Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/2014 z dne 21. 2. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/2014 z dne 21. 2. 2014

Kazalo

402. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Dol pri Ljubljani, stran 1457.

Na podlagi 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF), 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list SFRJ, št. 83/89, Uradni list SRS, št. 5/90, Uradni list RS – stari, št. 26/90, 10/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 110/02 – ZGO-1 in 2/04 – ZZdrI-A), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/13), ter 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 48/10) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na seji dne 18. 12. 2013 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Dol pri Ljubljani
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način izvajanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč na območju Občine Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: občina).
S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.
2. člen
Pokopališka dejavnost je dejavnost, ki obsega: zagotovitev možnosti uporabe mrliške vežice in oddajanje prostorov za grobove v najem.
Pogrebna dejavnost je dejavnost, ki obsega: vse pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem.
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega: vzdrževanje pokopališč, razdelitev pokopališč na posamezne zvrsti grobov, opustitev pokopališč ter dejanja v postopku za prekop umrlih oziroma prenos posmrtnih ostankov.
3. člen
Na območju Občine Dol pri Ljubljani so pokopališča v naslednjih krajih:
– pokopališče Beričevo – za območja naselij Beričevo in Brinje,
– pokopališče Dol pri Ljubljani – za območja naselij Dol pri Ljubljani, Kleče pri Dolu, Podgora pri Dolskem, Videm, Zaboršt pri Dolu in Zajelše,
– pokopališče Dolsko – za območja naselij Dolsko, Kamnica, Laze pri Dolskem, Osredke, Petelinje in Senožeti,
– pokopališče Vinje – za območje naselja Vinje,
– pokopališče Križevska vas – za območje naselij Klopce, Križevska vas, Vrh pri Dolskem in Zagorica pri Dolskem.
Mrliške vežice imajo naslednja pokopališča:
– Beričevo,
– Dol pri Ljubljani,
– Dolsko,
– Vinje in
– Križevska vas.
Na teh pokopališčih se pokopavajo:
– vsi umrli prebivalci okoliša, za katerega je posamezno pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci,
– osebe, ki so bile rojene v okolišu pokopališča, živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane doma.
Izjemoma se, v soglasju z upravljavcem pokopališča, na teh pokopališčih pokopavajo tudi umrli iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujci, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma, če tako želijo svojci umrlega.
4. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost se opravlja na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
Upravljalec pokopališč na območju Občine Dol pri Ljubljani je Občina Dol pri Ljubljani.
Občina Dol pri Ljubljani za vsako pokopališče imenuje upravnika pokopališča, ki je lahko pravna ali fizična oseba. Upravnik je upravičen do plačila nadomestila za opravljeno delo, za kar se med upravljalcem in upravnikom pokopališča sklene posebna pogodba.
5. člen
Pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem obsegajo:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev in prevoz umrlega,
– upepelitev umrlega,
– čuvanje umrlega v mrliški vežici,
– prenos umrlega na pokopališče,
– izkop in zasutje jame ter zaščita sosednjih grobov,
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– prva ureditev groba,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom ter v skladu s krajevnimi običaji.
6. člen
Oddajanje prostorov za grobove v najem obsega predvsem naslednja opravila:
– oddajanje grobnih prostorov v najem,
– sklepanje najemnih pogodb,
– vodenje evidence o grobovih, evidence sklenjenih najemnih pogodbah ter kataster komunalnih naprav na pokopališču.
7. člen
Urejanje pokopališč obsega predvsem naslednja opravila:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov na odlagališče,
– vzdrževanje zelenih površin (košnja, obrezovanje, odstranjevanje plevela, gnojenje …),
– vzdrževanje poti in vmesnih prostorov med grobovi,
– skrb za ureditev in vzdrževanje mrliških vežic in njihovih funkcionalnih zemljišč ter vzdrževalna dela na drugih objektih in napravah na območju pokopališč,
– vzdrževanje reda in miru na pokopališču, kolikor ne gre za izvrševanje javnih pooblastil,
– sodelovanje pri organizaciji in izvedbi aktivnosti ob Dnevu spomina na mrtve,
– izdelava predloga programa urejanja in obnove ter širitve pokopališč objektov in naprav,
– vodenje katastra pokopališč in izdelava načrta pokopališča z razdelitvijo na oddelke, grobove in žarne niše in označitvijo površine, lege in oblike različnih zvrsti grobov, evidenco grobov/niš z oznako groba/niše, evidenco pokopanih oseb v posameznem grobu/niši in datum pokopa,
– izdajanje dokumentov v postopku za prekop ali pokop umrlih ali prenos posmrtnih ostankov.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
8. člen
Umrli do pokopa praviloma leži v mrliški vežici, le izjemoma je dovoljeno čuvanje umrlih v domači hiši s predhodnim soglasjem upravljalca in upravnega organa.
Prevoz umrlega s kraja smrti, na kraj kjer se čuva, je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
Prevoz umrlega je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili.
9. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim, ožji sorodniki, ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ v občini, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega ali po volji svojcev. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
10. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljavcu pokopališča. Ta v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogrebni obred, določi točen čas pokopa in zvrst ter lokacijo groba ter o tem izda naročniku pogreba ali osebi, ki za naročnika opravi pogrebne storitve, dokument v pisni obliki. Upravljavec lahko navedeni dokument pošlje tudi po elektronski pošti. Oseba, ki opravi pogrebne storitve, mora v celoti upoštevati čas pokopa, zvrst in lokacijo groba, kot ga določi upravljavec pokopališča.
11. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, se umrlega do pokopa izjemoma lahko položi tudi v drugi objekt zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
12. člen
Umrlega se položi v krsto in pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja upravnega organa pristojnega za notranje zadeve, po predhodnem soglasju organa pristojnega za zadeve zdravstvenega varstva, na območju, kjer se pokop opravi.
Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma, na podlagi dovoljenja upravnega organa pristojnega za notranje zadeve, zunaj pokopališča.
13. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
14. člen
Pokopi se lahko opravljajo vsak dan, v skladu z dogovorom med upravnikom pokopališča in svojci umrlega.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
15. člen
Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo svojcev oziroma naročnikom pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je komemoracija in ima javno pietetni značaj.
Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovorom med svojci in upravnikom pokopališča o načinu priprave in vodenja pogrebne slovesnosti.
Na željo pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev oziroma osebe, ki poravna stroške pokopa se pokop lahko opravi v ožjem družinskem krogu.
Pri javni pogrebni slovesnosti je lahko vsakdo nemoteno navzoč, ki se kraju in času primerno obnaša.
16. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna slovesnost, do groba na pokopališču po krajevno običajnem načinu.
Na željo umrlega ali svojcev se opravi verski obred na krajevno običajen način med samim potekom sprevoda in v objektu, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
O pogrebu je upravljavec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali po krajevnem običaju.
17. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom krste oziroma žare s poslovilnega odra.
Dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki. Pogrebniki morajo biti oblečeni v svečane obleke. Ne glede na navedeno pa lahko na željo pokojnika, njegovega najbližjega sorodnika oziroma naročnika pogreba dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare namesto pogrebnikov izvede nekdo drug.
Pogrebna svečanost se v primeru verskega pogrebnega obreda prične z obredom verske skupnosti, če pa pri njej sodeluje tudi godba oziroma pevci, le-ti še pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo oziroma zapojejo žalostinko, sledijo pa lahko še poslovilni govori.
Pogrebni sprevod se odvija s kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču.
18. člen
Razvrstitev v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednja:
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, predstavnik verske skupnosti, če je navzoč, nosilci zastav in praporov, odlikovanj in vencev, govorniki in drugi udeleženci pogrebne slovesnosti.
Pri odprtem grobu sledi verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti, nato sledijo poslovilni govori ter igranje godbe in petje žalostink.
Udeleženci pogrebne slovesnosti se poslovijo os pokojnega z mimohodom.
Upravljavec je dolžan zagotoviti ozvočenje v oziroma pred mrliško vežico, na pokopališču pa le na željo svojcev.
19. člen
Društva in ostala združenja, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska (častna) enota, se častno salvo izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika, pri tem pa mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja te enote.
Za oborožene sile Republike Slovenije in organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov delavcev Ministrstva za notranje zadeve, veljajo njihova pravila.
20. člen
Najkasneje v roku ene ure po končanem pogrebu je treba grob zasuti in ga začasno urediti, tako da se pri tem ne poškoduje sosednjih grobov.
Najemnik grobnega prostora mora najpozneje v 15 dneh po pogrebu poskrbeti za odstranitev vencev in odvečnega cvetja z groba. V nasprotnem primeru odstrani vence in odvečno cvetje z groba upravljavec in najemniku grobnega prostora izda račun za opravljeno storitev na podlagi upravljavčevega objavljenega cenika.
21. člen
Na novih pokopališčih se pokop umrlih opravi po vrstnem redu v posamezni zvrsti grobov.
Vnovični pokop v isti grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj 10 let. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
Odpiranje grobov pred iztekom mirovalne dobe se lahko opravi le s soglasjem najemnika groba in z dovoljenjem upravnega organa, pristojnega za zdravstveno varstvo.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
22. člen
Na pokopališču so lahko naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni, otroški grobovi ter grobnice),
– žarni grobovi,
– skupna grobišča,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztrositev pepela.
23. člen
Upravljavec pokopališča:
– sprejme pravilnik o ureditvi pokopališča in o merilih za oblikovanje cen za najem grobov na podlagi cene standardnega groba, ki jo določi občinski svet in cene drugih pokopaliških storitev,
– določa cene za najemnino grobov,
– vodi evidenco prihodkov in izdatkov oziroma ustrezno finančno poslovanje,
– oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– sprejme protokol poteka pogrebne slovesnosti in pokopa skladno z zakonom in tem odlokom in določi organizatorja protokola,
– opravlja druge naloge in opravila v skladu z veljavnimi predpisi.
24. člen
Upravnik pokopališča ima naslednje pravice in dolžnosti:
– določa mesto, dan in uro pokopa sporazumno z naročnikom,
– opozarja najemnike grobov o morebitni zapuščenosti najetih grobov,
– vzdržuje in ureja pokopališče,
– spremlja splošno stanje na pokopališču in upravljalcu poroča o njem ter predlaga morebitna nujna dela pri vzdrževanju pokopališča,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah.
25. člen
Pokopališke storitve, najemnino za grobove in pokopališko pristojbino se zaračunava po sprejetem ceniku upravljavca, ki ga potrdi občinski svet.
Cenik se po spremembi objavi v prvem občinskem glasilu in na spletni strani občine, kjer ostane objavljen ves čas.
Cene za najemnine grobov se spremenijo, ko indeks cen življenjskih potrebščin (letna rast cen) preseže 5 % od zadnje spremembe cenika. Nov cenik sprejme občinski svet na predlog župana.
Upravljalec pokopališča je dolžan zaračunavati in pobirati najemnino za grob praviloma enkrat letno po veljavnem ceniku.
Najemnino za grob in pokopališko pristojbino je najemnik groba dolžan plačati upravljalcu pokopališča.
Ob prvem pokopu oziroma najemu novega groba upravljalec zaračuna najemniku groba pokopališko pristojbino.
Sredstva iz naslova najemnin in pokopališke pristojbine upravljalec pokopališča namensko uporablja za vzdrževanje in razširitvena dela na obstoječem pokopališču, za izgraditev novega pkopališča ali za graditev in vzdrževanje objektov, ki služijo pokopališki dejavnosti, ter za plačilo nadomestila za delo upravnika.
26. člen
Pred izkopom jame je oseba s katero je dogovorjen izkop dolžna ustrezno zavarovati sosednje spomenike in grobove ter paziti, da jih pri izkopu in zasipu jame ne poškoduje.
Če nastane poškodba, upravnik v soglasju z upravljalcem pokopališča ugotovi vzroke in oceni nastalo škodo ter odredi, kdo jo je dolžan poravnati.
27. člen
Oseba, ki je zadolžena za izkop jame, je dolžna zavarovati vrednostne predmete, ki jih najde pri prekopu groba, ter jih shraniti. Najdene predmete mora najditelj izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer pa ravnati v skladu z veljavnimi predpisi.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
28. člen
Na pokopališčih v Občini Dol pri Ljubljani so naslednje vrste grobov:
– enojni,
– dvojni,
– žarni,
– mesto za raztros.
29. člen
Enojni in dvojni grobovi so globoki 1,80 m in se lahko poglobijo do 3,20 m. Žarni grobovi so globoki 0,70 m in se lahko poglobijo za 0,30 m za nove žare.
Širina enojnega groba je od 0,70 m do 1,20 m, dolžina groba je do 2,00 m.
Širina dvojnega groba je od 1,00 m do 2,40 m, dolžina groba je do 2,00 m.
Širina žarnega groba je od 0,60 m do 1,00 m, dolžina groba je od 0,60 m do 1,00 m.
Prostor za raztros pepela je prostor na pokopališčnem oddelku, ki je urejen za raztros pepela. Imena umrlih so lahko napisana na skupnem nagrobniku, razen v primeru anonimnega pokopa.
Raztros pepela je mogoč na pokopališču Dol pri Ljubljani in pokopališču Dolsko.
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali obstoječih grobovih. Če se žara shrani v obstoječ, enojni ali dvojni grob, se tak grob ne pojmuje kot žarni grob. V tem primeru mirovalna doba ne teče oziroma teče od zadnjega klasičnega pokopa.
Grobišča so prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih ali drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. Med skupna grobišča spadajo tudi prostori na pokopališču z znamenjem v spomin žrtvam vojne. Na prostoru skupnih grobišč je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
30. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljavec, z najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Pogodba o najemu groba se sklepa predvidoma za dobo 10 let z možnostjo podaljševanja za isto obdobje, kolikor ni dogovorjeno drugače.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– trajanje najema oziroma uporabe groba,
– oddelek, zaporedno številko, vrsto in velikost groba,
– obveznost najemnika glede urejanja groba,
– ukrepe v primeru ne izvrševanja obveznosti iz pogodbe.
Upravljavec lahko odkloni dajanje grobnega mesta v najem, ko gre za pokop umrlih, ki so bili rojeni v okolišu pokopališča, živeli pa drugod, umrlih iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujcev, iz objektivnih ali operativnih razlogov. Kot objektivni razlog se šteje tudi pomanjkanje prostora na pokopališču.
Najemnik, v primeru najemnikove smrti pa njegovi pravni nasledniki oziroma novi najemnik, so dolžni čim prej sporočiti upravljavcu spremembe glede najemnikovih osebnih podatkov (osebnega imena in naslova bivališča) oziroma novega najemnika.
V dvomu oziroma do pravnomočne rešitve spora o najemniku, se, kolikor ni drugačnega dogovora, za najemnika grobnega prostora šteje naročnik pogrebnih storitev.
31. člen
Najemniki grobov so dolžni:
– skleniti najemno pogodbo,
– vzdrževati grobove,
– spoštovati pokopališki red,
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– redno plačevati najemnino za grob,
– urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji upravljavca.
32. člen
Upravljavec pisno odpove sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik, kljub opozorilu, ne vzdržuje groba in je ta tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote (daje videz zapuščenosti),
– če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča ali imena,
– če najemnik ne izpolnjuje ostalih obveznosti, določenih v pogodbi,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata oziroma ne skleneta najemne pogodbe za prostor z obstoječim grobom, je najemnik oziroma dosedanji koristnik groba dolžan odstraniti robnike, spomenik in drugo opremo groba, v roku 30 dni po preteku in odpovedi najemne pogodbe oziroma v roku 30 dni po pisno podani zahtevi upravljavca.
Če tega ne stori, stori to upravljavec na najemnikove stroške oziroma stroške koristnika groba, grob oziroma prostor za grob pa lahko odda drugemu najemniku.
Upravljavec mora robnike, spomenik in drugo odstranjeno opremo z groba hraniti na določenem prostoru najmanj šest mesecev od njihove odstranitve in jih izročiti najemniku kolikor najemnik v tem času to izrecno zahteva, vendar pod pogojem, da je najemnik pred tem poravnal vse obveznosti do upravljavca.
V času od odstranitve opreme z groba do ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, se smatra grobni prostor kot opuščen grob. Za njegovo minimalno vzdrževanje poskrbi upravljavec na svoje stroške.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
33. člen
Vsa pokopališča morajo imeti ustrezno shrambo za orodje ter urejeno mesto za odlaganje odpadkov v zabojnik. Odvoz odpadkov se opravlja v skladu z veljavnim odlokom, ki določa in opredeljuje ravnanje z odpadki.
Odlaganje odpadkov je dovoljeno le na prostoru, ki ga določi upravljalec pokopališča.
Vsako pokopališče mora biti zavarovano z ustrezno ograjo ali živo mejo.
34. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na pokopališke oddelke in grobove.
Najemnik groba je dožan poskrbeti, da bo grob vedno vzdrževan in urejen. Prav tako morajo biti vedno vzdrževane in urejene preostale površine na pokopališču, kar je dolžnost upravljalca pokopališča. Ureditev mora biti v skladu s celotno ureditvijo obstoječega pokopališča oziroma v skladu z ureditvenim načrtom na novem ali razširjenem pokopališču.
Višina novih nagrobnih spomenikov lahko doseže največ 100 cm skupaj s podstavkom, širina pa mora biti primerna širini grobnega prostora ter ne sme segati preko te širine.
Zaradi postavitve spomenika zemlje z groba ni dovoljeno odstranjevati. Spomenik je dovoljeno postaviti takrat, ko se zemlja na grobu posede toliko, da z groba ni potrebno odvažati. Spomenik se lahko postavi le v skladu z ureditvijo obstoječega pokopališča in s pisnim soglasjem ter po navodilih upravnika pokopališča.
35. člen
Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov in izgled pokopališča kot celote, pomeni, da je grob zapuščen. Upravljalec pokopališča lahko tak grob na predlog upravnika pokopališča najemniku odvzame po obvestilu. Grob se po predhodnem obvestilu lahko odvzame tudi najemniku, ki tri leta zapored ne plača najemnine. Pri plačilu najemnine za nazaj, se najemniku obračunajo ustrezne zamudne obresti.
36. člen
Obiskovalec pokopališča je dolžan opustiti vse, kar žali spoštovanje do umrlih oziroma svojce pokojnika.
Na območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– razmetavanje sveč, vencev, cvetja in drugih predmetov,
– trganje cvetja in zelenja na grobovih,
– pisanje grafitov, lepljenje plakatov, reklamnih obvestil in podobnega,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in naprav ter predmetov na območju pokopališča,
– postavljanje in odstranjevanje spomenikov brez soglasja upravljavca pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče in objekte v območju pokopališča,
– vstop in vožnja s kolesi ali drugimi prevoznimi sredstvi ter shranjevanje vozil,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov na območju pokopališča.
V bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Upravljavec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, povzročitelja na to opozori pred začetkom pogrebne svečanosti.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki se izvajajo z namenom urejanja pokopališč ter grobov in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
37. člen
Okrog novozgrajenih pokopališč se kot meja prostora dovoli zasaditev žive meje iz okrasnih grmovnic ali v obliki, kot to določa ureditveni načrt.
38. člen
Pokopališča so odprta za obiskovalce vsak dan, in sicer:
– od 1. aprila do 30. septembra od 6. do 22. ure,
– od 1. oktobra do 31. marca od 7. do 18. ure,
razen na pokopališčih, ki se nahajajo okrog sakralnih objektov, kjer so odprta tudi po tej uri, do končanja verskih obredov.
Pokopališča so odprta tudi zunaj predpisanega časa v dnevih pred in na dan državnih praznikov.
Mrliške vežice so v času ležanja pokojnika odprte od 7. do 22. ure.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
39. člen
Z globo 1.000 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik če:
– krši določbe 33. člena tega odloka;
– krši določbe 36. člena tega odloka.
Z globo 300 EUR se kaznuje fizična oseba, ki krši določbe iz prvega odstavka tega člena.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Za vprašanja, ki jih ne ureja ta odlok, se neposredno uporabljajo določbe zakonov in podzakonskih aktov, ki urejajo področje, ki je predmet tega odloka.
41. člen
Najemne pogodbe za obstoječe grobove, ki so sklenjene na podlagi določil Odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 10/97), ostanejo do izteka časa za katerega so bila najemnega razmerja sklenjena, še naprej v veljavi.
42. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati Odlok o pokopališkem redu na območju Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 10/97).
43. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0001/2013
Dol pri Ljubljani, dne 1. oktobra 2013
Župan
Občine Dol pri Ljubljani
Primož Zupančič l.r.