Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2014 z dne 20. 1. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2014 z dne 20. 1. 2014

Kazalo

98. Sklep o izvajanju Uredbe (EU) o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja glede izvrševanja opcij in diskrecijskih možnosti ter drugih nalog pristojnega organa za kreditne institucije, stran 359.

Na podlagi prvega odstavka 23. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) ter v povezavi z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o izvajanju Uredbe (EU) o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja glede izvrševanja opcij in diskrecijskih možnosti ter drugih nalog pristojnega organa za kreditne institucije
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina sklepa)
(1) Ta sklep za izvajanje Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljevanju: uredba) določa način izvrševanja opcij in diskrecijskih možnosti ter drugih nalog pristojnega organa za kreditne institucije, in sicer v zvezi z:
(a) izračunom kapitala in kapitalskih količnikov,
(b) izračunom kapitalskih zahtev za kreditno tveganje,
(c) izračunom kapitalskih zahtev za tržno tveganje,
(d) izračunom kapitalskih zahtev za tveganje poravnave,
(e) obravnavo presežnih zneskov kvalificiranih deležev izven finančnega sektorja,
(f) opredelitvijo sprejemljivega kapitala,
(g) obravnavo likvidnostnih odlivov za namen poročanja o zahtevi glede likvidnostnega kritja,
(h) izračunom količnika finančnega vzvoda.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe uredbe, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Uporaba pojmov iz uredbe)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah uredbe.
3. člen
(Uporaba nacionalnih ukrepov)
Nacionalni ukrepi za prenos direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES, na katere se sklicuje uredba, so Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K in 96/13) in na njegovi podlagi sprejeti predpisi.
2. NAČIN IZVRŠEVANJA OPCIJ IN DISKRECIJSKIH MOŽNOSTI TER DRUGIH NALOG PRISTOJNEGA ORGANA ZA KREDITNE INSTITUCIJE
4. člen
(Kapital in kapitalski količniki)
(1) Kreditna institucija mora v zvezi s členom 465(1) uredbe od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014 izpolnjevati ali presegati količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 4 % ter količnik temeljnega kapitala v višini 5,5 %.
(2) Kreditna institucija mora v zvezi s prvim pododstavkom člena 467(2) uredbe v izračunu postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala upoštevati naslednje veljavne odstotke nerealiziranih izgub, merjenih po pošteni vrednosti:
(a) 20 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014,
(b) 40 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015,
(c) 60 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016,
(d) 80 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
(3) Kreditna institucija v zvezi z drugim pododstavkom člena 467(2) uredbe med sestavine kapitala ni potrebno vključiti nerealiziranih dobičkov ali izgub iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo "razpoložljiv za prodajo" v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, dokler Komisija ne sprejme uredbe na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 za nadomestitev mednarodnega računovodskega standarda 39.
(4) Kreditna institucija mora v zvezi s prvim pododstavkom člena 468(2) uredbe v izračunu postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala izključiti veljavne odstotke nerealiziranih dobičkov, merjenih po pošteni vrednosti:
(a) 60 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015,
(b) 40 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016,
(c) 20 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
(5) Kreditna institucija v zvezi s členom 468(4) uredbe v izračun kapitala ne sme vključiti naslednjih veljavnih odstotkov dobičkov in izgub, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, iz izvedenih finančnih obveznosti, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same kreditne institucije:
(a) 20 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014,
(b) 40 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015,
(c) 60 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016,
(d) 80 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
(6) Kreditna institucija mora v zvezi s točkama (a) in (c) člena 469(1) uredbe uporabiti naslednje veljavne odstotke za odbitke od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala:
(a) 20 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014,
(b) 40 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015,
(c) 60 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016,
(d) 80 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
(7) Kreditna institucija pri izračunu kapitala ne sme upoštevati izvzetij iz odbitka deležev v lastniški kapital zavarovalnic od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala na podlagi člena 471 uredbe.
(8) Kreditna institucija pri izračunu navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne sme upoštevati odstopanja zaradi uvedbe sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19 na podlagi člena 473 uredbe.
(9) Kreditna institucija mora v zvezi s točko (a) člena 474 uredbe uporabiti naslednje veljavne odstotke za odbitke od postavk dodatnega temeljnega kapitala:
(a) 20 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014,
(b) 40 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015,
(c) 60 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016,
(d) 80 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
(10) Kreditna institucija mora v zvezi s točko (a) člena 476 uredbe uporabiti naslednje veljavne odstotke za odbitke od postavk dodatnega kapitala:
(a) 20 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014,
(b) 40 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015,
(c) 60 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016,
(d) 80 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
(11) Kreditna institucija mora v zvezi s členom 478(2) uredbe uporabiti naslednje veljavne odstotke za odbitke od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček:
(a) 0 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014,
(b) 10 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015,
(c) 20 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016,
(d) 30 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017,
(e) 40 % v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018,
(f) 50 % v obdobju od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019,
(g) 60 % v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020,
(h) 70 % v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021,
(i) 80 % v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022,
(j) 90 % v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.
(12) Kreditna institucija mora v zvezi s členom 479(3) uredbe v izračunu konsolidiranega navadnega lastniškega temeljnega kapitala upoštevati naslednje veljavne odstotke konsolidacijskih rezerv:
(a) 80 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014,
(b) 60 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015,
(c) 40 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016,
(d) 20 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
(13) Kreditna institucija mora v zvezi s členom 480(2) uredbe v izračunu konsolidiranega kapitala upoštevati naslednje veljavne faktorje:
(a) 0,2 v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014,
(b) 0,4 v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015,
(c) 0,6 v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016,
(d) 0,8 v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
(14) Kreditna institucija mora v zvezi s členom 481 uredbe v izračun kapitala upoštevati dodatne filtre in odbitke v veljavnem odstotku 0 %.
(15) Kreditna institucija mora v zvezi s členom 486(2) do 486(4) uredbe uporabiti naslednje veljavne odstotke za upoštevanje instrumentov za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala:
(a) 80 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014,
(b) 70 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015,
(c) 60 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016,
(d) 50 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017,
(e) 40 % v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018,
(f) 30 % v obdobju od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019,
(g) 20 % v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020,
(h) 10 % v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021.
5. člen
(Kapitalske zahteve za kreditno tveganje)
(1) Delnice iz člena 4(2) uredbe, ki pomenijo enakovreden posredni delež nepremičnine, se ne obravnavajo kot neposredni delež nepremičnine.
(2) Kreditna institucija mora v zvezi s točko (d) člena 125(2) uredbe pri izpostavljenostih, ki so v celoti in popolnoma zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, uporabiti utež tveganja 35 % za del kredita, ki ne presega 60 % tržne vrednosti zadevne nepremičnine, ali 60 % hipotekarne kreditne vrednosti zadevne nepremičnine v tistih državah članicah, ki so v zakonih ali predpisih določile stroga merila za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti.
(3) Pri opredelitvi neplačila dolžnika v zvezi s točko (b) člena 178(1) uredbe se za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami MSP v kategoriji izpostavljenosti na drobno, in za izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja upošteva 90 dni zamude.
(4) Kreditna obveznost v zamudi v zvezi s točko (d) člena 178(2) uredbe je pomembna najkasneje, ko vse kreditne obveznosti v zamudi posameznega dolžnika presegajo 2 % črpane izpostavljenosti do tega dolžnika ali 50.000 EUR, vendar niso manjše kot 200 EUR. Črpana izpostavljenost dolžnika je seštevek črpanih zneskov po posameznih pogodbah postavk finančnih sredstev (brez delnic, deležev in dolgoročnih naložb v kapital).
(5) Kreditna institucija in EU podrejene družbe kreditne institucije v Republiki Sloveniji lahko v zvezi s členom 495(1) uredbe do 31. decembra 2017 iz obravnave IRB izvzamejo vse izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki jih imajo na dan 31. decembra 2007.
(6) Za nadrejene enote iz člena 496(1) uredbe, ki jih izdajo francoski Fonds Commun de Creances ali njemu enakovredne ustanove za listinjenje, velja zgornja meja 10 %.
6. člen
(Kapitalske zahteve za tržno tveganje)
(1) Kreditna institucija v zvezi s členom 327(2) uredbe ne sme upoštevati pobota med zamenljivim vrednostnim papirjem in nasprotno pozicijo v njegovem osnovnem instrumentu.
(2) Kreditna institucija mora v zvezi s členom 329(4) uredbe do začetka veljavnosti tehničnih standardov iz člena 329(3) uredbe za izračun kapitalske zahteve za druga tveganja, povezana z opcijami, uporabljati obravnavo iz Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07, 85/10, 100/11 in 60/13).
(3) Kreditna institucija mora v zvezi s četrtim pododstavkom člena 358(4) uredbe do začetka veljavnosti tehničnih standardov iz prvega pododstavka člena 358(4) uredbe za izračun kapitalske zahteve za druga tveganja, povezana z opcijami za blago, uporabljati obravnavo iz Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07, 85/10, 100/11 in 60/13).
7. člen
(Kapitalske zahteve za tveganje poravnave)
Kreditni instituciji v zvezi s členom 380 uredbe v primeru splošnega izpada sistema poravnave, klirinškega sistema ali centralne nasprotne stranke v času dokler se razmere ne uredijo, ni potrebno izračunavati kapitalske zahteve za tveganje poravnave v skladu s členoma 378 in 379 uredbe. V tem primeru se nezmožnost nasprotne stranke za poravnavo posla ne šteje kot neplačilo za namen kreditnega tveganja.
8. člen
(Kvalificirani deleži izven finančnega sektorja)
Kreditna institucija mora v zvezi s členom 89(3) uredbe za kvalificirane deleže iz členov 89(1) in 89(2) uporabiti obravnavo iz točke (a) člena 89(3) uredbe.
9. člen
(Sprejemljivi kapital)
Sprejemljivi kapital kreditne institucije v zvezi s členom 494 uredbe zajema dodatni kapital v višini naslednjih zneskov:
(a) 100 % temeljnega kapitala v obdobju med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2014,
(b) 75 % temeljnega kapitala v obdobju med 1. januarjem 2015 in 31. decembrom 2015,
(c) 50 % temeljnega kapitala v obdobju med 1. januarjem 2016 in 31. decembrom 2016.
10. člen
(Likvidnosti odlivi)
(1) Kreditna institucija mora v zvezi z drugim pododstavkom člena 420(2) uredbe za zunajbilančne produkte, povezane s trgovinskim financiranjem iz člena 429 in Priloge I uredbe, uporabiti stopnjo odliva 5 %.
(2) Do enotne opredelitve vzpostavljenega operativnega odnosa iz člena 422(3)(c) uredbe mora kreditna institucija v zvezi z drugim pododstavkom člena 422(4) uredbe pri opredelitvi vlog, ki jih vlagatelj vzdržuje v okviru vzpostavljenega operativnega odnosa, upoštevati naslednje:
– vloga je stranski produkt osnovnih storitev in njeno vzdrževanje je pogoj za dostop do teh storitev;
– banka vlog ne trži samostojno, z namenom pridobivanja sredstev;
– vloga se nahaja na posebnem računu;
– vloga je obrestovana po nižji obrestni meri kot vloge podobne ročnosti, kar ne ustvarja spodbud za stranko, da bi vzdrževala presežna sredstva na tem računu;
– znesek vloge, ki presega obseg, potreben za opravljanje teh storitev in ki ga lahko stranka dvigne, ne da bi bilo ogroženo njeno poslovanje na podlagi teh storitev, se ne šteje v okvir vzpostavljenega operativnega odnosa. Če banka ne more določiti dela vloge, ki presega obseg, potreben za opravljanje navedenih storitev, se celotna vloga ne šteje v okvir vzpostavljenega operativnega odnosa;
– storitve se zagotavljajo na podlagi sklenjenega pravno zavezujočega dogovora, pri čemer je odpoved takšnega dogovora možna le po preteku vsaj 30 dni od obvestila o odpovedi pogodbe ali z znatnimi stroški, ki bi jih v takšnem primeru utrpela stranka, če vlogo odpokliče oziroma prenese drugam prej kot v 30 dneh.
11. člen
(Finančni vzvod)
Kreditna institucija lahko v zvezi s členom 499(3) uredbe od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 izračuna količnik finančnega vzvoda ob koncu četrtletja namesto enostavne aritmetične sredine mesečnih količnikov finančnega vzvoda za četrtletje.
3. KONČNA DOLOČBA
12. člen
(Veljavnost določb)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Boštjan Jazbec l.r.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije

AAA Zlata odličnost