Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/2014 z dne 17. 3. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/2014 z dne 17. 3. 2014

Kazalo

677. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (OPPN), stran 2259.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) ter 13. in 37. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07, 17/10 in 45/11) je Občinski svet Občine Laško na 21. redni seji dne 26. 2. 2014 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (OPPN)
1. člen
V besedilu 1. člena Odloka o Zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost rečica KP 2/1 (Uradni list RS, št. 20/94) se za prvim odstavkom doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Laško (Uradni list RS, št. 86/01, 98/02), sprejmejo Spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (OPPN), izdelovalca AR projekt d.o.o., Planinska cesta 5, 8290 Sevnica, pod št. OPPN 3/10.«
2. člen
Besedilo 2. člena Odloka o Zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost rečica KP 2/1 (Uradni list RS, št. 20/94) se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:
»(1) Določbe tega odloka dopolnjujejo:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE.
3. člen
Besedilo 3. člena Odloka o Zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (Uradni list RS, št. 20/94) se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:
»(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki je na južnem delu omejeno z lokalno cesto Debro–Zavrate, na vzhodu z lokalno cesto Rečica–Šmohor, na zahodu z hudourniškim potokom.
Sevenški graben ter na severu z nepozidanimi površinami kot rezervatom za morebitno širitev ureditvenega območja.
Velikost območja prostorske ureditve znaša cca 10800,00 m2.
Zemljišče je v naravi travnik. Na obravnavanem območju ni zgrajenih objektov.
Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je zemljiški kompleks s parc. št. 1155/1, 1155/2, 1155/3, 1155/4, 1110, 1112, 1286/1 – del in 1288 – del, k.o. Rečica.
Izven območja OPPN bo potekala rekonstrukcija križišča lokalnih cest Debro–Zavrate in Rečica–Šmohor. Rekonstrukcija križišča ni predmet OPPN. Izven območja OPPN bo potekala tudi izvedba priključitve območja na električno, kanalizacijsko, vodovodno, plinsko, telefonsko in optično omrežje.«
4. člen
Besedilo 4. člena Odloka o zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (Uradni list RS, št. 20/94) se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:
»(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– terciarne dejavnosti (po tem odloku so promet, trgovine, storitve, obrt, servis, proizvodnja in ostale poslovne dejavnosti). Obremenitev okolja s hrupom ne sme presegati mejne vrednosti kazalcev hrupa.
(2) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– nestanovanjski objekti,
– poslovni objekti,
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– oporni zidovi,
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi obstoječih predpisov«.
5. člen
Besedilo 5. člena Odloka o Zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost rečica KP 2/1 (Uradni list RS, št. 20/94) se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:
»(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti na podlagi predhodnega soglasja pristojnega delovnega telesa Občine Laško«.
6. člen
Besedilo 6., 7., 8. in 9. člena Odloka o Zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (Uradni list RS, št. 20/94), ki podaja pogoje za urbanistične in oblikovalske rešitve objektov in naprav se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:
»(1) Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje:
– lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod-zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega omrežja,
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Ker vsebina posameznih objektov ni natančno definirana, so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest. Osnovnemu tlorisu objekta je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane arhitektonske dodatke, maksimalno do 1/3 tlorisne površine osnovnega objekta;
– vertikalni gabarit: Objekti bodo višine do max. 12,00 m nad koto ± 0,00 m (kota pritličja), etažnost P+1N+2N (dopustna je možnost fazne gradnje). Višina etaž mora biti prilagojena tehnološkemu načrtu, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan iz več etaž pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino 12,00 m, nad koto ± 0,00 m (kota pritličja). Izjemoma se dovoli višina objekta nad 12,00 m, če to izrecno pogojuje tehnološki načrt;
– konstrukcija: montažna, betonska, jeklena in klasična zidana;
– streha: strehe bodo ravne, minimalnega naklona, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh s svetlobnimi trakovi in kupolami. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav pod pogojem, da so skriti za masko in ne presegajo določeno maksimalno višino objekta;
– fasada: je klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč in stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99);
– Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampo za dostop in funkcionalno oviranje ljudi naklona 1:15;
– parcelacija: Nova parcelacija je prikazana na grafični prilogi št. 7. Dovoljen odmik stavb od sosednjih parcelnih mej je skladen z grafičnimi prilogami. Kolikor niso poslabšane bivalne razmere, so ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča in z upoštevanjem požarno-varstvenih in obrambnih predpisov dovoljeni manjši odmiki.
Gradnja objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste ni dovoljena.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran javne ceste, ki znaša 6 m za javno pot in 8 m za lokalno cesto.
V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91 člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom) je za mešano območje predlagan naslednji kriterij za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo:
+-----------------------------+------------------+--------------+
|    Namenska raba parcele    |      Faktor      |    Faktor    |
|         za gradnjo          | zazidanosti (z)  |  izrabe (i)  |
+-----------------------------+------------------+--------------+
|     Območje proizvodnih     |                  |              |
|         dejavnosti          |       0,8        |      2,4     |
+-----------------------------+------------------+--------------+
Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele za gradnjo.
Faktor izrabe parcele za gradnjo (i) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele za gradnjo, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim.
Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1:1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo;
– zunanja ureditev parcele: parkirišča se lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovana, ali asfaltirana, manipulativne površine se asfaltirajo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi;
– faznost gradnje objekta: objekti kot etažnost objekta znotraj parcele se lahko gradijo fazno, s tem da je ena faza konstrukcijska in funkcionalna celota;
– gradbeno inženirski objekti: Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovana ali asfaltirana,
– na območju manipulativnih površin (možnost parkiranja) nadvišanje terena ni dopustno. Izvedba manipulativnih površin (možnost parkiranja) je v makadamski propustni izvedbi.
– trafo postaje so tipske izvedbe,
– reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti na lastnem zemljišču,
– osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja«.
7. člen
Besedilo 10., 11. in 12. člena Odloka o Zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (Uradni list RS, št. 20/94), ki podaja pogoje za komunalno in prometno urejanje se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:
»(1) Pogoji za komunalno in prometno ureditev:
Prometno omrežje:
Pri načrtovanju prometnega omrežja so bile upoštevane smernice Občine Laško in KS Rečica. Območje se delno nahaja v varovalnem pasu kategorizirane občinske ceste Rečica–Šmohor. Kategorizirana občinska cesta se delno rekonstruira (razširi).
Prometno se bo območje OPPN navezovalo na kategorizirano občinsko cesto preko pravokotno izvedenih izvozno-uvoznih cestnih priključkov.
Vsak objekt na območju urejanja mora imeti zadostno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti in zagotovljeno obračanje vozil na lastni parceli.
Prometne površine na obravnavanem območju morajo biti opremljene s predpisano talno in vertikalno signalizacijo.
Predvideni objekti morajo biti od roba pločnika oddaljeni 3,00 m.
Preko parcele 1110, k.o. Rečica se zagotovi služnostna pot za spravilo lesa za lastnika parcel št. 1088/1 in 1089, k.o. Rečica.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca ceste za priključevanje in gradnjo v varstvenem pasu glavne ceste in javnih poti kateremu je potrebno priložiti dokazilo o statični stabilnosti in varnosti objekta pred obtežbami javnega prometa na kategorizirani javni cesti.
Kanalizacijsko omrežje:
Pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja so bile upoštevane smernice Občine Laško.
Na obravnavanem območju je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema v vodotesni izvedbi.
Območje predvidene ureditve je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za fekalne odpadne vode v križišču med domačijama Jakopič in Guček – odcep proti Šmohorju, v cesti Spodnja Rečica–Zavrate–Brezno. Meteorne vode je potrebno voditi v odprti odvodnik na tem območju.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01).
Če omrežje komunalne oskrbe (meteorne in fekalna kanalizacije) ni vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali pogodba o opremljanju ni sklenjena, lahko investitor ne glede na določbe prostorskega akta zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike – izvedba individualne MČN in zadrževalnega bazena z iztokom v potok Sevenški graben. Po izgradnji javne meteorne in fekalne kanalizacije se vsi objekti priključijo nanjo.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje.
Vodovodno omrežje:
Na območju bo možna priključitev na javno vodovodno omrežje, pod projektnimi pogoji, katere bo na zahtevo investitorja izdelal upravljavec javnega vodovoda Laško. Zasnovo vodovodnega in hidrantnega omrežja je potrebno projektno obdelati.
Za oskrbo požarne in pitne vode je v soglasju z upravljavcem predvidena dograditev obstoječega vodovodnega omrežja. Na predvidenem vodovodu se postavijo nadzemni hidranti.
Lokacija vodomernega jaška mora biti usklajena z upravljavcem vodovoda. Praviloma se nahaja na nepovoznih površinah v neposredni bližini objekta. Jašek mora biti dostopen upravljavcu vodovoda.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
Električno omrežje:
Na obravnavanem območju oziroma v neposredni bližini so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi in objekti:
– srednjenapetostni 20 kV kablovod Rečica – RTP Laško;
– srednjenapetostni 20 kV kablovod Huda jama – RTP Laško;
– nizkonapetostni 0,4 kV nadzemne izvedbe.
Energija za napajanje objektov v območju urejanja bo zagotovljena iz nove transformatorske postaje TP Pot na Šmohor z novim priključnim SN kablovodom.
Od predvidene transformatorske postaje pa do posameznih objektov, oziroma elektro omaric se izvede priključni NN električni kabel.
Izvede se osvetlitev območja urejanja s svetilkami na drogovih in reflektorji, ki se montirajo na fasado objektov.
V primeru izpada električne energije je ob objektu predviden diesel agregat, ki se vključi avtomatsko ob izpadu mrežne napetosti. Pri projektiranju predvidenih objektov je potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasje za priključitev objekta.
Idejna zasnova elektroenergetskega napajanja za območje OPPN za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 št. 5/13, katero je izdelalo podjetje ELEKTRO-HIDRO Žaberl d.o.o. v septembru 2013 je osnova za izdelavo projekta za gradbeno dovoljenje in projekta za izvedbo.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
Plinovodno omrežje:
Na območju prostorske ureditve ni evidentirano plinovodno omrežje. V soglasju z upravljavcem Adriaplin d.o.o. Ljubljana, PE Celje, je možno v bodoče priključevanje objektov na obstoječe plinovodno omrežje. V ta namen je predvidena izvedba novega plinovodnega omrežja Sp. Rečica od obstoječe točke v križišču Ceste v Rečico – varovana stanovanja do načrtovanih objektov v obravnavanem območju.
Predviden plinovodni priključek DLI5-Pel 10-350-1000 mbar za območje Rečica se priključuje na obstoječi plinovod DL13-PE200, ki poteka v cesti v Rečico in se bo izvedel do predvidenega območja na skrajnem robu cestišča.
Za predvideno plinifikacijo ureditvenega območja je potrebno predvideti traso plinovoda, ki bo potekal v skrajnem robu cestnega profila po zemlji v globini 1,0–1,1m z varnostmi odmiki plinovodnega razvoda od ostalih infrastrukturnih priključkov.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na plinovodno omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
Optično in TK omrežje:
Na območju urejanja ni javnega TK omrežja v upravljanju Telekom Slovenije oziroma ni na razpolago novih TK kapacitet, zato je potrebno zgraditi novo TK omrežje.
V soglasju z upravljavcem Telekom Slovenije d.d. je možnost priključitve objektov na obstoječe TK omrežje.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
KRS:
Na območju urejanja je evidentirano KKS. V soglasju z upravljavcem Elektro Turnšek d.o.o. Celje je možnost priključitve objektov na kabelski komunikacijski sistem.
Na območju oziroma neposredni bližini, kjer se predvideva gradnja proizvodno-obrtne dejavnosti je že izgrajen primarni, sekundarni ter distribucijski razvod kabelsko razdelilnega sistema KRS.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
Odpadki:
Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Laško.
Ogrevanje objektov:
– priključek na plinovodno omrežje v soglasju z upravljavcem,
– na območju urejanja je za ogrevanja objektov dovoljeno postaviti rezervoar kurilno olje ali utekočinjeni naftni plin,
– dovoljenje so drugi alternativni viri ogrevanja (biomasa, toplotna črpalka …)«.
8. člen
Besedilo 13. in 14. člena Odloka o Zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (Uradni list RS, št. 20/94), ki podaja pogoje za varovanje okolja se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:
»(1) Rešitve in ukrepi za celotno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in varovanje zdravja ljudi, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom:
Rešitve in ukrepi za celotno ohranjanje kulturne dediščine
Ohranjanje kulturne dediščine:
Območje predvidenih posegov leži izven območij, ki so z veljavnimi planskimi in prostorsko izvedbenimi akti Občine Laško zavarovani kot kulturni spomenik oziroma kulturna dediščina.
Območja in objekti kulturne dediščine so relativno oddaljeni od območja OPPN, zato izvedba ne bo imela neposrednih ali posrednih vplivov. Zasnova območja v prostoru ne predstavlja nove dominante, zato izvedba OPPN ne bo imela vpliva povezanega z vizualnim dojemanjem prostora. Po vzpostavitvi dejavnosti na območju ne pričakujemo kakršnih koli kumulativnih ali sinergijskih vplivov na enote in območja kulturne dediščine v okolici.
Varstvo arheoloških ostalin:
Upoštevati je treba le splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in varovanje zdravja ljudi
Za OPPN je izdelano Okoljsko poročilo (izdelovalec IPSUM, okoljske investicije d.o.o., Domžale) skladno z 41. členom Zakona o varstvu okolja/ZVO-1-UPB1/ (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08) in Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) in je sestavni del omenjenega OPPN. Vsebuje informacije, potrebne za celovito presojo vplivov izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta na okolje in njegove dele ter upošteva zahteve varstva okolja, ohranja naravo, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine. Okoljsko poročilo upošteva vsebino in natančnost plana ter obsega tekstualni in kartografski del, ki je prilagojen merilu OPPN.
Varstvo tal:
S stališča onesnaževanja tal ureditev območja ne bo pomenila velike obremenitve. Utrjene površine bodo nagnjene in opremljene z lovilci olj. Na območju bo ustrezno urejeno odvajanje odpadnih padavinskih in komunalnih vod ter zbiranje komunalnih odpadkov. Neposredni, trajni, daljinski in dolgoročni vpliv izvedbe OPPN na morebitno onesnaženje tal, na ravnanje z rodovitno zemljo in na prisotnost erozijskih območij zaradi plazenja tal in delovanja površinskih vodotokov se ocenjuje kot nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov)(C).
Predvideni omilitveni ukrepi:
– Z gradnjo spremljajoče gospodarske javne infrastrukture, razen nujnih povezav, se ne sme posegati v prostor v okolici območja urejanja.
Odvečni odkopni gradbeni material se ne sme odlagati v sosednja gozdna in kmetijska območja. Ukrep bo pripomogel k ohranitvi sosednjih površin v obstoječem stanju, s tem pa ne bo prihajalo do degradacije tal.
– Tovorna vozila med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na gozdnih in travniških površinah na robovih območja. V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja.
– Upoštevanje vseh tehničnih in zaščitnih ukrepov na gradbišču. Uporaba gradbenih strojev, ki so tehnično brezhibni ter materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Določitev nujnih ukrepov za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na gradbišču. Zmanjšanje ali popolna preprečitev nevarnosti onesnaženja tal med gradnjo.
– S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Zmanjšanje prašenja v zrak in odlaganja prahu v okolici ureditvenega območja OPPN, kjer se nahajajo tudi stanovanjski objekti.
– Namenska uporaba rodovitnega dela tal za sanacijo degradiranih površin ali pa uporaba zemljine pri ureditvah znotraj območja urejanja OPPN. Ohranitev in koristna uporaba prsti in s tem posredno manjšanje posega na tla. Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
– Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Z izvajanjem ukrepa bo omogočen takojšnji začetek ozelenitve poškodovanih površin.
– Vse ureditve znotraj območja urejanja, ki se načrtujejo ob potoku, morajo upoštevati ohranjanje obvodne vegetacije in bregov. Neposrednim posegom v brežine vodotoka se je potrebno izogibati. Pri novih zasaditvah v sklopu zunanje ureditve območja naj bo upoštevan izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Z upoštevanjem omejitev bo omogočena ohranitev obvodne vegetacije in brežin vodotoka, s tem pa se izogne tudi potencialnemu povečanju vodne erozije. Skladnost drevesnih in grmovnih vrst na in izven območja.
– Priporočena varnostna razdalja objekta od gozdnega roba naj znaša najmanj 20 metrov. Zmanjšanje ogroženosti objektov in ljudi na območju v primeru neurja.
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
Mejna vrednost dnevnega kazalca hrupa L(DAN) zaradi obratovanja gradbišča za III. stopnjo varstva pred hrupom, kamor spada stanovanjsko območje v okolici ureditvenega območja OPPN, zanaša 58 dB(A). Mejna vrednost dnevnega kazalca hrupa zaradi obratovanja gradbišča bo presežena v 20-metrskem pasu okoli gradbišča (meje OPPN). V tem pasu se stanovanjski objekti ne nahajajo.
Zaradi gradbenih del na območju pri najbližjih stanovanjskih objektih torej raven hrupa ne bo presegla dovoljene ravni. V kasnejših fazah gradbenih del bo na območju prisotno manj gradbene mehanizacije, raven hrupa zaradi obratovanja gradbišča bo zato nižja. Po vzpostavitvi dejavnosti bo območje za svojo okolico potencialno predstavljalo dodaten vir hrupa. V neposredni okolici območja se nahajajo stanovanjski objekti. Glede na obstoječo raven hrupa na območju predvidevamo, da bi lahko kakršnakoli hrupna dejavnost, ki poteka izven zaprtih prostorov stavb, lahko povzročila preseganje mejnih vrednosti ravni hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom ob izpostavljenih stanovanjskih objektih.
Predvideni omilitveni ukrepi:
– Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06).
– Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
– Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.
– Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).
– Glede na obstoječo raven hrupa na območju niso dovoljene hrupne dejavnosti, ki potekajo izven zaprtih prostorov stavb. V primeru hrupnih dejavnosti, ki bodo potekale znotraj zaprtih objektov, je potrebna izvedba ustreznih protihrupnih ukrepov (protihrupne fasade in okna, primerna razporeditev virov hrupa in odprtin na objektu, aktivna protihrupna zaščita virov hrupa). Ob stanovanjskih objektih v okolici ni dovoljeno preseganje mejnih vrednosti ravni hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom. To je po začetku obratovanja dejavnosti potrebno potrditi s prvimi meritvami in po potrebi obratovalnim monitoringom hrupa.
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11). Ker so na širšem območju OPPN že prisotne dejavnosti, ki jih po Uredbi o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 112/05, 37/07, 88/09, 92/10, 51/11) uvrščena v skupino 16.1, ki označuje naprave za proizvodnjo premaznih sredstev (Barv, lakov), sredstev za zaščito lesa in zgradb, lepil ali tiskarskih barv bi umestitev podobnih dejavnosti na območje OPPN lahko imela bistveni vpliv na kakovost zraka na območju. Na območje se tako naj ne umešča dejavnosti, pri katerih bi se zaradi lastnosti dejavnosti lahko bistveno povečala koncentracije delcev PM10 (skupni prah), žveplov dioksid, ogljikov monoksid (CO), dušikov oksid ter organske spojine.
Na območje bo na kakovost zraka vplivalo tudi ogrevanje objektov v zimskih mesecih. Vsi objekti bodo predvidoma priključeni na javni plinovod. V objektih bodo tako plinske peči manjše toplotne moči od 10 MW, ki sodijo med male kurilne naprave. Izgorevanje zemeljskega plina je povezano z majhnimi emisijami škodljivih snovi in je ekološko zelo sprejemljivo. Emisije snovi zaradi ogrevanja objektov tako ne bodo neposredno vplivale na prebivalstvo v stanovanjskih objektih na območju in širši okolici. Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Predvideni omilitveni ukrepi:
– Močenje materiala in zemljin v primeru suhega in vetrovnega vremena. Vozilom naj se na prehodu z gradbišča na asfaltno podlago z vodo očisti pnevmatike, da ne bo prihajalo do raznosa zemljin na cesto, kjer se po osušitvi praši. V času gradnje je območja večjih posegov potrebno sprotno kultivirati in s tem preprečevati tudi prašenje. V primeru suhega vremena bo tako preprečen raznos snovi v okolico. Preprečilo se bo tudi raznašanje materialov na ceste in okoliška naselja.
– Na območje se ne umešča dejavnosti, pri katerih bi se zaradi lastnosti dejavnosti lahko bistveno povečale koncentracije onesnaževal v zraku (delci PM10 (skupni prah), žveplov dioksid, ogljikov monoksid (CO), dušikov oksid ter organske spojine v zraku ...). Z umeščanjem dejavnosti z manjšim vplivom na zrak se bo ohranila obstoječa kakovost zraka na območju.
Varstvo voda:
Površinske vode:
Pri načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MOP, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje.
Območje je poplavno ogroženo s strani hudourniškega potoka Sevenški graben. V ta namen se je izdelala Hidrološko-hidravlična presoja ogroženosti Sevenškega grabna (HIGRA d.o.o. Maribor št. 917/11) iz katere je razvidno, da obstoječa struga Sevenški graben ne prevaja pretoke visoke vode s povratno dobo Q(100). Visoke vode, ki prestopijo levi breg med PR 16 in PR 20 se dolvodno ne razlivajo ob potoku, ampak zaradi konfiguracije terena stečejo po lokalni cesti v naselje. Poplavne vode so razen v priobalnem pasu nižje od 10 cm. Poplave na desnem bregu so omejene med PR 13 in PR 18 in se ne razlivajo na širše območje. Izdelana je bila tudi karta globine in hitrosti toka (risba 4) iz katere je razvidno, da na poplavnem območju ni večje nevarnosti, kar je posledica izredno majhne globine poplavne vode. Na osnovi risbe s prikazom globin toka ter zmnožka globin in hitrosti toka je bila izdelana karta razredov poplavne nevarnosti.
Izdelana je bila tudi karta erozijske nevarnosti pri pretoku Q(100,) ki jo določa debelina odplavljenega in odloženega preperelega kamninskega materiala. Na obravnavanem potoku se ne izvaja monitoring erozijskih procesov, zato je podana inženirska ocena erozijske nevarnosti glede na detajlni terenski ogled in na pridobljeno geotehnično poročilo, ki ga je izdelalo podjetje Geosvet iz Celja. Večina poplavnega območja se nahaja v območju majhne erozijske nevarnosti zaradi izredno majhne globine poplavnih vod. Zaradi varnosti so bila območja, kjer je zmnožek globine in hitrosti toka znaša več kot 0,5 m2/s uvrstili v območje srednje erozijske nevarnosti. Višina obstoječega terena v majhnih in preostalih poplavnih območjih se ne spreminja in ni dovoljeno nasipavanje terena, kar pomeni nespremenjeno poplavno nevarnost.
S konceptom umika objektov iz poplavnega območja se obstoječe poplavno stanje ne bo spremenilo, oziroma poslabšalo. Na območju predvidenih parkirišč je smotrno zavarovanje platoja izvesti s travnatimi ploščami ter s tem zagotoviti nespremenjeno prepustnost tal.
Na območju v OPPN določenih manipulativnih površinah (možnost parkiranja) v majhnih in preostalih poplavnih površinah nadvišanje terena ni dopustno. Izvedba manipulativnih površin (možnost parkiranja) je v makadamski propustni izvedbi.
Pretok poplavnih vod čez predvidena parkirišča bo še vedno odtekel razpršeno kot dotlej.
Odvodnjavanje in čiščenje odpadnih vod je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) in Uredbo o emesiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati zaključke predloženega geomehanskega poročila. Odvod padavinskih vod mora biti načrtovan tako, da ne bo nenadzorovanega odvajanja voda po erozivnih oziroma plazljivih zemljiščih.
Omilitveni ukrepi za površinske vode in poplavno varnost:
– Ustrezna zasnova kanalizacijskega sistema na območju, ki bo prilagojen novim objektom in dejavnostim ter ločeno zbiranje in odvajanje odpadnih padavinskih in komunalnih vod. Zmanjšanje obremenitve površinskih vodotokov in tal z odpadnimi komunalnimi vodami;
– Obstoječi teren na poplavnem območju se ne sme spreminjati oziroma nasipavati in nadvišati;
– Odvajanje padavinskih vod v vodotok preko peskolovov, lovilcev olj in zadrževalnikov. Ureditev zelenih površin za zmanjšanje odtoka padavinske vode. S tem bo preprečeno odvajanje odpadnih padavinskih vod z utrjenih površin v kanalizacijski sistem, tla ali vodotok;
– Ob vodotoku je potrebno zagotoviti možnost dostopa tako za potrebe vzdrževanja vodotoka, kakor tudi gospodarjenja z gozdovi in obvodno vegetacijo na zahodnem robu predvidene prostorske ureditve. V ta namen je potrebno zgraditi utrjeno prometnico, ki bo po potrebi uporabna tudi za izvoz lesa.
Sevenški graben bodo na zahodni strani prečkali elektro vodi na južni strani pa se v območju križišča se izvedejo priključki na vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in TK omrežje. Pri načrtovanju križanj vodotoka je potrebno pri projektiranju upoštevati naslednje usmeritve:
– križanja vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se prevodna sposobnost struge ne bo zmanjšala,
– teme cevi mora biti na globini minimalno 1,5 m pod dnom vodotoka,
– na tej globini mora cev potekati na razdalji med spodnjima robovoma brežin in še 3 do 5 m na vsako stran,
– v primeru posega v brežino z izvedbo križanja, morajo biti dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavarovane,
– zavarovanje struge pri križanju mora biti ustrezno dimenzionirano, da bo odporno proti erozijskemu delovanju naraslih voda, pri čemer je potrebno upoštevati danes veljavne ekološko naravnane zahteve povezane s posegi v površinske vodotoke. V čim večji možni meri morajo biti uporabljeni naravni materiali, kot so kamen, les in vegetativna zavarovanja. V primeru prečkanja vodotoka s podvrtanjem, zavarovanje struge ni potrebno.
Podzemne vode:
Območje občine sodi skladno s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemne vode (Uradni list RS, št. 63/02) v vodno telo podzemne vode Spodnji del Savinje do Sotle. Območje OPPN ne leži na vodovarstvenem območju. Najbližje vodovarstveno območje se nahaja na oddaljenosti 2,5 km v smeri proti SZ.
Omilitveni ukrepi za varstvo podzemnih vod:
– Oskrba delovnih strojev in naprav z gorivom in morebitna manjša vzdrževalna dela (dolivanje olja) morajo biti opravljena na utrjenih površinah, opremljenih z lovilci olj. Te površine morajo biti določene v načrtu organizacije ureditve gradbišča. Transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali med gradnjo morajo biti tehnično brezhibni in
ustrezno vzdrževani. Z ukrepi je mogoče učinkovito zmanjšati nevarnost delovne nesreče in posledično onesnaženja tal, od koder bi nevarne snovi lahko pronicale v podtalnico.
– Vozne in parkirne površine naj se vodotesno utrdijo (asfalt …) ogradijo z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki naj bodo opremljeni s peskolovi in lovilci olj. Ukrep je predpisan že v poglavju Tla. Pravilno odvajanje onesnaženih padavinskih voda z utrjenih površin cone bo močno zmanjšalo obremenjevanje tal in podzemnih voda.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od MKO – ARSO Celje.
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika padavinskih vod na parcelah, ter izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.
Varstvo gozda:
Območje urejanja je v celoti na negozdnih površinah. Za zagotovitev minimalnega negativnega vpliva na gozd in gospodarjenje z gozdom na sosednjih površinah, je potrebno pri izvedbi posega upoštevati naslednje usmeritve:
– za potrebe gospodarjenja na sosednjih gozdnih površinah je potrebno ohraniti možnost dostopa na parcelo št. 1047/3, 1087/1 1088/1 in 1089, vse k.o. Rečica. Krčitev gozdne površine zaradi zagotovitve varnosti objektov ob poudarjenih funkcijah gozdov in konfiguraciji terena ter povezani plazljivosti, ni sprejemljiva. Primeren pa bo posek posameznih debelejših dreves z namenom razbremenitve pobočja. Pri tem je za posek potrebno pridobiti soglasje lastnika,
– ob vodotoku je potrebno zagotoviti možnost dostopa tako za potrebe vzdrževanja vodotoka, kakor tudi gospodarjenja z gozdovi in obvodno vegetacijo na zahodnem robu predvidene prostorske ureditve. V ta namen je potrebno zgraditi utrjeno prometnico, ki bo po potrebi uporabna tudi za izvoz lesa.
Ohranjanje narave:
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno.
Ravnanje z odpadki:
Izvedba OPPN bo vplivala na povečano količino komunalnih in gradbenih odpadkov ter morebitno tudi posameznih frakcij nevarnih odpadkov. Pri izvajanju gradbenih del je potrebno nastale količine gradbenih odpadkov ločevati v največji možni meri že pri samem postopku nastajanja. Investitor mora skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov.
Po vzpostavitvi dejavnosti bodo na območju nastajali predvsem komunalni odpadki, ki jih bo odvažalo komunalno podjetje na odlagališče za nevarne odpadke. Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnikih nameščenih na zbirnih mestih. Zbiranje manjših količin nevarnih odpadkov bo ločeno od komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.
Z OPPN se v prostor ne umešča dejavnost, ki bi bistveno povečala količino odpadkov, ki bi lahko imeli negativen vpliv na okolje.
Elektromagnetno sevanje:
Stanovanjsko območje v neposredni okolici območja OPPN spada med območja s I. stopnjo varstva pred sevanjem, kjer veljajo strožje mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja. Energija za napajanje objektov v območju urejanja bo zagotovljena iz nove TP Pot na Šmohor z novim SN kablovodom. Od predvidene TP do posameznih objektov, oziroma elektro omaric bo izveden priključni NN električni kabel. Osvetlitev območja bo izvedena s svetilkami na drogovih in reflektorji montiranimi na fasade objektov.
Ne glede na namestitev povzroča predvidena TP v svoji okolici razmeroma majhno električno polje, ki je podobno električnemu polju napajanja kablov.
Značilna TP v naselju (630 kVA) povzroča sevalne obremenitve, ki so že na razdalji približno 5 m nižje od zakonsko določenih mejnih vrednosti za I. območje varstva pred sevanji. Tako ni pričakovati, da bi lahko taka postaja kakorkoli povečala električna in magnetna polja, ki so že v vsakem stanovanju stalno navzoča zaradi sevanj gospodinjskih naprav ter električnega ožičenja.
Oddaljenosti, ki so manjše od 5 m, si zaslužijo dodatno pozornost in natančne meritve.
Svetlobno onesnaženje:
Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino.
Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10 kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.
Varovanje zdravja ljudi:
Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bistvenih vplivov na okolje ne bo in kakovost bivanja se zaradi opredeljenih dejavnosti v OPPN ne bo poslabšala. S tem se tudi higiensko-zdravstvene razmere prebivalstva ne bodo slabšale.
OPPN bo imel občasno kratkotrajen vpliv na zdravje ljudi ter bivanjske kakovosti v bližnjih naseljih predvsem v času gradnje in prevozov materiala (morebitno prašenje in hrup). Območje OPPN tudi ni na vodovarstvenem območju, kot tudi ne v bližini njega. Prav tako tudi izvedba OPPN ne bo povečala možnosti naravnih nesreč, v tem primeru erozije, saj bo območje ustrezno urejeno.
Predvidena lokacija je kompromisna rešitev, ki v največji možni meri upošteva možnosti proizvodnih dejavnosti ter bližino drugih dejavnosti na katere ima obravnavana dejavnost vpliv.
Znotraj območja urejanja potrebna infrastruktura še ni zgrajena, je pa infrastruktura v neposredni bližini (pitna voda in odvajanje odpadnih voda, redni odvoz odpadkov). Sama dejavnost ne bo zaznavno povečala emisij škodljivih v zrak, saj so te že prisotne na območju. prostorska razporeditev upošteva obstoječe stanje v prostoru, omogoča primerne pogoje ta dejavnost in dostop z vozili do objektov.
Omilitveni ukrepi, ki so potrebni za izvedbo OPPN in s katerimi se zmanjša potencialni vpliv na kakovost življenja ter higiensko-zdravstveno stanje občanov, so navedeni pri predhodnih poglavjih, kjer se obravnava posamezna okoljska sestavin.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v eleboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevani objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo
EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega-geotehničinega poročila.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Zaščitni ukrepi:
Skladno s predpisi s področja graditve zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v bližini vodotoka zato je potrebno upoštevati Hidrološko-hidravlično študijo, ki je izdelana za to območje.
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic«.
9. člen
Besedilo 15. in 16. člena Odloka o Zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (Uradni list RS, št. 20/94), ki podaja pogoje za etapnost izvajanja in tolerance se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:
»(1) Etapnost izvajanja:
I. etapa
– izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (cesta, kanalizacija, plin, vodovod in elektrika);
II. etapa
– zgraditi objekte,
– hortikulturna ureditev okolice objekta.
Na območju urejanja se stavbe (lokali) lahko gradijo v več etapah, ki so med seboj časovno neodvisne ali povezane.
(2) Tolerance:
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na novi parceli po načrtu parcelacije z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih parcel in varstveni pas lokalne ceste,
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekt se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele. Nov objekt se lahko gradi manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »-«,
– za vertikalni gabarit: maksimalna višina objektov je 12,00 m, izjemoma se dovoli višina objekta nad 12,00 m če to pogojuje tehnološki načrt,
– za koto tal pritličja objekta je toleranca do ±50 cm, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo za gradnjo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
– dovoljena je združitev uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,
– dovoljena je združitev in delitev gradbenih parcel,
– v primeru združitve gradbenih parcel se lahko gradi en samostojni objekt pod pogojem, da se ne spreminja razmerje med pozidanostjo ter, da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost,
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta,
– če omrežje komunalne oskrbe ni vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali pogodba o opremljanju ni sklenjena, lahko investitor ne glede na določbe prostorskega akta zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike,
– pri načrtu parcelacije je možno odstopanje, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezni objekt.
(3) Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta:
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati, po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
10. člen
V skladu s prostorskimi sestavinami Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Laško (Uradni list RS, št. 86/01, 98/02) Občinski svet Občine Laško sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (Uradni list RS, št. 20/94) po projektu št. 3/10, ki ga je izdelal biro AR Projekt d.o.o. Sevnica.
11. člen
Projekt iz 10. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Občine Laško in izdajo gradbenih dovoljenj pristojni upravni enoti.
12. člen
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-28/07
Laško, dne 26. februarja 2014
Župan
Občine Laško
Franc Zdolšek l.r.

AAA Zlata odličnost