Št. 2130-13-0366 Ob-4592/13

Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11, 110/11 – ZDIU12, 46/13 – ZIPRS1314-A, 101/13 in 101/13), Proračuna Republike Slovenije za leto 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12, 61/13, 62/13 – popr., 102/13), Proračuna Republike Slovenije za leto 2015 (Uradni list RS, št. 102/13), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12, 46/13, 56/13 – ZŠtip, 61/13 in 82/13), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13 – ZIPRS1415), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 114/07 – ZIPRS0809, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13), Memoranduma o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 z dne 9. 5. 2011, Memoranduma o soglasju za izvajanje finančnega mehanizma EGP z dne 21. 5. 2011, Sporazuma o programu Norveškega finančnega mehanizma številka 544-6/2013/8 z dne 8. 7. 2013 in sprememb iz decembra 2013, Sporazuma o programu finančnega mehanizma EGP številka 544-5/2013/8 z dne 8. 7. 2013 in sprememb z dne 18. 11. 2013, Uredbe o izvajanju Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 številka 544-6/2013/10 z dne 11. 2. 2011, Uredbe o izvajanju finančnega mehanizma EGP2009–2014 številka 544-5/2013/10 z dne 18. 1. 2011, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, Ljubljana, objavlja

1. Nosilec programov: neposredni proračunski uporabnik v vlogi nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 in Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: MGRT), Kotnikova 5, 1000 Ljubljana. 2. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je izbor projektov, katerim se dodeli nepovratna sredstva sofinanciranja projektov v okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 in Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014. Nepovratna sredstva se dodelijo za sofinanciranje projektov, izbranih v okviru naslednjih področij oziroma pod-področij razpisa: Sklop A – Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 – Področje Pobude za javno zdravje – Pod-področje Zmanjševanje razlik v zdravju med skupinami uporabnikov – Pod-področje Preprečevanje bolezni, povezanih z življenjskim slogom – Pod-področje Izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja – Področje Enakost spolov – Pod-področje Odločanje na gospodarskem področju – Pod-področje Odločanje na političnem področju – Pod-področje Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja Isti projekt v okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 se lahko prijavi le na eno od pod-področij. Prijavitelj lahko prijavi največ en projekt na posamezno pod-področje, kot partner pa lahko sodeluje v več prijavah. Kolikor prijavitelj odda več vlog v sklopu enega pod-področja, se upošteva prva prejeta. Sklop B – Program finančnega mehanizma EGP 2009–2014 – Področje Biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve – Področje Naravna dediščina – Področje Kulturna dediščina Projekt v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 se lahko prijavi le na eno od področij razpisa. Prijavitelj lahko prijavi največ en projekt na posamezno področje, kot partner pa lahko sodeluje v več prijavah. Kolikor prijavitelj odda več vlog v sklopu enega področja, se upošteva prva prejeta. Učinki projektov se morajo odraziti v Republiki Sloveniji. Upravičeno območje izvajanja dejavnosti projekta je praviloma območje Republike Slovenije in območje držav donatoric. Izjeme mora predhodno odobriti MGRT. V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. 3. Višina sredstev Upravičeni stroški projekta se sofinancirajo do 95% z nepovratnimi sredstvi oziroma do 90% v primeru, ko je nosilec projekta nevladna organizacija; ki jih sestavlja 85% namenskih sredstev finančnih mehanizmov in 15% nacionalnega sofinanciranja. Preostalih 5% sredstev, oziroma 10% v primeru, ko je nosilec projekta nevladna organizacija, je lastna udeležba. 3.1. Razpoložljiva sredstva Višina nepovratnih sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje projektov v okviru tega javnega razpisa, znaša 16.886.132,00 EUR, ki jih sestavlja 85% namenskih sredstev finančnih mehanizmov in 15% nacionalnega sofinanciranja. Razpoložljiva nepovratna sredstva so indikativno razdeljena po področjih in pod-področjih razpisa, kot sledi iz Tabele 1. V Tabeli 1 so navedeni tudi najnižji in najvišji dopustni zaprošeni zneski nepovratnih sredstev na projekt po posameznih področjih oziroma pod-področjih. Tabela 1: Razpoložljiva nepovratna sredstva ter najnižji in najvišji zaprošeni znesek nepovratnih sredstev na projekt po področjih in pod-področjih razpisa (v EUR). Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! * Nepovratna sredstva niso razdeljena po posameznih pod-področjih. Število odobrenih projektov za sofinanciranje je odvisno od odločitve MGRT o dodelitvi nepovratnih sredstev za sofinanciranje, razpoložljivih v okviru tega razpisa po posameznih področjih oziroma pod-področjih razpisa. Nepovratna sredstva sofinanciranja projektov so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije, in sicer za sklop A na proračunskih postavkah MGRT: – št. 977710 – NOR in EGP FM 09-14 – slovenska udeležba in – št. 977810 – NOR FM 09-14 – Norveški finančni mehanizem ter za sklop B na proračunskih postavkah MGRT: – št. 977710 – NOR in EGP FM 09-14 – slovenska udeležba in – št. 977910 – EGP FM 09-14 – Finančni mehanizem EGP. Dinamika sofinanciranja posameznega potrjenega projekta bo določena s pogodbo o projektu med MGRT in izbranim nosilcem projekta v odvisnosti od načrta izvajanja projekta in od razpoložljivosti proračunskih sredstev. Izplačila MGRT so odvisna od razpoložljivosti proračunskih sredstev in programa MGRT za ta namen. Kolikor bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe na proračunskih postavkah, lahko MGRT razveljavi javni razpis in izdane sklepe o sofinanciranju ali skladno s pogodbo o projektu določi novo pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. 3.2. Višina sofinanciranja Z razpoložljivimi nepovratnimi sredstvi se lahko sofinancira največ 95% skupnih upravičenih stroškov projekta. Vsak nosilec projekta mora zagotoviti najmanj 5% skupnih upravičenih stroškov projekta kot lastne udeležbe. V primeru ko je nosilec projekta nevladna organizacija (opredeljena v 1.5 (m) členu Uredbe o izvajanju EGP/Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014), se lahko z razpoložljivimi nepovratnimi sredstvi sofinancira največ 90% skupnih upravičenih stroškov projekta, medtem ko mora nosilec projekta zagotoviti najmanj 10% skupnih upravičenih stroškov projekta kot lastne udeležbe. V primeru projektov Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 lahko nevladna organizacija v vlogi nosilca projekta lastni prispevek zagotovi v denarju ali pa delno v denarju (najmanj 50%) in delno v naravi v obliki prostovoljskega dela (do 50% lastnega sofinanciranja). Za vrednotenje prostovoljskega dela se uporabljajo določbe Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11, 60/11). Višina sofinanciranja iz nepovratnih sredstev po tem javnem razpisu se zniža pri projektih, ki ustvarjajo prihodke. Pravila glede prihodkov projekta se ne uporabljajo v primeru uporabe pravil o državnih pomočeh. Projektom, v katerih bodo elementi državnih pomoči, se dodelijo sredstva v skladu z veljavnimi pravili o državnih pomočeh. Uporaba pravil o državnih pomočeh se bo obravnavala od primera do primera. 4. Upravičenost prijaviteljev in partnerjev 4.1. Upravičenost prijaviteljev Splošen pogoj: za upravičenega prijavitelja projekta se šteje vsaka pravna oseba javnega prava ali pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena v Republiki Sloveniji, ali medvladna organizacija, ki deluje v Republiki Sloveniji. Za sodelovanje na razpisu mora prijavitelj izpolnjevati tudi naslednje pogoje: – ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ali izbrisa brez likvidacije, – ni bil na dan 31. 12. v letu pred objavo javnega razpisa v stanju insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) (Uradni list RS, št. 63/13 UPB7), – ni v težavah, ne prejema in tudi ni v postopku pridobivanja finančne pomoči države po Smernicah skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij (Uredba 2004/C 244/02), – ni za isti namen, ki vsebuje elemente državnih pomoči, že sofinancirani iz javnih virov niti niso v postopku pridobivanja javnih virov (lokalni, državni ali EU proračun), – ni na seznamu subjektov, za katere velja prepoved po 35. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/10, 26/11, 30/11 – Skl. US, 43/11), – dejanski lastnik gospodarskega subjekta v skladu z 19. členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07, 19/10, 77/11 in 108/12 – ZIS-E) ni vpleten v postopke pranja denarja ali financiranja terorizma, – ne deluje v nasprotju z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 – Odl. US, 63/13 – ZS-K), – ima poravnane vse obveznosti do Republike Slovenije iz naslova javnih dajatev in prispevkov, – za projekt, ki ga prijavlja, ni pridobil oziroma ni v postopku pridobivanja sredstev iz drugih javnih virov (npr. državnega proračuna, proračuna lokalnih skupnosti, sredstev EU, sredstev finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma), – je neposredno odgovoren za pripravo in vodenje predlaganega projekta, ne sme delovati kot posrednik, – ima zadostne vire financiranja, da zagotovi obstoj organizacije v obdobju trajanja projekta in da zagotovi potrebna finančna sredstva za izvedbo projekta, – ni bil pravnomočno kazensko obsojen za kazniva dejanja določena v 25. členu Zakona o kazenski odgovornosti pravnih oseb (Uradni list RS, št. 59/99, 12/00 – popr., 50/04, 65/08, 57/12). Za vsako področje razpisa veljajo tudi posebni pogoji upravičenosti prijaviteljev, ki so navedeni v sklopu opisov posameznih področij. Prijavitelj mora zadostiti tudi posebnim pogojem, sicer se smatra kot neupravičen. Prijavitelj v primeru odobritve projekta za sofinanciranje postane nosilec projekta in podpisnik pogodbe o projektu in nosi odgovornost v imenu celotnega partnerstva za vse postopke v zvezi z zadevnim projektom. 4.2. Upravičenost partnerjev Za upravičenega partnerja se šteje vsaka pravna oseba javnega prava ali pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji ali državi donatorici ali vsaka medvladna organizacija, ki dejavno sodeluje pri izvajanju projekta in učinkovito prispeva k njegovemu izvajanju. Z nosilcem projekta ima skupni gospodarski in socialni cilj, ki se uresničuje z izvajanjem projekta. Poseben poudarek tega razpisa je dan spodbujanju sodelovanja in partnerstva med institucijami iz Republike Slovenije in institucijami iz držav donatoric. Za upravičenega partnerja v okviru projektov Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 se tako šteje tudi vsaka pravna oseba javnega prava ali pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Kraljevini Norveški, za upravičenega partnerja v okviru projektov Programa finančnega mehanizma EGP 2009–2014 pa vsaka pravna oseba javnega prava ali pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Kraljevini Norveški, Islandiji ali Kneževini Lihtenštajn. Kadar prijavitelj prijavlja projekt s partnerji, mora vlogi priložiti Izjavo o partnerstvu, ki jo mora podpisati prijavitelj in vsak partner. Za finančno podporo iskanju partnerjev iz držav donatoric sta predvidena Bilateralni sklad v okviru Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 in Bilateralni sklad v okviru Finančnega mehanizma EGP 2009–2014. Sredstva bodo kot povračilo stroškov povrnjena nosilcem projektov, ki bodo izbrani na javnem razpisu za sofinanciranje projektov. Dodatne informacije so na voljo v Navodilih za prijavitelje in na spletnih straneh programov. 5. Opisi področij razpisa Sklop A – Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 Cilj Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 je prispevati k zmanjševanju socialno-ekonomskih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru in okrepiti odnose med Kraljevino Norveško in državo prejemnico v skrbi za skupno dobro prebivalcev obeh držav. 5.1. Pobude za javno zdravje Namen področja razpisa je v skladu s programskim področjem Pobude za javno zdravje prispevati k zmanjševanju neenakosti v zdravju, preprečevanju kroničnih bolezni, povezanih z življenjskim slogom, izboljšanju duševnega zdravja in k dvigu zmogljivosti javnega sektorja na področju javnega zdravja in vseh relevantnih partnerjev na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Področje razpisa je razdeljeno na tri pod-področja: – Zmanjševanje razlik v zdravju med skupinami uporabnikov, – Preprečevanje bolezni, povezanih z življenjskim slogom in – Izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja. Ciljne skupine vseh treh pod-področij so: – Socialno šibkejše in ranljive skupine: a. Otroci in mladina iz socialno ogroženih okolij, otroci in mladina, ki so opustili šolanje, otroci s posebnimi potrebami, težavami pri učenju, starši. b. Romske ženske, nezaposleni, žrtve in storilci nasilja, starejši, ruralno prebivalstvo. – Strokovni delavci, ki so v stiku z ranljivimi skupinami in delajo na področju javnega zdravja, osnovnega zdravstvenega varstva, izobraževanja, socialnega varstva in sorodnih področjih. Projekti vseh treh pod-področij naj: – slonijo na interdisciplinarnem in med-sektorskem pristopu, – naslavljajo prioritetne ciljne skupine posameznega pod področja, – vključujejo lokalne partnerske strukture med nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi in lokalnimi skupnostmi, – pomenijo nadgradnjo obstoječih programov in iskanje sistemskih rešitev s poudarkom na institucionalni in finančni trajnosti projekta tudi po njegovem zaključku, – krepijo bilateralno sodelovanje s Kraljevino Norveško. 5.1.1. Pod-področje Zmanjševanje razlik v zdravju med skupinami uporabnikov Cilj pod-področja je razvoj in testiranje inovativnih modelov, programov, intervencij in storitev, ki dopolnjujejo obstoječe programe na področju zdravstva, šolstva in socialnega varstva in ki prispevajo k zmanjševanju neenakosti v zdravju, vključno s preprečevanjem nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Prednostne ciljne skupine: – socialno šibkejše in ranljive skupine: otroci in mladostniki iz socialno ogroženih okolij (npr. osipniki, Romi, otroci in mladostniki iz socialno ogroženih družin); odrasli, ki se srečujejo s problemom družbene izključenosti in jih ne dosežejo sistemsko naravnane storitve in programi (npr. starejši, Romkinje, brezposelni ipd.), – strokovni delavci, ki so v stiku z ranljivimi skupinami in delajo na področju dejavnosti javnega zdravja, osnovnega zdravstvenega varstva, izobraževanja, socialnega varstva in sorodnih področjih. Prednostne vrste dejavnosti: – razvoj in testiranje programov za identificirane ciljne skupine, ki jih ne dosežejo sistemsko naravnane storitve na področju zdravstva, šolstva in socialnega varstva, – razvoj in razširjanje modelov dobre prakse pomoči družinam v posebnih življenjskih situacijah, – razvoj in testiranje programov za zagotavljanje dostopnosti zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi programi za Rome s poudarkom na romskih ženskah in otrocih, – razvoj programov in izvajanje usposabljanj strokovnih delavcev na področju zmanjševanja neenakosti in dela z ranljivimi skupinami ter z ljudmi v posebnih življenjskih situacijah in – razvoj in testiranje programov za prepoznavanje, preprečevanje in obravnavo nasilja s posebnim poudarkom na nasilju nad ženskami in nasilju v družini. 5.1.2. Pod-področje Preprečevanje bolezni, povezanih z življenjskim slogom Cilj pod-področja je razvoj in izvajanje inovativnih modelov, programov in intervencij za preprečevanje kroničnih bolezni, povezanih z življenjskim slogom, ki upoštevajo vidik prepoznavanja in vključevanja ranljivih skupin ter preprečevanja neenakosti v zdravju. Prednostne ciljne skupine: otroci in mladostniki, mlade družine, starejši in ruralna populacija. Prednostne vrste dejavnosti: – razvoj modelov in algoritmov za preprečevanje in zdravljenje debelosti v vseh starostnih skupinah, – vzpostavitev mreže in nadgradnja programov promocije zdravja v ruralnem okolju po celi Sloveniji, – razvoj modela, vzpostavitev mreže izvajalcev in izvajanje pomoči otrokom in mladostnikom ter njihovim staršem, ki se soočajo s problemi tvegane in škodljive rabe alkohola, – razvoj modela, vzpostavitev mreže izvajalcev in izvajanje promocije zdravja v tretjem življenjskem obdobju, – razvoj in testiranje programa za opuščanje kajenja in motiviranje za opuščanje kajenja pri ciljnih skupinah, ki jih ne dosežejo programi v okviru zdravstvenega varstva, – priprava celovite kampanje za promocijo varne spolnosti in testiranja za okužbo s HIV/AIDS med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, – priprava celovitega standardiziranega programa vzgoje za zdravo spolnost v zadnji triadi osnovne šole, – priprava kataloga priporočenih programov krepitve zdravja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, vključno s sistemom vrednotenja izbranih programov in – razvoj programov za usposabljanje na področju krepitve zdravja in preprečevanja bolezni, zgodnjega odkrivanja bolezni in učinkovite obravnave kroničnih bolezni. 5.1.3. Pod-področje Izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja Cilj pod-področja je vzpostavitev novih modelov in konceptov krepitve duševnega zdravja, vključno s psihosocialno pomočjo otrokom in mladostnikom, preprečevanjem in obravnavo med-vrstniškega nasilja ter razvojem in izvajanjem celovitih programov za preprečevanje samomorov. Cilj je tudi dvig znanja in veščin različnih profilov strokovnih delavcev na področju duševnega zdravja. Prednostne ciljne skupine: – otroci in mladostniki, še posebej tisti z učnimi in vzgojnimi težavami ter otroci v posebnih življenjskih situacijah in odrasli, ki potrebujejo psihosocialno pomoč in – strokovni delavci, ki so v stiku z ranljivimi skupinami ter delajo na področju dejavnost javnega zdravja, osnovnega zdravstvenega varstva, izobraževanja, socialnega varstva in sorodnih področjih ter v nevladnem sektorju. Prednostne vrste dejavnosti: – razvoj in vzpostavitev novih modelov in konceptov krepitve duševnega zdravja in preprečevanje samomorov, – razvoj in izvajanje modela in smernic za preprečevanje in obravnavo med-vrstniškega in novih oblik nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih v sodelovanju z različnimi institucijami, – razvoj mreže svetovalnic za odrasle v duševni stiski, – razvoj modela interdisciplinarne obravnave otrok z duševnimi in vedenjskimi motnjami v okviru primarnega zdravstvenega varstva, vključno z opredelitvijo nabora storitev, – razvoj interdisciplinarnega in medinstitucionalnega modela mreže svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in starše za obravnavo kombiniranih učnih, čustvenih in vedenjskih težav ter tudi čustvenih travm (npr. po zlorabah), – programi za usposabljanje strokovnega kadra na področju duševnega zdravja, preprečevanja samomorov in nasilja in – vzpostavitev preventivnih programov in programov zgodnje intervencije preprečevanja vedenjskih motenj pri otrocih, vključno s treningi starševstva. 5.1.4. Posebni pogoji upravičenosti Prijavitelj projekta v okviru področja Pobude za javno zdravje ne sme biti profitna pravna oseba zasebnega prava. Za upravičenega prijavitelja projekta se tako šteje vsaka pravna oseba javnega prava ali neprofitna pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena v Republiki Sloveniji, ali medvladna organizacija, ki deluje v Republiki Sloveniji. 5.1.5. Merila kakovosti Vsebinska kakovost projektov se bo ocenjevala po naslednjih merilih: A. Vsebinska skladnost (25 točk) B. Kakovost zasnove delovnega načrta (25 točk) C. Trajnost (10 točk) D. Kakovost partnerstva in dvostransko sodelovanje (25 točk) E. Stroškovna učinkovitost (15 točk) Največje možno število doseženih točk je 100. 5.2. Enakost spolov Cilj področja je v skladu s programskim področjem »Enakost spolov ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja« povečati ozaveščenost, spodbuditi raziskovanja in okrepiti sodelovanje med Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo na področju enakosti spolov. Namen mehanizma je prispevati k večji senzibilnosti in ozaveščenosti o neenakostih in neravnovesjih v družbeni moči in vplivu med ženskami in moškimi v Sloveniji ter k izboljšanju znanja in krepitvi sposobnosti relevantnih deležnikov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za zagotavljanje enakosti spolov s poudarkom na treh pod-področjih: – zastopanost in udeležba žensk in moških pri odločanju na gospodarskem področju, – zastopanost in udeležba žensk in moških pri odločanju v politiki, – usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Projekti vseh treh pod-področij naj: – razvijajo in uvajajo inovativne rešitve, pobude, pristope in modele, – imajo vzpostavljena partnerstva in strukture, ki bodo omogočale nadaljevanje izvajanja dejavnosti tudi po zaključku projekta, – imajo vzpostavljena široka partnerstva med nevladnimi organizacijami, privatnimi in/ali javnimi organizacijami, organi nacionalnih in lokalnih oblasti ter partnerji iz Kraljevine Norveške. Zaželeni so projekti, ki bodo kandidirali za nepovratna sredstva v višini 100.000 EUR ali več. 5.2.1. Pod-področje Odločanje na gospodarskem področju Cilj pod-področja je nasloviti naslednje izzive za izboljšanje položaja žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu: – krepitev znanja in ozaveščenosti strokovne in širše javnosti o položaju in kariernih poteh žensk v gospodarstvu in poslovnem svetu ter o ovirah, ki ženskam preprečujejo dostop do najvišjih položajev odločanja, – odprava stereotipov o ženskah in stereotipov o moških na vodilnih položajih ter krepitev znanja in ozaveščenosti o prednostih zagotavljanja raznolikosti spolov in enakosti žensk in moških v poslovnih strukturah in kulturi, – sprejem in izvedba konkretnih ukrepov ter krepitev sposobnosti za povečanje zastopanosti in izboljšanje položaja žensk na vseh ravneh odločanja v gospodarstvu. Prednostne ciljne skupine: ženske na vodilnih položajih v gospodarstvu, ženske z zanimanjem za vodilne in druge položaje odločanja v gospodarstvu, vodstveni in vodilni kader v podjetjih, dijakinje in študentke ter širša javnost. Prednostne vrste dejavnosti: – raziskava potreb žensk za odločanje/motivacijo za prevzem vodstvenih in vodilnih položajev v gospodarstvu ter izdelava predloga ukrepov na državni ravni, ravni podjetij in stanovskih združenj; – razvoj, uvedba in promocija modela dobre prakse in programa kariernega motiviranja/razvoja kandidatk za vodstvene in vodilne položaje v podjetju, – razvoj, uvedba in promocija modela dobre prakse in programa usposabljanja zaposlenih s poudarkom na vodstvenem in vodilnem kadru za odpravo spolnih stereotipov in spremembo poslovnih struktur in kulture v podjetjih, ki bodo omogočili enakost žensk in moških pri kariernem razvoju (npr. pri zaposlovanju, napredovanju, dodatnemu usposabljanju) in – priprava programov karierne orientacije za spodbujanje deklet in mladih žensk za zaposlovanje in kariero v za ženske netradicionalnih poklicih in dejavnostih. 5.2.2. Pod-področje Odločanje na političnem področju Cilj pod-področja je nasloviti naslednje izzive za povečanje udeležbe in dejavne vloge žensk v političnem odločanju: – krepitev znanja in ozaveščenosti strokovne in širše javnosti o položaju žensk v politiki na nacionalni in lokalni ravni ter o ovirah, ki ženskam otežujejo udejstvovanje in dostop do najvišjih položajev v političnem odločanju, – odprava stereotipov o ženskah in stereotipov o moških v politiki ter krepitev znanja in ozaveščenosti o prednostih zagotavljanja raznolikosti spolov in enakosti žensk in moških v političnih strukturah, procesih in kulturi, – sprejem in izvedba konkretnih ukrepov za povečanje zastopanosti in udeležbe ter za krepitev vloge žensk na vseh ravneh odločanja v politiki. Prednostne ciljne skupine: ženske z zanimanjem za politično udejstvovanje ter vodilne in druge položaje odločanja v politiki, potencialne kandidatke za volitve na lokalni, nacionalni in evropski ravni, politične stranke in širša javnost. Prednostne vrste dejavnosti: – raziskava ovir in potreb žensk za odločanje za vstop in delovanje v politiki ter izdelava predloga zakonodajnih sprememb oziroma ukrepov za zagotavljanje uravnotežene zastopanosti na državni in lokalni ravni, – razvoj, uvedba in promocija modela dobre prakse in programa identifikacije, motiviranja in/ali razvoja kandidatk za mesta političnega odločanja na lokalni in državni ravni (npr. mentorstvo, krepitev sposobnosti, mreženje, vzorništvo ipd.), – razvoj modela/orodja in sprejem ukrepov na ravni političnih strank za motivacijo žensk za vstop in delovanje v politiki ter spodbujanje ženskam prijazne politične kulture in – dejavnosti javnega ozaveščanja za odpravo spolnih stereotipov v politiki ter o prednostih zagotavljanja raznolikosti spolov in enakosti žensk in moških v političnih strukturah, procesih in kulturi. 5.2.3. Pod-področje Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja Cilj pod-področja je nasloviti naslednje izzive za zagotavljanje usklajenega poklicnega in družinskega življenja: – krepitev znanja in ozaveščenosti zaposlenih, delodajalcev in oblikovalk/cev politik o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja žensk in moških in o pomembnosti in dodani vrednosti takšnega delovnega okolja, – odprava stereotipov o vlogah žensk in moških v družini in spodbujanje enakovredne porazdelitve domačega dela in starševskih odgovornosti med ženske in moške s poudarkom na spodbujanju dejavnega očetovstva in – sprejem in izvedba konkretnih ukrepov za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega bodisi na ravni organizacij ali storitev. Prednostne ciljne skupine: delodajalci in njihove kadrovske službe, socialni partnerji, zaposleni starši, očetje in širša javnost. Prednostne vrste dejavnosti: – razvoj, uvedba in promocija modela dobre prakse na ravni organizacij z razvitimi podpornimi ukrepi za zagotavljanje delovnega okolja, ki omogoča učinkovito usklajevanje poklicnega in družinskega življenja (model mora spodbujati in podpirati enakost spolov), – ozaveščanje delodajalcev o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja žensk in moških in o pomembnosti in dodani vrednosti takšnega delovnega okolja ter krepitev sposobnosti za uvedbo ukrepov na ravni organizacij, – razvoj in vzpostavitev inovativnega modela dostopnih storitev, ki bodo zagotavljale lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja (model mora spodbujati in podpirati enakost spolov), – dejavnosti javnega ozaveščanja o enakovredni porazdelitvi družinskega dela in starševskih odgovornosti med ženske in moške s poudarkom na spodbujanju dejavnega očetovstva, – analiza zakonskih ukrepov za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja z vidika kratkoročnih in dolgoročnih posledic za ženske na trgu dela in predlog ukrepov za izboljšanje prepoznanih problematičnih področij. 5.2.4. Posebni pogoji upravičenosti Prijavitelji v okviru področja Enakost spolov so lahko pravne osebe zasebnega prava, ki delujejo kot profitne organizacije, le v primeru če so v projekt vključeni vsaj trije partnerji, ki bodo imeli koristi od rezultatov projekta ter da bodo razpisana sredstva uporabljena za neprofitne dejavnosti. Ne glede na navedeno se za upravičenega prijavitelja projekta šteje vsaka pravna oseba javnega prava ali neprofitna pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena v Republiki Sloveniji, ali medvladna organizacija, ki deluje v Republiki Sloveniji. 5.2.5. Merila kakovosti Vsebinska kakovost projektov se bo ocenjevala po naslednjih merilih: A. Vsebinska skladnost (25 točk) B. Kakovost zasnove delovnega načrta (25 točk) C. Trajnost (10 točk) D. Kakovost partnerstva in dvostransko sodelovanje (25 točk) E. Stroškovna učinkovitost (15 točk) Največje možno število doseženih točk je 100. Sklop B – Program finančnega mehanizma EGP 2009–2014 Program finančnega mehanizma EGP 2009–2014 naslavlja dve programski področji, pomembni za razpis: – Biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve s ciljem zaustavitve upadanja biotske raznovrstnosti, – Ohranjanje in oživljanje kulturne in naravne dediščine s ciljem kulturna in naravna dediščina za prihodnje generacije, varovana, ohranjena in dostopna javnosti. Na podlagi programskih področij in ciljev bo razpis sofinanciral projekte na sledečih treh področjih razpisa: – biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve, – naravna dediščina in – kulturna dediščina. 5.3. Biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve 5.3.1. Opis področja Cilj področja Biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve je povečana sposobnost učinkovitega upravljanja in spremljanja območij Natura 2000. Razpis je v okviru tega področja osredotočen na upravljanje ekstenzivnih travnikov in/ali varovanih poplavnih gozdov in/ali mokrišč, na spremljanje stanja vrst in/ali habitatnih tipov v neugodnem stanju ohranjenosti in posledično na krepitev podatkovnih baz ter na povečanje sprejemljivosti izvajanja programov upravljanja območij Natura 2000 s strani ključnih deležnikov. Poudarek je dan tudi krepitvi dvo- ali večstranskega sodelovanja preko projektnega partnerstva, v katerega so vključene institucije iz držav donatoric. Projekt mora vključevati vsaj naslednje vrste dejavnosti: – varstvene ukrepe na terenu (in-situ), ki naslavljajo vrste in/ali habitatne tipe travnikov in/ali gozdov in/ali mokrišč v neugodnem stanju ohranjenosti z namenom izboljšanja njihovega stanja ohranjenosti, – spremljanje stanja (monitoring) vrst in/ali habitatnih tipov v neugodnem stanju ohranjenosti, ki ga usmerjajo ohranitvene aktivnosti, ali vrst in/ali habitatnih tipov, katerih stanje ohranjenosti je neznano (v zadnjem primeru se spremljanje stanja lahko nanaša tudi na območja, kjer se v okviru projekta ne bodo izvajali varstveni ukrepi) in – dejavnosti informiranja, izobraževanja in ozaveščanja o pomenu upravljanja območij Natura 2000 in ohranitvenih ukrepov, ki se izvajajo v okviru projekta, ki so usmerjene v oziroma vključujejo lokalne interesne skupine (lokalne skupnosti, organizacije kmetov ali lastnikov gozdov, ribiči, lovci, lokalne turistične in nevladne organizacije, ki delujejo na področju ohranjanja narave). 5.3.2. Posebni pogoji upravičenosti – Kot prijavitelji so v okviru področja Biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve upravičeni upravljavci območij Natura 2000 ali njihovega dela ali institucije, ki imajo izkušnje s področja spremljanja stanja vrst ali habitatnih tipov in ki ustrezajo splošnim pogojem upravičenosti, navedenih v poglavju 4.1. Kolikor je prijavitelj institucija z izkušnjami s področja spremljanja stanja vrst ali habitatnih tipov in hkrati ni upravljavec območja Natura 2000 ali njegovega dela, mora biti eden od projektnih partnerjev upravljavec območja Natura 2000 ali njegovega dela. – Prijavitelj mora zagotoviti, da bodo v okviru projekta zbrani podatki digitalizirani. – Projekt mora vključevati vse tri vrste dejavnosti, ki bodo izvedene v izbranem območju Natura 2000 in ki so navedene v poglavju 5.3.1. – Projektni rezultati s tega področja se uporabljajo v javnem interesu in so vsi pod enakimi pogoji dostopni javnosti, zato s projektnimi dejavnostmi in rezultati ni dovoljeno ustvarjati prihodkov oziroma jih tržiti. 5.3.3. Merila kakovosti Vsebinska kakovost projektov se bo ocenjevala po naslednjih merilih: A. Vsebinska skladnost (50 točk) B. Kakovost zasnove delovnega načrta (10 točk) C. Trajnost (5 točk) D. Kakovost partnerstva in dvostransko sodelovanje (25 točk) E. Stroškovna učinkovitost (10 točk) Največje možno število doseženih točk je 100. 5.4. Naravna dediščina 5.4.1. Opis področja Cilji področja Naravna dediščina so varovanje in ohranjanje naravnih vrednot znotraj državnih zavarovanih območij za bodoče generacije in njihova dostopnost javnosti. Ključen poudarek projektov v okviru tega področja je na ureditvi javne infrastrukture za obiskovalce najpomembnejših naravnih vrednot v državnih zavarovanih območjih, ki bi na ustrezen način povezovala načela ohranjanja narave s ciljem izboljšanja okolju prijazne javne dostopnosti naravnih vrednot. Eden od namenov področja je torej tudi zmanjšanje negativnih vplivov obiskov na okolje in naravo s spodbujanjem uporabe alternativnih transportnih sredstev. Program cilja tudi na večjo ozaveščenost širše javnosti o potrebi varovanja in zaščite naše naravne dediščine in javnosti ponuditi izboljšan dostop do te dediščine, da lahko doživlja naravo. Prednostne vrste dejavnosti: – izgradnja ali obnova infrastrukture za spodbujanje okolju prijaznega dostopa obiskovalcev do naravne vrednote, – nakup zemljišč ali nepremičnin, – dejavnosti ozaveščanja in izobraževanja obiskovalcev na terenu, – priprava publikacij in spletnih predstavitev, ki se nanašajo na te naravne vrednote, za spodbujanje boljšega dostopa do njih. Med drugim (glej merila) bodo imeli prednost pri ocenjevanju projekti: – katerih obravnavano območje naravne vrednote v okviru državnega zavarovanega območja je imelo večjo število obiskovalcev v zadnjih treh koledarskih letih (skupno), – ki stremijo k večji ravni zmanjšanja obiskov z individualnimi motornimi prevoznimi sredstvi. 5.4.2. Posebni pogoji upravičenosti – Kot prijavitelji so v okviru področja Naravna dediščina upravičeni upravljavci državnih zavarovanih območij, ki ustrezajo splošnim pogojem upravičenosti, navedenih v poglavju 4.1. – Območje naravne vrednote ali več naravnih vrednot v okviru državnega zavarovanega območja, ki so predmet obravnave projekta, je moralo obiskati vsaj 5.000 obiskovalcev letno vsaj v enem izmed zadnjih treh let. – Rezultat projekta mora biti vsaj en novo urejen objekt javne infrastrukture za obisk naravne vrednote. – Projekt mora predvideti zmanjšanje števila obiskov območja, ki ga obravnava projekt, z individualnimi motornimi prevoznimi sredstvi za vsaj 25% v enem letu po zaključku izvajanja del. 5.4.3. Merila kakovosti Vsebinska kakovost projektov se bo ocenjevala po naslednjih merilih: A. Vsebinska skladnost (52 točk) B. Kakovost zasnove delovnega načrta (13 točk) C. Trajnost (4 točk) D. Kakovost partnerstva in dvostransko sodelovanje (21 točk) E. Stroškovna učinkovitost (10 točk) Največje možno število doseženih točk je 100. 5.5. Kulturna dediščina 5.5.1. Opis področja Cilj področja Kulturna dediščina so ohranjeni, obnovljeni ali restavrirani kulturni spomeniki, dostopni javnosti, ki prispevajo k lokalnemu in regionalnemu razvoju, obogatitvi turistične ponudbe ter prepoznavnosti lokalnega oziroma regionalnega okolja. Cilj je tudi večja ozaveščenost in vedenje o pomenu ohranjanja kulturne dediščine, o njenih razvojnih možnostih ter o posebnostih njenega vzdrževanja in obnavljanja kot tudi okrepljeno dvo- ali večstransko sodelovanje s partnerji iz držav donatoric. Prednostne vrste dejavnosti: – dejavnosti celostnega ohranjanja kulturnega spomenika v skladu s 3. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 123/08): ukrepi, s katerimi se zagotavljajo nadaljnji obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova, uporaba in oživljanje, – dejavnosti izobraževanja in ozaveščanja o pomenu kulturne dediščine, – dejavnosti v smeri povečevanja fizične dostopnosti kulturne dediščine in informacijske dostopnosti dediščinskih vsebin javnosti s posebno pozornostjo na obiskovalcih s posebnimi potrebami (npr. gibalno ovirane osebe, slepi in slabovidni) in mladini, – primerno načrtovanje nadaljnjega povečanja števila obiskovalcev, na primer z novo ali obogatitvijo obstoječe turistične ponudbe ter turistične promocije kulturne dediščine. 5.5.2. Posebni pogoji upravičenosti – Kot prijavitelji so v okviru področja Kulturna dediščina upravičeni le lastniki ali upravljavci kulturnih spomenikov, ki zadostijo splošnim pogojem upravičenosti, navedenih v poglavju 4.1., pri čemer prijavitelj ne sme biti profitna pravna oseba zasebnega prava. – Rezultat projekta mora biti vsaj en obnovljen ali restavriran kulturni spomenik. – Enota kulturne dediščine, na kateri bodo izvedeni posegi v okviru projekta, mora biti razglašena za kulturni spomenik lokalnega ali državnega pomena, pri čemer se upoštevajo le razglasitve z začetkom veljavnosti do vključno dneva objave tega razpisa. Začasne razglasitve, izdane na podlagi 21. člena ZVKD-1, se ne upoštevajo. – Vsaj 5% nepovratnih sredstev sofinanciranja projekta mora biti namenjenih »mehkim« dejavnostim za povečanje dostopnosti do kulturne dediščine (npr. oblikovanje privlačnih programov za ranljive skupine in mlado populacijo). Posebni dokumenti, ki jih mora prijavitelj priloži vlogi: – Izjava o lastništvu kulturnega spomenika (kolikor je prijavitelj lastnik kulturnega spomenika). – Kopija pogodbe ali sklepa o upravljanju kulturnega spomenika (kolikor je prijavitelj upravljavec kulturnega spomenika). – Izjava o ogroženosti kulturnega spomenika, potrjena s strani strokovnega izvedenca, registriranega pri ustrezni zbornici ali s strani sodnega izvedenca ali pristojne organizacije za varstvo nepremične kulturne dediščine. – Kopija programa ali načrta upravljanja kulturnega spomenika. – Fotografska dokumentacija, iz katere je razvidno dejansko stanje kulturnega spomenika. 5.5.3. Merila kakovosti Vsebinska kakovost projektov se bo ocenjevala po naslednjih merilih: A. Vsebinska skladnost (55 točk) B. Kakovost zasnove delovnega načrta (15 točk) C. Trajnost (5 točk) D. Kakovost partnerstva in dvostransko sodelovanje (15 točk) E. Stroškovna učinkovitost (10 točk) Največje možno število doseženih točk je 100. 6. Trajanje projektov Projekti morajo trajati najmanj 12 mesecev in se morajo končati najpozneje 30. 4. 2016. V primeru naložbe v nepremičnine (tudi obnovo) in/ali zemljišče je treba zagotoviti, da se le-ta uporablja v skladu s cilji projekta in za namen projekta še najmanj pet let po tem, ko MGRT potrdi zaključno poročilo o projektu. 7. Upravičenost stroškov Stroški so upravičeni, če so dejansko nastali pri nosilcu projekta ali pri projektnih partnerjih. Šteje se, da je strošek nastal, ko je bil račun zanj izdan in plačan, storitev pa izvedena (kadar gre za storitve ali dela) oziroma blago dobavljeno. Da bi bili upravičeni, morajo stroški zadostiti naslednjim splošnim načelom: – nastanejo med začetnim in končnim datumom trajanja projekta, ki sta določena v pogodbi o projektu; izjemoma so upravičeni tudi stroški, za katere se izda račun v zadnjem mesecu trajanja projekta, če so plačani v roku trideset dni po končnem datumu trajanja projekta, – se nanašajo na predmet projekta, naveden v pogodbi o projektu, in so predvideni v finančnem načrtu projekta, – so sorazmerni in nujno potrebni za izvedbo projekta, – uporabljeni morajo biti izključno za doseganje ciljev in učinkov projekta skladno z načeli gospodarnosti, smotrnosti in učinkovitosti, – so opredeljivi in preverljivi predvsem tako, da so vneseni v računovodsko evidenco nosilca projekta ter določeni v skladu s splošnoveljavnimi računovodskimi standardi Republike Slovenije in v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli, – so skladni z zahtevami veljavne davčne in socialne zakonodaje. Kategorije upravičenih stroškov so: – stroški osebja, – stroški zunanjih izvajalcev, – stroški opreme, – stroški gradnje in nakupa nepremičnin in zemljišč (veljajo samo za sklop B; stroški nakupa nepremičnin in zemljišč lahko znašajo do 10% skupnih upravičenih stroškov projekta), – administrativni stroški. Kategorije upravičenih stroškov so opisane v Navodilih za prijavitelje. 7.1. Posebnosti za Sklop A – Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 – Stroški gradnje in nakupa nepremičnin in zemljišč niso upravičeni. – Če je nosilec projekta nevladna organizacija, lahko nematerialni prispevki v obliki prostovoljnega dela (»in-kind«) predstavljajo do 50% sredstev lastne udeležbe. – Trženje projektnih dejavnosti, rezultatov projektov in opreme, sofinancirane iz nepovratnih sredstev Sklopa A, ni dovoljeno, prav tako ni dovoljeno ustvarjanje prihodkov. Projektne dejavnosti, sofinancirane iz nepovratnih sredstev sklopa A, so brezplačne za vse ciljne skupine. – Stroški nakupa nove opreme lahko predstavljajo največ 30% skupnih upravičenih stroškov projekta. – Kot upravičen strošek se lahko šteje celotna kupnina nove opreme, če oprema pomeni sestavni in nujni del za izvedbo projekta in je bistvena za dosego ciljev projekta, pri čemer morajo nosilci projektov izpolniti posebne pogoje, navedene v Navodilih za prijavitelje. 7.2. Posebnosti za Sklop B – Program finančnega mehanizma EGP 2009–2014 – Kot upravičen strošek se lahko šteje celotna kupnina nove opreme, če oprema pomeni sestavni in nujni del za izvedbo projekta in je bistvena za dosego ciljev projekta, pri čemer morajo nosilci projektov izpolnjevati posebne pogoje, navedene v Navodilih za prijavitelje. 8. Sistem financiranja Sistem financiranja sloni na metodi povračil in je odvisen od tega, ali je nosilec projekta neposredni proračunski uporabnik državnega proračuna ali ne. a. Nosilec projekta ni neposredni proračunski uporabnik državnega proračuna Plačila, ki predstavljajo povračila dejanskih upravičenih stroškov, se izvedejo, ko so izpolnjeni vsi pogoji za plačilo v skladu z določeno stopnjo nepovratnih sredstev sofinanciranja projekta. Plačila se izvedejo na podlagi potrditve vmesnih poročil in končnega poročila projekta v obliki vmesnih plačil in končnega plačila. MGRT pri vsakem vmesnem plačilu zadrži 5% sredstev vmesnega plačila. Zadržani znesek sredstev oziroma končni saldo dodeljenih nepovratnih sredstev sofinanciranja projekta se nosilcu projekta izplača po potrditvi končnega poročila. b. Nosilec projekta je neposredni proračunski uporabnik državnega proračuna Nosilec projekta celotna sredstva za izvedbo projekta načrtuje ločeno in jih skupaj z MGRT zagotavlja v okviru svojega finančnega načrta v načrtu razvojnih programov. 9. Rok in način prijave Kot pravočasne bodo upoštevane vse vloge, ki bodo prispele na naslov: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, do 28. 2. 2014, v zaprti ovojnici z navedbo na sprednji strani: »Ne odpiraj – Vloga!« »Javni razpis – Norveški FM in FM EGP«, z navedbo področja (za sklop B) oziroma pod-področja (za sklop A) razpisa, na katerega se prijavitelj prijavlja ter z navedbo naziva in naslova (sedež) prijavitelja. Prijaviteljem je v prilogi razpisa v pomoč obrazec za ustrezno označitev ovojnice, ki ga lahko izpolnjenega nalepijo na sprednjo stran ovojnice. Vloga, poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je poslana priporočeno v roku, določenem v razpisu, do vključno zadnjega dne (poštni žig 28. 2. 2014). Osebno dostavljena vloga se šteje, da je prispela pravočasno, če je oddana v sprejemni pisarni Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, do 28. 2. 2014 do 14. ure. Vloge, ki bodo prispele na drug način (npr. po faksu ali elektronski pošti), bodo zavržene. Vloge, ki bodo označene nepravilno, ne bodo upravičene do kandidiranja na razpisu in bodo zavržene. Nepravočasno prispele vloge oziroma vloge, ki so nepravočasno poslane po pošti, bodo s sklepom zavržene. Vsi zneski morajo biti prikazani v evrih (EUR). Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja s pogoji in merili razpisa ter s pripadajočo razpisno dokumentacijo. 10. Popolna vloga Popolna vloga vključuje naslednje dokumente: – v celoti izpolnjena Prijavnica s finančnim načrtom v slovenskem in angleškem jeziku za sklop A ali B, – Izjava prijavitelja v slovenskem jeziku za sklop A ali B, – Izjava o partnerstvu vsakega partnerja v slovenskem ali angleškem jeziku (v primeru če v projektu sodeluje partner) za sklop A ali B, – Priloge (v slovenskem ali angleškem jeziku) za sklop A ali B: – Kopija ustanovnega dokumenta prijavitelja (npr. akt o ustanovitvi, statut, ustanovna listina, resolucija o ustanovitvi). – Kopije ustanovnih dokumentov vsakega partnerja (npr. akt o ustanovitvi, statut, ustanovna listina, resolucija o ustanovitvi). – Bilanca stanja za leti 2012 prijavitelja in partnerjev. – Kopija investicijske dokumentacije (v primerih, kot je od prijavitelja zahtevano v Navodilih za prijavitelje) v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavanje investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10). Dodatne obvezne vsebine investicijske dokumentacije so (v primerih, da bo projekt ustvarjal prihodke): a) V primeru, da je vrednost projekta enaka ali višja od 1.000.000 EUR, mora biti sestavni del dokumenta tudi analiza stroškov in koristi. b) V primeru, da je vrednost projekta manjša od 1.000.000 EUR, je treba v investicijski dokumentaciji izračunati samo finančno vrzel in najvišji znesek sofinanciranja. – Kopija pravnomočnega gradbenega dovoljenja (če je v skladu z nacionalno zakonodajo zahtevan za namen izvedbe projektnih dejavnosti); gradbeno dovoljenje mora biti pravnomočno najkasneje 10 dni pred zasedanjem komisije iz poglavja 11.3. – Kopija dokazila o pravici izvajati dela na določeni nepremičnini (dolgoročna najemna ali služnostna pogodba) (kolikor projekt predvideva tovrstne dejavnosti). – Kopija prodajne predpogodbe, iz katere je razvidno, da je nepremičnina/zemljišče prosto vseh bremen, in kopija potrdila neodvisnega usposobljenega cenilca ali pooblaščenega organa, iz katerega je razvidno, da nakupna cena ne presega tržne cene (v primeru nakupa nepremičnin/zemljišč). – Originalno pooblastilo, dano s strani odgovorne osebe institucije (v primerih kadar katerega od dokumentov namesto odgovorne osebe podpiše z njene strani pooblaščena oseba institucije). – Morebitni ostali dokumenti, navedeni v poglavjih Posebni pogoji upravičenosti v sklopu opisov posameznih področij oziroma pod-področij razpisa. Vloga mora biti oddana v eni tiskani različici in v elektronski obliki (na CD, DVD ali USB ključku). Tiskana različica vloge mora biti urejena v zgoraj navedenem zaporedju in vpeta v mapo (ne s spiralo). Priložiti ji je treba vse zgoraj navedene dokumente, pri čemer morata biti tiskani različici Prijavnice v slovenskem in angleškem jeziku ter Izjave prijavitelja podpisane in žigosane s strani odgovorne osebe prijavitelja ali z njene strani pooblaščene osebe. Tiskana različica vsake Izjave o partnerstvu mora biti podpisana in žigosana s strani odgovorne osebe zadevnega partnerja ali z njegove strani pooblaščene osebe. Priloge so lahko v tiskani različici oddane v obliki kopije, razen v primerih, kadar je izrecno zahtevan dokument v originalu. Elektronska različica vsebuje prijavnico v slovenskem in angleškem jeziku, oddano v Excel datoteki. Vloge, ki bodo napisane v rokopisu, bodo zavržene. 11. Izbirni postopek Odpiranje vlog bo dne 4. 3. 2014 izvedla komisija v ožji sestavi za sklopa A in B, imenovana s sklepom št. 544-13/2013/6. Odpiranje vlog ne bo javno. Pregled in ocenjevanje vlog bo potekalo v dveh fazah: – pregled administrativne ustreznosti in upravičenosti, – ocenjevanje kakovosti. 11.1. Preverjanje administrativne ustreznosti in upravičenosti Preverjanje administrativne ustreznosti in upravičenosti vlog bo opravila komisija v ožji sestavi za sklopa A in B, imenovana s sklepom št. 544-13/2013/6. V primeru manjkajočih dokumentov bodo lahko prijavitelji pozvani k dopolnitvam, ki jih bodo morali dostaviti v roku petih dni od prejema poziva za dopolnitev vloge. Vloga, ki ne bo dopolnjena v skladu s pozivom za dopolnitev, bo zavržena. Kadar se ob preverjanju vloge pojavi dvom o namenu oziroma kadar so navedbe nejasne ali dvoumne, se lahko prijavitelja pozove k dodatnim obrazložitvam. Prijavitelj mora podati obrazložitve v roku petih dni od prejema poziva, sicer bo vloga zavržena. Po opravljenem pregledu administrativne ustreznosti in upravičenosti bodo vloge, ki so neustrezne, zavržene oziroma zavrnjene. Vloga bo zavržena oziroma zavrnjena brez možnosti dopolnitve zlasti če: – ovojnica z vlogo ni ustrezno označena, vključno z navedbo področja (za sklop B) oziroma pod-področja razpisa (za sklop A), na katerega se prijavlja, – prijavnici v slovenskem in angleškem jeziku nista izpolnjeni v celoti, – prijavitelj ni upravičen v skladu s pogoji izbranega področja oziroma pod-področja razpisa, – projektni partner ni upravičen, – projekt traja manj kot 12 mesecev ali se konča kasneje kot 30. 4. 2016, – zaprošeni znesek nepovratnih sredstev sofinanciranja projekta je nižji od najnižjega dopustnega zneska ali je višji od najvišjega dopustnega zneska nepovratnih sredstev sofinanciranja, ki velja za izbrano področje oziroma pod-področje razpisa, – zaprošeni znesek nepovratnih sredstev sofinanciranja projekta presega 95,00% celotnih upravičenih stroškov projekta oziroma v primeru, kadar je prijavitelj nevladna organizacija, 90,00% celotnih upravičenih stroškov projekta, – prijavitelj ne zagotavlja lastno sofinanciranje v višini najmanj 5,00% celotnih upravičenih stroškov projekta oziroma v primeru, kadar je prijavitelj nevladna organizacija, 10,00% celotnih upravičenih stroškov projekta, – učinki projekta ne bodo doseženi na območju Republike Slovenije. Velja za vloge iz sklopa A: – stroški nakupa nove opreme predstavljajo več kot 30% skupnih upravičenih stroškov projekta, – pri projektih, kjer je nosilec projekta nevladna organizacija, nematerialni prispevki v obliki prostovoljskega dela (»in-kind«) predstavljajo več kot 50% sredstev lastne udeležbe. Velja za vloge s področja Biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve iz sklopa B: – projekt ne vključuje vse tri zahtevane vrste dejavnosti. Velja za vloge s področja Naravna dediščina iz sklopa B: – predmet projekta ni območje naravne vrednote, ki leži v državnem zavarovanem območju, – območje naravne vrednote, ki ga projekt obravnava, ni obiskalo vsaj 5.000 obiskovalcev letno v enem izmed zadnjih treh let, – rezultat projekta ni vsaj en novo urejen objekt javne infrastrukture za obisk naravne vrednote, – projekt ne predvideva zmanjšanje števila obiskov območja, ki ga obravnava projekt, z individualnimi motornimi prevoznimi sredstvi, oziroma predvideva zmanjšanje za manj kot 25% v enem letu po zaključku izvajanja del. Velja za vloge s področja Kulturna dediščina iz sklopa B: – enota kulturne dediščine, na kateri bo izveden poseg, ni razglašena za kulturni spomenik najkasneje z dnem objave javnega razpisa, – rezultat projekta ni vsaj en obnovljen ali restavriran kulturni spomenik, – manj kot 5% nepovratnih sredstev sofinanciranja projekta je namenjenih »mehkim« dejavnostim za povečanje dostopnosti do kulturne dediščine. 11.2. Ocenjevanje kakovosti Vsako vlogo, ki izpolnjuje administrativna merila in merila upravičenosti, ocenita dva zunanja neodvisna strokovnjaka z izbranega področja razpisa, ki ju imenuje MGRT in ki sta nepristranska in neodvisna od MGRT in komisije. Ocenjevalca ločeno točkujeta projekt po merilih kakovosti izbranega področja razpisa. Vloge se razvrsti glede na povprečje skupnih točk, ki jih posamezni vlogi dodelita strokovnjaka. Kadar je razlika med skupnimi točkami večja od 30 točk, projekt oceni še tretji zunanji neodvisni strokovnjak. V takšnih primerih se za razvrščanje vlog uporabi povprečje dveh najbližjih vrednosti skupnih točk. 11.3. Odobritev projektov Seznam razvrščenih vlog je posredovan komisiji v širši sestavi za sklopa A in B, imenovani s sklepom št. 544-13/2013/6. Komisija pregleda seznam razvrščenih projektov in lahko v utemeljenih primerih razvrstitev projektov spremeni. Natančna utemeljitev spremembe je podana v zapisniku sestanka izbirne komisije. Komisija svoj predlog seznama prejemnikov nepovratnih sredstev posreduje MGRT. Na podlagi predloga izbirne komisije MGRT odloči, kateri projekti bodo podprti. Če MGRT spremeni odločitev izbirne komisije, obvesti prizadete prijavitelje in jim predloži utemeljitev. Do sofinanciranja nepovratnih sredstev so upravičeni projekti, ki pri ocenjevanju kakovosti prejmejo najmanj 60% točk. V primeru da je projektov, ki izpolnjujejo ta pogoj več, bodo za sofinanciranje izbrani projekti z največ doseženimi točkami do meje razpoložljivih nepovratnih sredstev za sofinanciranje po posameznih področjih oziroma pod-področjih razpisa, kot je navedeno v poglavju 3.1. V primeru, da imata dva ali več projektov enako število točk, bo imel prednost projekt z večjim številom točk v sklopu meril A (vsebinska skladnost). V primeru, da imata oziroma imajo projekti tudi po tem sklopu meril enako število točk, bo o končnem izboru odločil MGRT na podlagi predloga izbirne komisije. 12. Obveščanje o izboru in pritožbeni postopek Prijavitelji administrativno ustreznih in upravičenih prijav bodo o odločitvi o izboru projektov obveščeni po pošti predvidoma junija 2014. Prijavitelji izbranih projektov bodo s strani MGRT prejeli sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev. Prijavitelji, katerih projekti ne bodo izbrani za sofinanciranje, bodo prejeli sklep o zavrnitvi. Zoper sklep o odločitvi glede vloge za dodelitev sofinanciranja ni pritožbe, dopusten je upravni spor. Tožba se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku trideset dni od dneva vročitve sklepa, in sicer neposredno vloženo na sodišču ali pa se mu pošlje po pošti. Tožba se vloži v toliko izvodih, kolikor je strank v postopku. Tožbi je treba priložiti upravni akt, ki se izpodbija, v izvirniku, prepisu ali kopiji. Predmet tožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vloge. Vložena tožba zoper sklep o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji. 13. Pogodba o projektu V primeru pozitivnega sklepa o izboru bodo prijavitelji z MGRT podpisali pogodbo o projektu (vzorec pogodbe je sestavni del razpisne dokumentacije). V pogodbi bo določen način financiranja, znesek in odstotek nepovratnih sredstev (vsak zahtevek za izplačilo bo izplačan največ do predvidenega odstotka sofinanciranja skupnih upravičenih stroškov oziroma največ do višine pogodbenega zneska) ter ostali pogoji. Pogodba bo pričela veljati, ko jo bosta podpisali obe pogodbeni stranki. Izbrani prijavitelji – prejemniki sredstev – bodo prejeli pisni poziv, da pristopijo k podpisu pogodbe z MGRT. Če se v roku osmih dni ne bodo odzvali na poziv, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. V primeru da nosilec projekta odstopi od svoje zahteve za pridobitev nepovratnih sredstev, mora pisno obvestiti MGRT, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana. Kolikor nosilec projekta ne podpiše pogodbe oziroma umakne vlogo ali pa odstopi od podpisane pogodbe in o tem v roku osmih dni pisno obvesti MGRT, se ta sredstva, kolikor dopuščajo proračunske možnosti, lahko dodelijo prijavitelju, ki je uvrščen na seznamu ocenjenih vlog po posameznih področjih oziroma pod-področjih in izpolnjuje pogoja za minimalno potrebno število točk vendar njegovi vlogi ni bilo ugodeno. Sredstva se dodeljujejo po vrstnem redu glede na potrjeni seznam razvrščenih projektov. Nosilec novega projekta mora podati pisno izjavo, da je sposoben izvesti projekt v morebitnem skrajšanem roku. Predlog o prerazporeditvi sredstev pripravi Izbirna komisija. S pogodbo MGRT in nosilec projekta podrobneje opredelita način in obliko poročanja nosilca projekta o poteku izvajanja projekta, za katerega so bila dodeljena nepovratna sredstva in postopek nadzora nad porabo sredstev. V primeru, da MGRT ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena ali da so bila sredstva odobrena na podlagi neresničnih podatkov, ima pravico takoj zahtevati od nosilca projekta vračilo sredstev v enkratnem znesku. Nosilec projekta bo moral vrniti sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila do dneva vračila. 14. Jezik Razpis je objavljen v slovenskem in angleškem jeziku. Prijavnica mora biti oddana v slovenskem in angleškem jeziku, vsi ostali dokumenti pa ali v slovenščini ali v angleščini, v skladu s poglavjem 10. 15. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija je od objave razpisa na razpolago na spletnih straneh: http://eeagrants.si/ in http://norwaygrants.si/. Razpisna dokumentacija za sklop A – Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 Vsebina razpisne dokumentacije za sklop A poleg besedila razpisa vsebuje: – Prijavnica– Sklop A (prijavnica v slovenskem jeziku) – Application form – Set A (prijavnica v angleškem jeziku) – Vzorec izjave prijavitelja – Sklop A – Vzorec izjave o partnerstvu– Sklop A (izjava o partnerstvu v slovenskem jeziku) – Vzorec Partnership Statement – Set A (izjava o partnerstvu v angleškem jeziku) – Vzorca pogodb o projektu – Sklop A – Vzorec pravilne označitve ovojnice – Sklop A – Vzorec zahtevka za povračilo iz bilateralnega sklada – Sklop A – Navodila za prijavitelje – Sklop A Razpisna dokumentacija za sklop B – Program Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 Vsebina razpisne dokumentacije za sklop B poleg besedila razpisa vsebuje: – Prijavnica– Sklop B (prijavnica v slovenskem jeziku) – Application form – Set B (prijavnica v angleškem jeziku) – Vzorec izjave prijavitelja – Sklop B – Vzorec izjave o partnerstvu– Sklop B (izjava o partnerstvu v slovenskem jeziku) – Vzorec Partnership Statement – Set B (izjava o partnerstvu v angleškem jeziku) – Vzorca pogodb o projektu – Sklop B – Vzorec pravilne označitve ovojnice – Sklop B – Vzorec zahtevka za povračilo iz bilateralnega sklada – Sklop B – Navodila za prijavitelje – Sklop B Za področje Kulturna dediščina tudi: – Vzorec izjave o lastništvu kulturnega spomenika – Vzorec izjave o ogroženosti kulturnega spomenika 16. Spremembe razpisa V primeru sprememb javnega razpisa in razpisne dokumentacije pred zaključkom javnega razpisa, bodo popravki objavljeni na spletnih straneh: http://eeagrants.si/ in http://norwaygrants.si/. Spremembe tega javnega razpisa bodo objavljene tudi v Uradnem listu Republike Slovenije. Prijavitelji so dolžni upoštevati morebitne spremembe javnega razpisa in razpisne dokumentacije, ki bodo objavljene na zgoraj naveden način. 17. Dodatne informacije Dodatne informacije so v času odprtja razpisa na voljo pri kontaktnih osebah v Sektorju za mednarodne zadeve in nacionalne organe, MGRT: – Nataša Anderlič, e-naslov: natasa.anderlic@gov.si (sklop A) – Silvija Jakopovič, e-naslov: silvija.jakopovic@gov.si (sklop B). Najbolj pogosta vprašanja, prejeta do 26. 2. 2014, bodo skupaj z odgovori objavljena do zadnjega delovnega dne pred zaprtjem razpisa na spletnih straneh http://eeagrants.si/ in http://norwaygrants.si/. Imena pošiljateljev vprašanj ne bodo objavljena. Vsi podatki iz odprtih vlog so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih vlagatelj posebej označi kot poslovno skrivnost. Vlagatelji morajo podatke, ki jih smatrajo za poslovno skrivnost v svoji vlogi tako tudi označiti. Kot poslovna skrivnost se lahko označi posamezni podatek ali del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo in na podatke, ki so potrebni za oceno vloge po merilih javnega razpisa. Rezultati tega razpisa so javnega značaja in bodo objavljeni.