). Odstranitev, uničenje ali poškodovanje plombe je kaznivo dejanje.
5.3. Tipi in dimenzije vodomerov
48. člen
(obračunski vodomeri)
Na vodovodnem sistemu se za obračun porabljene vode uporabnikom vgrajuje tipske vodomere mehanske izvedbe in tipske kombinirane vodomere. Vsi vodomeri morajo imeti točnost merila po normi EEC ali MID in ustrezati standardu ISO 4064. Imeti morajo veljavno oznako o overitvi. Leto začetka veljavnosti overitve mora biti enako letu vgradnje.
Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom do dimenzije DN 50 so lahko:
– večnatočni, ki delujejo na principu vrtenja krilnega kolesa. Izpolnjevati morajo meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni razred točnosti B za horizontalno, kot tudi za vertikalno montažo in to v osnovni izvedbi;
– volumetrični vodomeri modularne zasnove. Izpolnjevati morajo meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni razred točnosti B za horizontalno, kot tudi za vertikalno montažo in to v osnovni izvedbi.
Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom dimenzije DN 50 in večji so kombinirani (dvokoličinski) vodomeri. Glavni vodomer mora biti tipa Woltmann, obtočni vodomer pa mora imeti vse lastnosti vodomerov dimenzij do DN 50 in mora biti enakega tipa, kot izbrani merilnik iz te točke (lažje servisiranje). Kombinirani vodomer mora izpolnjevati meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni razred točnosti B za horizontalno, kot tudi za vertikalno montažo in to v osnovni izvedbi.
49. člen
(pomožni vodomeri – delilniki stroškov)
Ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov (večstanovanjski objekti), ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom, so lahko na internem omrežju vgrajeni pomožni vodomeri, ki so v funkciji delilnikov stroškov. Za te vodomere veljajo enaka zakonska določila z rokom redne overitve, kot velja za glavni obračunski vodomer. Vodomeri morajo izpolnjevati vse zahteve kot glavni obračunski vodomeri.
Kadar je izražen poseben interes upravnika in lastnikov, lahko upravljavec na podlagi pogodbe z upravnikom objekta izvaja odčitavanje porabe vode. Vzdrževanje pomožnih vodomerov pa le, če so pomožni vodomeri – delilniki stroškov vseh uporabnikov upravljavcu dostopni ob vsakem času (so nameščeni na njemu dostopnih funkcionalnih površinah ali v skupnih delih objekta).
Merilna mesta s pomožnimi vodomeri morajo biti opremljena z vsemi elementi, kot velja za glavno obračunsko merilno mesto. V smeri toka vode morajo biti vgrajene naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi elementi: zasun pred vodomerom, vodomer, zasun po vodomeru kot element s funkcijo zapiranja in z dodatnim izpustom ter kratki in dolgi holandec za zamenjavo vodomera. Za preprečitev nedovoljenih posegov na vodomeru se spojni element – holandec zaščiti s plombirno objemko.
V teh primerih lahko upravljavec vzdržuje pomožne vodomere in merilno garnituro, skrbi za njihovo redno menjavo ter v ta namen posameznemu etažnemu lastniku, poleg vodarine, obračunava tudi vzdrževanje priključka za objekt ter pomožnega vodomera. Glavni vodomer pred objektom ima funkcijo kontrole porabe za celotni objekt in je indikator eventualnih puščanj vode na internem omrežju. V slučaju pojave razlike med seštevkom porabe pomožnih vodomerov in glavnega vodomera (puščanja vode na internem omrežju), upravljavec razliko v porabi obračuna upravniku, ki je prejemnik računa in je njegova obveza takojšnja odprava okvare ter plačilo računa. V teh primerih se vzdrževalnina za glavni vodomer ne obračunava.
Za potrebe daljinskega odčitavanja pomožnih vodomerov, ko so le-ti vgrajeni na dostopnih ter skupnih delih in napravah, so vodomeri lahko opremljeni z impulznim izhodom ter ožičeni na skupni prikazovalnik, ki je ustrezno označen ter lociran na dostopnem mestu, v bližini vhoda v objekt. V teh primerih je vzdrževanje sistema daljinskega odčitavanja v objektu (ožičenja in centralnega prikazovalnika) obveza upravnika.
Pred prevzemom pomožnih vodomerov v upravljavčevo vzdrževanje, je obveza upravnika ureditev merilnih mest v skladu z veljavno zakonodajo ter predložitev ustreznih dokazil.
50. člen
(hidrantni nastavek z vodomerom)
Hidrantni nastavek z vodomerom ima status začasnega priključka in je namenjen za začasno oskrbo s pitno vodo sejmov, različnih krajevnih prireditev, posebnih enkratnih odjemov za gradbišča itn. Najem in uporaba hidrantnega nastavka je časovno omejena. Namestitev in kontrolo uporabe izvaja upravljavec, uporabnik pa mora v vsakem primeru omogočiti kontrolo namembnosti in pregled nad porabo vode.
51. člen
(dimenzije vodomerov)
Dimenzijo obračunskega vodomera določi upravljavec z izdajo soglasja na podlagi maksimalne in minimalne porabe vode, o kateri je dolžan dati podatke uporabnik oziroma projektant pred izvedbo vodovodnega priključka. Na odjemnih mestih, kjer je predvideno tudi notranje ali zunanje hidrantno omrežje se vgradi kombinirani vodomer.
Če je kasnejša poraba večja ali manjša od predvidene, lahko vgradi upravljavec na merilnem mestu na stroške uporabnika vodomer ustrezne zmogljivosti.
Praviloma se uporabljajo standardne dimenzije vodomerov DN (mm): 13, 20, 25, 30, 40, 50, 65, 80, 100, 125, 150 mm ter kombinirani vodomeri dimenzij (DN) 50/20, 65/20, 80/20, 100/20 in 150/20 mm.
52. člen
Dimenzijo vodomera določi bodočemu uporabniku vode upravljavec vodovoda na podlagi projektantskega izračuna in podatkov o porabi vode, oziroma številu izlivnih mest, po naslednjih kriterijih:
+------------------------+-----------------------+
|  Število izlivnih mest |   Dimenzija vodomera  |
+------------------------+-----------------------+
|          do 10         |         20 mm         |
+------------------------+-----------------------+
|          11–15         |         25 mm         |
+------------------------+-----------------------+
|         nad 15         |         40 mm         |
+------------------------+-----------------------+
53. člen
Če se predvideva večja poraba kot 1 l/sek, se dimenzionira vodomer na podlagi predvidenih maksimalnih pretokov v l/sek in predvidene povprečne dnevne porabe v m3/dan.
+------------------+--------------------+-------------------+
|Maksimalni pretok |  Predviden dnevni  | Dimenzija vodomera|
|     (l/sek)      |       pretok       |        (mm)       |
|                  |      (m3/dan)      |                   |
+------------------+--------------------+-------------------+
|     2,0–2,8      |         20         |       30 mm       |
+------------------+--------------------+-------------------+
|     2,8–5,5      |         40         |       40 mm       |
+------------------+--------------------+-------------------+
|     5,5–5,8      |         90         |       50 mm       |
+------------------+--------------------+-------------------+
|     5,8–10,8     |        120         |       65 mm       |
+------------------+--------------------+-------------------+
|    10,8–14,2     |        150         |       80 mm       |
+------------------+--------------------+-------------------+
|    14,2–16,6     |        210         |       100 mm      |
+------------------+--------------------+-------------------+
Upravljavec vodovoda lahko na podlagi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije in tipe vodomerov.
5.4. Daljinsko odčitavanje vodomerov
54. člen
(daljinsko odčitavanje vodomerov)
Za potrebe daljinskega odčitavanja so vodomeri praviloma opremljeni s pomožnimi napravami, ki kot del vodomera opravljajo pomožne funkcije pri izvajanju meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju rezultata meritve. V ta namen morajo biti vodomeri opremljeni z impulznim izhodom in nadgrajeni z dajalnikom impulzov ter spojeni z radio moduli oziroma ožičeni preko M-Bus vodila s krmilno enoto. Vodomeri so lahko tudi kompaktne izvedbe z vgrajenim radio modulom v merilnem mehanizmu.
Zajem porabe preko M-bus vodila se izvaja v objektih, kjer je vgrajenih več kot 20 vodomerov. V teh primerih se nadgradnja vodomerov z elementi za daljinski prenos porabe vode izvede z M-bus vodilom.
Zajem porabe preko radio modulov se izvaja v vseh merilnih mestih z manjšim številom vodomerov. Vodomer, opremljen z elementi za radijsko odčitavanje, je lahko kompaktne izvedbe (radio modul, montiran na vodomeru) oziroma je radio modul kabelsko povezan z dajalnikom impulzov na vodomeru.
Radio modul mora zagotavljati delovanje v trajanju najmanj dvakratne zakonsko predpisane menjave vodomerov (10 let) in v pogojih zalitja merilnega mesta z vodo. Radio moduli s svojim delovanjem ne smejo povzročati motenj na drugih napravah in morajo izpolnjevati zakonske zahteve s tega področja.
Nadgradnjo vodomerov z radio moduli lahko izvaja le upravljavec vodovodnega sistema oziroma s strani upravljavca pooblaščeni zunanji izvajalec.
5.5. Vzdrževanje in menjava vodomerov
55. člen
Redno kontrolo, vzdrževanje in popis vodomerov vrši upravljavec vodovoda skladno z veljavnim predpisom s področja meroslovja. Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka uporabnik (menjava, servis, kontrolni preizkus). V nasprotnem primeru pa upravljavec.
56. člen
Popravilo in zamenjava vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije pri uporabniku, ali okvare vsled povratnega učinka tople vode, zamrznitve ali nepravilnega odtajevanja zamrznjene instalacije, hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe vodomera, bremeni uporabnika.
6. TEHNIČNI NORMATIVI
6.1. Križanja
57. člen
Za vsako križanje obstoječega vodovodnega cevovoda z drugimi komunalnimi vodi, instalacijami in vodotoki je potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljavca v skladu s določbami tega pravilnika.
58. člen
Križanja cevovodov z ostalimi komunalnimi vodi morajo potekati pod kotom od 45 do 90 stopinj.
59. člen
Prečkanje vodotokov se izvaja praviloma preko mostov, brvi in podobno ali s samostojnimi cevnimi loki. Izjemoma je možno izvesti prečkanje s sifonom, vendarle na podlagi pisnega soglasja upravljavca.
60. člen
Vertikalni odmiki cevovoda morajo pri križanju z drugimi komunalnimi vodi znašati najmanj:
a) če poteka cevovod nad:
– kanalizacijo, se upošteva odmik 0,3 m,
– toplovodno kineto, se upošteva odmik 0,3 m,
– energetskim, PTT kablom, TV kablom ali kablom javne razsvetljave, se upošteva odmik 0,4 m,
– plinom, se upošteva odmik 0,3 m.
b) če poteka cevovod pod:
– kanalizacijo, se upošteva odmik 0,3 m,
– toplovodno kineto, se upošteva odmik 0,5 m,
– energetskim, PTT kablom, TV kablom ali kablom javne razsvetljave, se upošteva odmik 0,4 m,
– plinom, se upošteva odmik 0,3 m.
Minimalni odmik je najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda, oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. Vsi komunalni vodi navedeni v točkah a) in b) morajo biti na mestih križanj v zaščitni cevi.
61. člen
Kadar poteka vodovodni cevovod pod drugimi komunalnimi vodi, mora biti zaradi posedanja, pritiskov, sanitarnih pogojev in drugih vplivov izveden v zaščitni cevi oziroma kineti.
62. člen
Križanje vodovodnega cevovoda z železnico mora biti izvedeno v zaščitni cevi ali kineti z obojestranskima revizijskima jaškoma in izpustom.
63. člen
Kadar pri križanju vodovodnega cevovoda s prometno potjo ni mogoče doseči ustrezne globine, ga je zaradi prometne obremenitve in zaradi možnosti popravil treba izvesti v zaščitni cevi oziroma kineti.
64. člen
Pri gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom je potrebno vodovodni cevovod zavarovati pred posedanjem.
65. člen
Na trasi vodovodnega cevovoda niso dovoljeni izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sejanje dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj, drogov javne razsvetljave in drugih podzemnih instalacij.
6.2. Odmiki
66. člen
Vertikalni minimalni odmik pri vzporednih vodih ali križanju s komunalnimi in drugimi vodi mora znašati najmanj 0,4 m ne glede na to, ali poteka vodovod pod ali nad komunalnim vodom. Križanje vodovoda s fekalno kanalizacijo mora biti izvedeno tako, da kanalizacijski vod poteka globlje pod vodovodom. Spoji na vodovodu in kanalizaciji morajo biti med seboj v največji možni oddaljenosti. Kjer križanje s fekalno kanalizacijo pod vodovodom ni možno, se izdela poseben detajl križanja za katerega je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
Kjer razmere ne dopuščajo drugačne rešitve lahko izjemoma znaša odmik tudi manj od 0,4 m, vendar je za tako rešitev potrebno posebno soglasje upravljavca.
67. člen
Horizontalni odmiki ostalih komunalnih in drugih vodov od vodovoda morajo znašati, ne glede na globino in način izvedbe, praviloma 1,5 m, najmanj pa 0,4 m. Če to ni mogoče, je potrebno v vsakem primeru posebej določiti pogoje in način izvedbe.
Objekti morajo biti odmaknjeni najmanj 3 m, drevesa in drevoredi pa 2 m od osi vodovoda v horizontalni smeri. Če to ni mogoče, upravljavec v vsakem primeru posebej določi pogoje in način izvedbe tako, da niso možni škodljivi vplivi objektov na vodovod, niti vplivi vodovoda na objekte v primeru okvar, lomov in vzdrževalnih del.
68. člen
Širina varovalnega pasu je namenjena zaščiti, vzdrževanju in popravilom vodovoda (služnostni pas) in je odvisna od premera, materiala, situacije na terenu (cesta) in pomembnosti vodovoda. Širine varovalnega pasu so določene v služnostni pogodbi z lastnikom zemljišča za vsak objekt posebej.
Praviloma so varovalni pasovi v odvisnosti od premera vodovoda naslednji:
(a) širina pasu 3 m, in sicer 1,5 m na vsako stran osi vodovoda (velja za vse vodovode, ne glede na material, od DN 50 do vključno DN 250),
(b) širina pasu 4 m, in sicer 2 m na vsako stran osi vodovoda (velja za vse vodovode, ne glede na material, od DN 300 do vključno DN 500),
(c) širina pasu 6 m, in sicer 3 m na vsako stran osi vodovoda (velja za vse vodovode, ne glede na material, vključno z DN 600 in več).
Na območju varovalnega pasu niso dovoljena gradbena dela (gradbeni posegi, deponije materiala in prekopi), globoko oranje (rigolanje) in vožnja s težkimi vozili.
69. člen
Greznice morajo biti zgrajene na oddaljenosti najmanj 5 m od vodovoda, v vsakem primeru ne smejo škodljivo vplivati na vodovod. Rešitev mora biti projektno obdelana.
Vodovodni cevovod in vodovodni priključek morata biti od greznic in drugih deponij z za zdravje škodljivimi agresivnimi in nevarnimi snovmi oddaljena najmanj 5 m oziroma ju je treba dodatno zaščititi pred škodljivimi vplivi.
Določila za odmike in križanja veljajo tudi za vodovodne priključke.
70. člen
V primeru, da zaradi prostorskih omejitev med vodovodom in kanalizacijo ni mogoče doseči predpisanega odmika, je izgradnja kanalizacije in objektov kanalizacije mogoča le v vododržni kvaliteti z izvedbo elementov kontrole tesnosti v fazi izgradnje in obratovanja. Sočasno je v navedenih primerih potrebno vodovodne cevovode zgraditi na način, ki povečuje varnost vodovoda glede možnosti onesnaževanja vode ob njegovi uporabi, kar pomeni izvedbo vodovodnih cevovodov iz trajnejših materialov (duktilnih litoželeznih cevi). Alternativno se izvedejo vodovodni cevovodi in priključki v zaščiteni cevi oziroma kineti s kontrolnimi jaški.
Kolikor zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti predpisanih odmikov, mora projektant v dogovoru s pristojno strokovno službo upravljavca določiti način izvedbe. Cevovod mora biti projektiran in izveden tako, da je zaradi vzdrževanja in popravil na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo.
Če predpisanih minimalnih odmikov ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav.
71. člen
Zaklopniki priključkov, zasuni in hidranti morajo biti oddaljeni od drugih komunalnih instalacij in objektov najmanj 0,6 m v vse smeri, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
6.3. Globine
72. člen
Globina jarka mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene cevi magistralnih, primarnih in sekundarnih cevovodov, v voznih površinah najmanj 1,2 m, v nevoznih površinah, pa najmanj 1,0 m zasipa oziroma, da bo cev pod mejo zmrzali in v skladu s statično obremenitvijo (porušitvijo) cevi. Maksimalna globina javnih cevovodov praviloma ne sme presegati 2,0 m raščenega terena; v izjemnih primerih je na krajših odsekih in le ob soglasju upravljavca dovoljena tudi večja globina.
Če predpisanih minimalnih globin ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav.
6.4. Dimenzije in materiali vodovodnih cevovodov ter način uporabe
73. člen
(dimenzije)
Nazivne mere vseh elementov vodovodov (cevi, spojniki, armature) so izražene z nazivnim premerom DN, in sicer z:
– DN/ID = DN (angleška kratica), kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer,
– DN/OD = d, kar pomeni nazivni premer glede na zunanji premer.
V vodovodnem sistemu upravljavca se uporabljajo naslednje dimenzije:
– DN: 20, 25, 32, 40, 50, 65, 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300,
– d (Fi): 32, 40, 50, 63, 75, 90, 110.
Za vse cevovode in priključke se uporabljajo cevi nazivnega tlaka najmanj NP 12,5 barov, ne glede na obratovalne pogoje. Priporočljiva je uporaba cevi tipa RC-protect z nazivnim tlakom NP 16 barov.
Standardne vrste in premeri cevi v (mm), ki se uporabljajo v javnem sistemu za vodovodne cevovode in priključke so:
– litoželezne duktilne cevi (notranji premer) DN: 80, 100, 125, 150, 200, 250 in 300,
– PEHD cevi (notranji premer): DN 20, 25, 32, 40, 50, 65, 80, 100 in 125,
– PE100-RC protect cevi (notranji premer): DN 20, 25, 32, 40, 50, 65, 80, 100 in 125.
Če se pojavijo na tržišču našim pogojem primerni materiali, je potrebno pred vgradnjo le-teh pridobiti pisno soglasje upravljavca JKP d.o.o. Slovenske Konjice Celjska cesta 3, 3210 Slovenske Konjice.
74. člen
(vgrajevanje)
1. Jeklene cevi se vgrajujejo:
a) za vodovodne cevovode v republiških in prometno zelo obremenjenih cestah in pri njihovem prečkanju,
b) pri prečkanju vodotokov v sifonu (po predhodnem soglasju upravljavca),
c) za primarne in magistralne cevovode, vključno od DN 250 navzgor.
2. Litoželezne duktilne cevi se vgrajujejo:
a) za primarne in magistralne cevovode ter praviloma na območjih večjih tlakov ter pod asfaltnimi površinami.
3. Polietilenske PEHD in PE100 RC protect cevi se vgrajujejo:
a) do vključno DN 125 mm ali po dogovoru – v suhih in stabilnih zemljiščih, razen v primerih iz tč. 1. a, b, c;
b) do vključno DN 125 mm:
– v močvirnih zemljiščih, razen pod 1. a, b, c,
– v nasipanih zemljiščih,
– v plazovitih zemljiščih, razen pod 1. a, b, c.
– v ostalih neutrjenih površinah (zelenice, travniki, kmetijska zemljišča …),
c) za izvedbo hišnih priključkov.
6.5. Zaščita vodovodnih cevovodov
75. člen
Pri križanju vodovodnega cevovoda s kanalizacijo v prepustnem terenu je potrebno z ustrezno zaščito preprečiti onesnaževanje vode in upoštevati sanitarne predpise.
76. člen
Vodovodne cevi se mehansko zaščitijo tam, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve, doseči toplotno zaščito, omogočiti vzdrževanje, zavarovati objekte pred iztekom vode in podobno. Načeloma se zaščita izvede z zaščitno cevjo, kineto, s kontrolnim jaškom in padcem kinete v jašku.
Zaščitne cevi morajo biti iz takih materialov in tako položene, da prenašajo predvideno temensko obremenitev. Za zaščit­no cev se lahko uporabi tudi plastična cev, kadar se le-ta položi v svež beton (pri prehodu vodovoda skozi temelje objektov), ali kadar se želi kontrolirati samo tesnost cevovoda. Zaščitne cevi morajo biti na kraju zaprte z ustreznimi čepi.
77. člen
Jekleni vodovodni cevovod mora biti ustrezno antikorozijsko zaščiten, tako da je dosežena izolacijska sposobnost na preboj električne energije 15kW. Prav tako mora biti ustrezno katodno zaščiten. Katodna zaščita je metoda za zaščito kovinskih delov cevovoda pred korozijo, pri kateri je zaščiteni material katoda proti obdajajočemu materialu.
78. člen
Pri polaganju cevovodov in armatur v jaških ter vodovodnih objektih se uporabljajo cevi, vijaki in matice iz nerjavečega (INOX) jekla.
6.6. Vgradnja armatur
79. člen
Vsi zasuni nad vključno DN 150 mm morajo biti praviloma vgrajeni v jašek. Zasuni nad vključno DN 150 mm morajo biti loputaste izvedbe, nad DN 200 mm pa s prenosom moči.
80. člen
Elektromotorni zasuni in lopute, ki so vgrajeni v jaških na omrežju, morajo imeti možnost napaja s pomožnim elektro-­agregatom.
81. člen
Zasuni in lopute morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu primarnega in načeloma na odcepu sekundarnega cevovoda, odcepu hidranta, zračnika, blatnika in čistilnega kosa.
Prehodni zasuni zunaj naselja morajo biti med seboj ustrezno oddaljeni v skladu s projektom, ne glede na vrsto cevovoda. Pri določanju lokacije teh zasunov pa je potrebno upoštevati terenske razmere in obratovalne pogoje.
82. člen
Čistilne kose je potrebno obvezno vgraditi pred vodomeri, večjimi od DN 50 mm, pred drugimi vodomeri pa po potrebi. Prav tako jih je potrebno vgrajevati v transportne in magistralne cevovode.
83. člen
Pri projektiranju primarnega in magistralnega vodovodnega omrežja ter naprav je potrebno določiti lokacije merilnih mest in vključitev objektov v sistem avtomatizacije in daljinskega vodenja v skladu z zahtevanimi pogoji upravljavca.
84. člen
Vodovodni cevovodi morajo biti v najnižjih točkah načeloma opremljeni z blatniki oziroma izpusti. Na teh cevovodih se lahko vgradi hidrant, če vode ni mogoče odvajati v kanalizacijo ali vodotoke. Izpust oziroma blatnik mora biti obvezno opremljen z žabjim poklopcem.
85. člen
Za javne porabnike (pranje ulic, zalivanje nasadov itd.) so v omrežju določena odvzemna mesta, opremljena z zasunom, vodomerom, nepovratnim ventilom in s hidrantom.
6.7. Dobavni tlak
86. člen
Dobavni tlak je odvisen od hidravličnih razmer in porabe vode iz omrežja. Praviloma se obratovalni tlaki gibljejo od 1,5 do 6 barov.
Če je tlak v omrežju višji od 6 barov, mora uporabnik vgraditi za obračunskim vodomerom napravo za zmanjševanje tlaka (reducirni ventil).
Če je tlak v omrežju manjši od 1,5 bara, mora uporabnik po pridobitvi soglasja upravljavca za obračunskim vodomerom vgraditi napravo za dvig tlaka.
Reducirni ventil in naprava za dvig tlaka sta sestavni del interne instalacije. Uporabnik je dolžan skrbeti za vzdrževanje teh naprav.
6.8. Priključitev naprav za zvišanje tlaka in za ogrevanje sanitarne vode
87. člen
Naprave za ogrevanje vode in druge tehnične naprave, ki rabijo vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter delujejo pod višjim tlakom, kot je v omrežju, ali se zaradi njihovega delovanja voda lahko vrača v omrežje, morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz instalacije v javno vodovodno omrežje.
88. člen
Interna instalacija uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, ki lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz instalacije v javno vodovodno omrežje.
6.9. Zaščita pred požarom
89. člen
Preko svojega omrežja napaja upravljavec tudi povezave, ki rabijo za gašenje požarov, to so hidranti, požarni rezervoarji, hidrantno omrežje, požarni mimovodi in drugo.
Hidranti se smejo uporabljati izključno za gašenje požarov. Za ostale namene se smejo koristiti le na osnovi pisnega soglasja upravljavca vodovoda. Hidranti se vgrajujejo na primarno in sekundarno mrežo. Na priključku morajo imeti zasun. Lokacijo, način izvedbe in število hidrantov določi v skladu z veljavno zakonodajo s področja Varstva pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami, projektant v soglasju z upravljavcem.
90. člen
Hidranti se vgrajujejo na sekundarnem in primarnem omrežju po predpisih o požarni varnosti.
91. člen
Hidranti na vodovodnem omrežju so podtalni in nadtalni, odvisno od razmer na terenu. Dimenzija podtalnih hidrantov ja praviloma DN 80 mm, nadtalnih pa DN 80 in DN 100 mm.
92. člen
Vsak hidrant mora imeti na odcepu zasun in drenažo za odvod vode. Mehanizem podtalnega hidranta sme biti največ 30 cm pod niveleto cestne kape.
Podzemni hidranti in zasuni morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana z ustreznim standardom. Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablico postavi na oseben drog. Drog za pritrditev označevalnih tablic je iz pocinkane cevi premera 40 mm, višine 2,0 m.
93. člen
Vodovodna omrežja, ki rabijo le za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna. Javna so sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti, potekajo pa po pravilu po javnem zemljišču ter jih na stroške lastnika omrežja vzdržuje upravljavec.
Interno hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika, je za obračunskim vodomerom in ga vzdržuje uporabnik na svoje stroške. V hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno kroženje vode.
94. člen
Priključek, ki je namenjen samo za požarno zaščito objektov, se izvede po določilih tega pravilnika in v skladu z veljavnimi predpisi. Voda iz požarnega voda se sme uporabljati le za gašenje požara in gasilske vaje.
Če ima uporabnik majhno porabo vode za sanitarne namene in istočasno v interni instalaciji hidrantno omrežje, mora obvezno način izvedbe merilnega mesta in interne instalacije definirati v soglasju z upravljavcem in v skladu z veljavnimi predpisi.
Če ni mogoče doseči požarne varnosti, je možno požarno zaščito zagotavljati z izgradnjo ustreznih požarnih bazenov s prosto gladino in za sanitarno varnost zagotoviti izmenjavo vode s priključitvijo porabnikov na končnicah požarnih vodov.
6.10. Jaški
95. člen
Sestavni del vodovodnega omrežja so jaški za armature (zasune, lopute, zračnike, blatnike) ter merilni, kontrolni in vodomerni jaški.
96. člen
Dimenzijo in lokacijo ter način izvedbe jaška za armature določi projektant v skladu s soglasjem upravljavca. Vstopna odprtina mora imeti dimenzije 80 X 80 cm in vodotesni pokrov. Vsak jašek mora imeti glede na vrsto zemljine urejeno ustrezno drenažo in odtok za vodo vode, ki se nabere v jašku. Morebitni odtok vode v jašek na propustnem terenu je potrebno izvesti z zbirnim jaškom z drenažo ali z ejektorji.
Jaški morajo biti opremljeni z lestvijo in pokrovom iz nerjavečega materiala. Za demontažo armatur nad DN 200 mm mora biti ustrezna demontažna odprtina s pokrovom iz nerjavečega materiala ali demontažni strop iz armiranobetonskih plošč.
Pri cevovodih večjih od DN 150 mm, je nerjavečo lestev potrebno izvesti tako, da jo je mogoče izvleči iz jaška.
Praviloma mora biti jašek zunaj prometne površine, razen v izrednih primerih ko to ni mogoče zagotoviti.
Velikost jaška definira montažni odmik obeh prirobnic od stene ter možnost vstopa in namembnost uporabe jaška.
Velikost jaškov je naslednja:
dolžina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov oziroma fazonov + 60 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Ø 150 mm, najmanj 150 cm na cevovodih do Ø 250 mm in najmanj 180 cm na cevovodih nad Ø 250 mm, širina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Ø 150 mm, najmanj 150 cm na cevovodih do Ø 250 mm in najmanj 180 cm na cevovodih nad Ø 250 mm,
višina: svetla višina jaška mora biti najmanj 130 cm, višina od dna jaška do oboda cevi mora biti najmanj 40 cm,
dno jaška mora biti iz gramoznih krogel Ø (10–50) mm v debelini najmanj 20 cm. V primeru, da obstaja možnost, da podtalna voda doseže koto višjo od dna jaška, je obvezna izvedba jaška z betonskim dnom,
velikost vstopne odprtine mora biti (60 x 60) cm. Locirana mora biti v kotu jaška, zapirati pa se mora s standardnim pokrovom težke ali lahke izvedbe, odvisno od obremenitve. Če so v jašku vgrajeni fazonski elementi težji od 150 kg, mora jašek imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti (80 x 80) cm, neposredno nad elementom,
montažno odprtino se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom, pri čemer mora teža pokrova odgovarjati prometni obremenitvi,
če na jašku ni montažne odprtine, se izdela strop jaška iz armiranobetonskih gredic ali plošč, ki jih je možno odstraniti,vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo izdelano v skladu z veljavno zakonodajo s področja zdravja in varstva pri delu. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška,
jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad najvišjim nivojem talne vode. V dnu jaška mora biti poglobitev za črpanje vode, nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm nasipa.
97. člen
Kontrolni merilni jašek je namenjen za odvzemanje vzorcev vode, meritev tlaka in kontrolo pretoka na posameznih odsekih javnega vodovodnega omrežja. Kontrolni jašek mora imeti urejeno odzračevanje in ustrezno drenažo ali odtok za odvod iztečene vode.
6.11. Označevanje cevovodov
98. člen
Vodovodni cevovod se označi tako, da se 50 cm nad njim položi ustrezen trak za označitev oziroma ugotavljanje poteka vodovodnega cevovoda.
99. člen
Zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, sifoni pri prečkanju vodotokov in priključki morajo biti označeni s tablicami.
6.12. Tlačni preizkus
100. člen
Postopek tlačnega preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih del izvesti pred zasipom, mora biti definiran v tehničnem poročilu projekta (PZI) in izveden v skladu z navodili upravljavca in dobavitelja. Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in odgovorni vodja del in je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije.
6.13. Načrtovanje in projektiranje
101. člen
Pri načrtovanju, gradnji in rekonstrukciji vodovoda je potrebno poleg predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, upoštevati še določila tega pravilnika ter predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje upravljavca.
Cilji postopka načrtovanja so določiti karakteristike vodovodnega sistema skladno z zahtevami tega pravilnika in skladno z opredeljenimi nivoji zagotavljanja storitev, ob upoštevanju vseh obratovalnih pogojev in ekonomskih presoj.
Upoštevati je potrebno tudi razvojne usmeritve upravljavca in usklajenost z občinskimi in državnimi planskimi in prostorskimi dokumenti.
102. člen
Projektno dokumentacijo za vodovodne objekte in opremo se izdela po projektni nalogi, ki jo pripravi upravljavec na podlagi vloge investitorja in potrebnih podatkov glede zahtev oskrbe z vodo in požarne varnosti. Pri projektiranju se morajo upoštevati vsi veljavni predpisi, vključno z zahtevami, pogoji in navodili tega pravilnika.
V projektni dokumentaciji morajo biti v tekstualnih in grafičnih sestavnih delih opisane in prikazane vse rešitve potrebne za izvedbo, funkcionalnost, obratovanje, upravljanje in vzdrževanje projektiranih vodovodnih naprav. Razložene in argumentirane morajo biti vse specifične rešitve. Podane morajo biti ocene, če je potrebno tudi analize kakršnih koli možnih škodljivih vplivov na vodovodne objekte in opremo ter ukrepi zaščite. Popisi del v projektantskem predračunu morajo vsebovati ločeni postavki nadzora in priklopa na javno omrežje kot tudi vse postavke izdelave tehnične dokumentacije: PID, GJI ter projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta.
Projektna dokumentacija vodovodnih naprav mora biti usklajena z vso obstoječo cestno in drugo komunalno infrastrukturo (po podatkih upravljavcev), prav tako tudi s predvideno infrastrukturo za katero je možno pridobiti podatke (OPPN, IDZ, IDP, PGD, PZI). Priložena mora biti zbirna karta obstoječih in predvidenih komunalnih naprav. Ko je projektna dokumentacija sestavljena iz več vrst načrtov, ki jih izdelajo posamezni odgovorni projektanti, mora odgovorni vodja projekta s posebno izjavo potrditi njihovo medsebojno usklajenost.
7. NADZOR, TEHNIČI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE
7.1. Nadzor
103. člen
Za vse novozgrajene vodovodne objekte in opremo, ki se vključujejo v vodovodni sistem, za vse vrste posegov na obstoječih vodovodnih napravah, za izvajanje del v varovalnih koridorjih kot tudi za vsa dela, ki lahko vplivajo na vodovodne naprave, je med celotno gradnjo oziroma izvajanjem posegov obvezen nadzor upravljavca. Če pripravo in celoten potek investicije vodi upravljavec, je obseg nalog in odgovornosti nadzornika določen z veljavnimi predpisi.
V primerih, ko investicije ali izvajanja posegov ne vodi upravljavec, je nadzor upravljavca nad deli, ki so navedena v prejšnjem odstavku prav tako obvezen, in sicer kot upravljavski nadzo«, ki ga mora naročiti in plačati investitor. Ta obsega kontrolo skladnosti in kvalitete del glede na projektno dokumentacijo in veljavne predpise, ne obsega pa nalog finančnega nadzora, odgovornosti v zvezi s terminskim planom, koordinacijo del, varstvom in zdravjem pri delu.
Dodatni nadzor izvaja upravljavec le takrat, kadar opravlja strokovno tehnični nadzor nad gradnjo, oziroma rekonstrukcijo drug pooblaščen izvajalec.
Izvajalec nadzora je dolžan poklicati pooblaščenega predstavnika upravljavca:
– pri izvedbi posteljice,
– pri zasipu cevovoda 30 cm nad temenom cevi,
– pri tlačnem preizkusu cevovoda,
– pri dezinfekciji cevovoda.
Priključitev novozgrajenega vodovoda na javno vodovodno omrežje lahko izvede le upravljavec vodovoda.
Nadzor nad gradnjo ali rekonstrukcijo vodovodnih naprav, ki jih bo prevzelo v upravljanje podjetje JKP d.o.o. Slovenske Konjice, izvaja pooblaščeni predstavnik podjetja JKP d.o.o. ali ustrezna pooblaščena organizacija, ki jo izbere investitor v soglasju z upravljavcem v skladu z veljavno zakonodajo in tem pravilnikom.
7.2. Tehnični pregled
104. člen
(tehnični pregled)
Tehnični pregled v smislu teh določil je preverjanje izpolnitve zahtev upravljavca danih s soglasji in pogoji tega pravilnika ter ga opravi pooblaščeni predstavnik upravljavca na ogledu, razpisanem s strani upravnega organa.
Interni tehnični pregled
Razen nadzora nad izvajanjem gradnje vodovodnih naprav je naloga odgovornega nadzornika tudi organizacija internega tehničnega pregleda, skladno z internimi navodili upravljavca (obveza vsebina dokumentacije za interni tehnični pregled). Vse ugotovitve se dokumentirajo v zapisniku, kjer se ugotovi ali je vodovod zgrajen v skladu s tehnično dokumentacijo in dovoljenji in pod kakšnimi pogoji in kdaj je lahko v obratovanju.
Po odpravljenih morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih izvajalec del in nadzornik podpišeta izjavo o odpravi pomanjkljivosti, katera je osnova za primopredajo vodovoda lastnikom in v najem, upravljanje in vzdrževanje. Če so se dela izvajala na podlagi gradbenega dovoljenja, je zapisnik internega tehničnega pregleda priloga k zapisniku komisije, ki jo imenuje upravni organ za izvedbo tehničnega pregleda pred izdajo uporabnega dovoljenja.
7.3. Prevzem v upravljanje in vodenje dokumentacije
105. člen
Pred prevzemom v upravljanje je odgovornost odgovornega nadzornika tudi priprava oziroma zagotovitev vse potrebne dokumentacije, nastale pri projektiranju in izgradnji objektov in naprav vodovodnega omrežja.
Kompletna dokumentacija (tehnična in ekonomska) objektov in naprav vodovodnega omrežja se vodi in hrani pri upravljavcu, ki je odgovoren za hrambo, varovanje, izdajanje in izločanje tehnične in projektne dokumentacije.
Pogoj za prevzem v upravljanje je tudi predložitev garancije izvajalca za kvaliteto izvedenih del v garancijskem roku, skladno z razpisnimi pogoji in pogodbo o izvedbi del.
Pred iztekom garancije se izvede super kolavdacija investicije, ki zajema pregled objektov in naprav vodovodnega omrežja ter poda zahteva za odpravo napak, če je le-to ugotovljeno.
106. člen
(predaja dokumentacije)
Predana projektna in tehnična dokumentacija mora biti kompletna, urejena po sklopih in popisana skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje ravnanja z arhivskim in dokumentarnim gradivom ter arhiviranjem gradiva.
107. člen
(vodenje katastra vodovodnega sistema)
Vodenje in vzdrževanje katastra vodovodnega sistema obsega spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah, rekonstrukcijah in popravilih vodovodnega omrežja. Izvedene spremembe na vodovodnem sistemu morajo biti obdelane v obliki elaborata katastra vodovodnega sistema in elaborata za potrebe upravljavca, ki ga izdela izvajalec montažnih del, za potrebe evidentiranja v geografskem informacijskem sistemu upravljavca vodovodnega sistema.
108. člen
(elaborat katastra vodovodnega sistema)
Elaborat katastra vodovodnega sistema mora biti izdelan skladno z veljavno zakonodajo in dodatnimi zahtevami upravljavca. Izdelan mora biti v analogni in digitalni obliki (v koordinatnem sistemu D48/GK in v koordinatnem sistemu D96/TM), medij za posredovanje podatkovnih nizov je CD (zgoščenka). Elaborat mora poleg zakonsko določenih elementov vsebovati tudi:
– certifikat,
– terensko skico meritev z označenimi številkami detajlnih točk, geodetsko mrežo in globino cevovoda (+, -) z detajli v večjem merilu,
– računsko obdelavo, spiske in datoteke,
– načrt v analogni in digitalni obliki (dwg format), ki vsebuje geodetski posnetek terena in vodovodnega sistema z vsemi pripadajočimi elementi, označbami in podatki (cevovod, oprema, objekti vodovodnega sistema, ostali objekti, frontne mere, DKN),
– fotografije jaškov, cevovodov, križanj vodov, vozlišč, detajlov itn. v jpg formatu.
Geodetske meritve morajo biti izvedene pred zasutjem vodovodnega omrežja. Pri geodetski izmeri morajo biti zajeti vsi spoji in lomi cevovoda, vsa oprema ter objekti. Zajeti je potrebno tudi karakteristične objekte, od katerih je potrebno izmeriti fronte do lomnih točk cevovoda, opreme in objektov cevovoda. Relacijske tabele (atribut vrsta vozlišča in atribut snemano) so na razpolago pri upravljavcu vodovodnega sistema.
109. člen
(elaborat za potrebe upravljavca)
Elaborat za potrebe upravljavca je dodatek k elaboratu katastra vodovodnega sistema, ki je namenjen upravljavcu vodovodnega sistema za potrebe obratovanja in vzdrževanja vodovodnega sistema.
Obvezna vsebina elaborata:
– tehnično poročilo,
– pregledna načrta: topografski in katastrski načrt v ustreznem merilu z vrisanim vodovodnim sistemom in vsemi pripadajočimi elementi: cevovodi, priključni vodi, odtoki, oprema (zasuni, sekcijski zasuni, hidranti itn.), objekti (VH, RAZ, jaški itn.), izpisi (kota terena, kota temena ali globina, vmesna razdalja),
– skica montaže z označbami montažnih shem,
– montažne sheme,
– CD s skenogramom celotnega elaborata v tif multifile formatu.
8. VAROVANJE OBJEKTOV
110. člen
Objekti za oskrbo z vodo (črpališča, prečrpališča, rezervoarji, raztežilniki, ipd.) morajo biti varovani v skladu z veljavnimi predpisi za tovrstne objekte.
Varovanje objektov se izvaja z:
– alarmnimi napravami,
– daljinskim nadzorom – telemetrijo,
– zaščitno ograjo,
– vgradnjo dodatnih kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken,
– kovinsko prečko na vhodnih vratih,
– ustrezno zaščito zračnikov itd.
9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
111. člen
Obstoječi stanje naprav, oprema in elementi vodovodnega sistema, ki so že v upravljanju upravljavca in niso grajeni oziroma vgrajeni v skladu s tem pravilnikom, ne ogrožajo pa delovanja vodovodnega sistema niti v tehničnem niti v zdravstvenem smislu, se sanirajo postopoma v roku, ki ga dopušča letno planiranje sredstev za vzdrževanje in investicije.
112. člen
Naprave, za katere odgovarja uporabnik in niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ni pa ogroženo higiensko stanje, so uporabniki dolžni sanirati postopoma v roku, ki ga določi upravljavec javnega vodovodnega sistema.
113. člen
Vsa soglasja izdana do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi, pri izvedbi pa je potrebno upoštevati tudi določila tega pravilnika.
114. člen
Ta pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve sprejema občinski svet in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Veljati začne petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
10. NAVODILA IN GRAFIČNE PRILOGE
115. člen
Navodila in grafične priloge so na razpolago pri upravljavcu javnega vodovodnega sistema.
Št. 00700-0005/2014(130)
Slovenske Konjice, dne 27. marca 2014
Župan
Občine Slovenske Konjice
Miran Gorinšek l.r.

AAA Zlata odličnost