Uradni list

Številka 106
Uradni list RS, št. 106/2013 z dne 18. 12. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 106/2013 z dne 18. 12. 2013

Kazalo

3874. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Horjul, stran 12267.

Občinski svet Občine Horjul je na podlagi 2. točke 11. člena, 5. točke 14. člena in v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP) ter 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13) je na 13. redni seji dne 28. 11. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Horjul
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in sestavine odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Horjul (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelala družba Urbania d.o.o. v letu 2013, pod št. 162-3a-09.
(2) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
(3) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe,
II. Strateški del,
III. Izvedbeni del,
IV. Strokovne podlage
V. Prehodne in končne določbe.
Priloga 1- Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora (dostopna na spletni strani Občine Horjul: www.horjul.si).
(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+--------+---------------------------------------------+--------+
|Številka|Karta                                        |Merilo  |
+--------+---------------------------------------------+--------+
|1.      |Zasnova prostorskega razvoja občine          |1:30 000|
+--------+---------------------------------------------+--------+
|2.      |Zasnova gospodarske javne infrastrukture     |1:30 000|
+--------+---------------------------------------------+--------+
|3.      |Usmeritve za razvoj poselitve in celovito    |1:30 000|
|        |prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in  |        |
|        |razpršene poselitve ter razpršene gradnje    |        |
+--------+---------------------------------------------+--------+
|4.1     |Usmeritve za razvoj v krajini                |1:30 000|
+--------+---------------------------------------------+--------+
|4.2     |Zasnova varstva pred nesrečami               |1:30 000|
+--------+---------------------------------------------+--------+
|5.      |Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč|1:30 000|
+--------+---------------------------------------------+--------+
(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+--------+---------------------------------------------+--------+
|Številka|Karta                                        |Merilo  |
+--------+---------------------------------------------+--------+
|1.      |Pregledna karta občine                       |1:50 000|
+--------+---------------------------------------------+--------+
|2.      |Pregledna karta občine s prikazom osnovne    |1:50 000|
|        |namenske rabe prostora in ključnih omrežij   |        |
|        |gospodarske javne infrastrukture             |        |
+--------+---------------------------------------------+--------+
|3.      |Prikaz območij enot urejanja prostora,       |1:5 000 |
|        |osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe    |        |
|        |prostora in prostorskih izvedbenih pogojev   |        |
+--------+---------------------------------------------+--------+
|4.      |Prikaz območij enot urejanja prostora in     |1:5 000 |
|        |gospodarske javne infrastrukture             |        |
+--------+---------------------------------------------+--------+
|5.      |Prikaz območij enot urejanja prostora in     |1:5 000 |
|        |občinskih podrobnih prostorskih načrtov      |        |
+--------+---------------------------------------------+--------+
(6) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in kulturne dediščine in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
2. člen
(uporabljeni izrazi)
(1) Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in, ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. STRATEŠKI DEL
II. 1 Splošne določbe
3. člen
(vsebina strateškega dela)
(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
6. Usmeritve za prostorski razvoj občine.
II. 2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II. 2. 1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
4. člen
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);
– Program razvoja podeželja 2007–2013 za Republiko Slovenijo;
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi;
– Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
5. člen
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)
(1) Občina ima ugodno lego blizu glavnega mesta,
(2) Občina ima en gravitacijski pol, in sicer občinsko središče Horjul,
(3) Rast števila prebivalstva, ki je posledica pozitivnega naravnega in selitvenega prirastka,
(4) Velik delež ohranjenega gozda in interes po izkoriščanju lesne mase,
(5) Avtohtoni vzorec poselitve gričevnatih območij z značilno razpršeno poselitvijo,
(6) Neizkoriščeni turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost, krajina s pestrimi krajinskimi vzorci ter naravne in kulturne danosti.
6. člen
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojne potrebe občine po novih stavbnih zemljiščih namenjenih stanovanjski gradnji,
(2) Učinkovitejše načrtovanje prometne in komunalne infrastrukture v občini,
(3) Uvajanje sistemskega pristopa pri načrtovanju, pripravi in prenovi gospodarskih con,
(4) Rešitev vprašanja deponiranja odpadkov,
(5) Izboljšanje opremljenosti lokalnih središč z družbenimi dejavnostmi in zdravniško oskrbo ter zagotavljanje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture,
(6) Koriščenje potenciala občine za razvoj turizma,
(7) Zmanjšanje izgub pitne vode v vodovodnih sistemih,
(8) Sanacija degradiranih območij.
7. člen
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Medobčinsko sodelovanje poteka z Občino Vrhnika. Tudi proti Občini Dobrova - Polhov Gradec in Občini Ljubljana je gravitacija močna, zlasti z vidika delovnih migracij.
(2) Na področjih, kot so razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con, komunalne infrastrukture, vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizma, ipd., bo potrebno sodelovanje okrepiti v vseh smereh.
II. 2. 2 Cilji
8. člen
(cilji prostorskega razvoja)
(1) Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselij je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen ali če gre za zaokroževanje naselja. Novo poselitev se usmerja le na komunalno opremljena, nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij. Zlivanje naselij se preprečuje z zelenimi cezurami in se tako ohranja njihovo prostorsko identiteto. Občina želi za nadaljnji prostorski razvoj opredeliti širitev obstoječih poselitvenih območij s smiselno zaokrožitvijo naselij Horjul, Ljubgojna, Vrzdenec, Žažar, Zaklanec, Podolnica in Lesno Brdo. Hkrati pa se bo ohranjala tudi avtohtona razpršena poselitev gričevnatih območij.
(2) Na območjih razpršene poselitve, kot so podeželska naselja, vasi, zaselki in samotne kmetije je zaradi izboljšanja pogojev bivanja in opravljanja kmetijskih ter drugih dopolnilnih dejavnosti gradnja možna znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih stavbnih zemljišč. Prednost imata prenova in sanacija, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
(3) Obnoviti in zagotoviti je treba ustrezno prometno infrastrukturo, z zagotavljanjem hitrega in varnega dostopa do delovnih mest ter upravnih in ostalih dejavnosti.
(4) Občina bo skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept razvoja že obstoječega poslovno proizvodnega območja v Horjulu.
(5) Krepila se bo opremljenost z družbeno infrastrukturo na nivoju vzgoje in izobraževanja.
(6) Za potrebe razvoja rekreacije in turizma se bo izkoriščalo potenciale naravne in kulturne krajine (gozd, travniki, razgiban relief, obvodni prostor in kmetijska zemljišča) ter kulturne dediščine (cerkev SV. Marjete, cerkev SV. Urha, cerkev sv. Kancijana, arheološko najdišče Tabor, rojstna hiša Cankarjeve matere idr.). Osrednja vloga središča za šport in rekreacijo bo še naprej ostala na južnem delu Horjula, kjer se nahajata smučišče in športni park.
(7) Znotraj poselitvenih območij se bo dogradilo manjkajočo komunalno infrastrukturo. Prioriteta na tem področju so kanalizacijski vodi, čistilne naprave in prenova ter dograditev vodovodnega omrežja ter obnova in izgradnja občinskih cest.
(8) Občina bo zagotavljala varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine, ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(9) Degradirane in ekstenzivno izrabljene površine se bo saniralo.
(10) Razpršeno gradnjo se bo skušalo sanirati, kjer je to mogoče.
II. 3 Zasnova prostorskega razvoja občine
9. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostno se bo razvijalo gravitacijsko naselje Horjul, v katerega se usmerja intenzivni razvoj poselitve in drugih dejavnosti.
(2) Naselje Horjul ima kot urbano občinsko središče poleg bivalnega in upravnega središča občine tudi vlogo poslovnega središča.
10. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)
(1) V naselju Horjul se bo krepila vloga lokalnega središča občinskega pomena, v ostalih naseljih (Ljubgojna, Vrzdenec, Žažar, Zaklanec, Podolnica in Lesno Brdo) se bo krepil razvoj poselitve in razvoj oskrbnih funkcij.
(2) Krepila se bo vloga Vrzdenca in Podolnice, kot lokalnih središč ter Žažarja, Ljubgojne, Zaklanca, Korena nad Horjulom, Lesnega Brda in Vrzdenca – zahod (Graben) kot ostalih središč.
(3) Ostale vasi in zaselki: Samotorica, Ulaka, Zanožje, Seč, Slevca, Rožman, Kisovnik in Zagorica ostajajo brez središčnih funkcij, ohranja se njihova vloga vitalnih kmetijskih zaselkov. Na celotnem območju se preprečuje praznjenje naselij in izginjanje kulturne krajine s poudarkom na ohranjanju ekstenzivnega kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi in razvoju turizma v povezavi z naravno dediščino.
11. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
Občina ima glede na državno prometno omrežje razmeroma ugodno lego. Najvažnejši sta povezavi z Vrhniko, po regionalni cesti in z Ljubljano po lokalni cesti.
12. člen
(druga, za občino pomembna območja)
(1) Na lokaciji poslovno proizvodnih dejavnosti v Horjulu se bo krepila gospodarska vloga obstoječega specializiranega središča.
(2) Ohranjalo se bo športno-rekreacijsko območje v Horjulu, v ostalih naseljih pa se bo vzpodbujala njihova gradnja.
(3) Na pretežno kmetijskem območju doline Horjulščice (ali Horjulke) in Šujice se bo ohranjalo ekstenzivno kmetijstvo, prav tako tudi na hribovitih predelih Butajnško – Samotorške planote in na južnem gričevnatem območju. Glede na to, da je omenjena kulturna krajina vizualno privlačna, se bo na teh območjih vzpodbujalo trajnostni turistični razvoj.
13. člen
(urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)
(1) Urbanistični načrt je potrebno izdelati za naselje Horjul.
(2) Urbanistični načrt Horjul obsega naselje Horjul, vključno z gospodarsko cono in športno-rekreacijskim območjem. Pri izdelavi urbanističnega načrta je poudarek na umeščanju dodatnih družbenih dejavnosti, zagotavljanju dodatnih parkirnih površin, predvsem pa celostnem urejanju naselja z vidika urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja.
(3) V sklopu celovite prenove, se zagotavlja revitalizacija naselbinske dediščine starega jedra Horjula s prenovo stavbnega fonda in z umestitvijo ustreznih dejavnosti.
(4) Za notranji razvoj se nameni površine, ki v naselju nimajo definirane funkcije in nimajo kvalitet ter potenciala za vključevanje v sistem zelenih površin. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura.
II. 4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
14. člen
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
(2) Občina Horjul ima sprejet operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Horjul. S programom je opredeljen način izgradnje kanalizacijskega sistema na območju občine s prostorsko in časovno opredelitvijo. Za vsa naselja, za katera je sprejet operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda in za vsa območja širitev bo potrebno izdelati programe opremljanja za komunalno infrastrukturo.
15. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Omrežje državnih cest v občini je primerno razvejano, njihovo stanje pa je dobro.
(2) Občinske lokalne ceste in javne poti so primerno razvejane. Na območju občine je večino cest asfaltiranih le nekatere javne poti so izvedene v makadamu.
(4) Pločniki za pešce so bili zgrajeni v Horjulu, Vrzdencu, v Podolnici in Zaklancu pa je načrtovana še dograditev povezave pločnikov med vasema in otoka za omejevanje cestnega prometa.
(5) Javni potniški promet se vrši v smeri Ljubljana–Šentjošt, med Horjulom in Vrhniko pa se vrši medkrajevni avtobusni potniški prevoz.
(6) Površin za mirujoči promet v naselju Horjul je dovolj.
(7) V kolesarsko omrežje so vključene regionalne ceste in druge občinske ceste.
16. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekom Slovenije d.d. svojo dejavnost na območju Občine Horjul pokriva iz obstoječe telefonske centrale LC Horjul. Možnost priključka na stacionarno telefonsko omrežje je omogočena na celotnem področju občine.
(2) Signal mobilnih operaterjev je primeren, razen v nekaterih odročnih območjih. Za zagotavljanje trajnostnega razvoja mobilnega omrežja in uporabo novih tehnologij mobilne telekomunikacije v prihodnosti se predvidijo ustrezni prostorsko izvedbeni pogoji.
(3) Upravljavec kabelsko-komunikacijskega sistema pokriva s kabelskim omrežjem samo nižinski del občine.
(4) Skladno s priporočilom Zakona o elektronskih komunikacijah se pospešuje telekomunikacijsko opremljenost Občine Horjul. Občina se bo potegovala za sredstva iz javnih skladov za gradnjo širokopasovnega omrežja v javno zasebnem partnerstvu na območjih, kjer ni komercialnega interesa.
17. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Električno energijo zagotavlja lokalni distributer, ki ima omrežje primerno razvejano. Električni vodi potekajo pretežno po zraku.
(2) V Občini se nahaja 21 razdelilnih/transformatorskih postaj, kjer so postavljeni prešibki transformatorji je treba zagotoviti ustrezno zmogljivost le-teh.
(3) Upravljavec električnega omrežja in distributer električne energije je Elektro Ljubljana, d.d.
(4) Preko območja občine poteka prenosni visokonapetostni daljnovod: DV 220 kV Kleče–Divača s širino elektroenergetskega koridorja 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV), ki je v upravljanju ELES-a. Predvidena je rekonstrukcija daljnovoda DV 220 kV Kleče–Divača na napetostni nivo 2 x 400 kV s širino elektroenergetskega koridorja 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV) za katerega se izdeluje državni prostorski načrt.
(5) Za vsak poseg v elektroenergetski koridor obstoječega in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja ter pridobiti pisno soglasje upravljavca.
(6) Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju Občine Horjul bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine.
(7) Prenosno plinovodno omrežje na območju občine poteka iz smeri Kleče (Podutik), skozi Lesno Brdo v smeri Vrhnike. V pripravi je državni lokacijski načrt za novo os magistralnega plinovoda M3/1 odsek Vodice–Kalce, ki se bo urejal z državnim prostorskimi načrtom. Distribucijskega plinovodnega omrežja v občini ni.
(8) Občina Horjul je naklonjena trajnostni energetski politiki, predvsem izkoriščanju obnovljivih virov energije, kot je geotermalna energija, za potrebe na področjih turizma, kmetijstva, gospodarstva, individualne poraba in drugo. Za pridobivanje sredstev za izvedbo projekta na področju izkoriščanja geotermalne energije se favorizira javne sklade in možna nadomestila za degradacijo Horjulske doline zaradi tranzita energetskih vodov – plinovodov in električnih daljnovodov.
(9) Občina Horjul ima izdelan lokalni energetski koncept, katerega ugotovitve je potrebno upoštevati pri načrtovanju prostorskega razvoja občine.
18. člen
(lokalni energetski koncept)
(1) Na osnovi Lokalnega energetskega koncepta Občine Horjul se ocenjuje, da so na območju občine potenciali za izkoriščanje sončne energije, pri čemer so primerni tako sistemi za pridobivanje električne energije, kot za ogrevanje sanitarne vode. Možne so namestitve toplotnih črpalk za ogrevanje in/ali pripravo tople sanitarne vode v različnih izvedbah. Potencial je v namestitvah ogrevalnih naprav, kot so kotel ali mikro soproizvodna naprava na lesno biomaso.
(2) V Občini Horjul se načrtuje v okviru zasebne investicije izgradnja DOLB sistema (daljinsko ogrevanje na lesno biomaso), v sklopu katerega bi občina priključila tudi javne objekte.
(3) Potencial izrabe geotermalne energije bi bilo potrebno še dodatno proučiti, prav tako ugotovitev potenciala Horjulščice (oziroma Horjulke) kot obnovljivega vira energije.
(4) Ocenjuje se, da v občini ni potenciala za izkoriščanje vetrne energije, pridobivanja energije iz gnojevke ali biomase, kot ostanka poljščin ter ni potenciala za izrabo odpadkov.
19. člen
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1) Čiščenje in odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, v Občini Horjul izvaja javno podjetje VO-KA Ljubljana, oziroma podjetje izbrano skladno z odlokom s tega področja.
(2) Delno je kanalizacijsko omrežje zgrajeno v naseljih Horjul, Vrzdenec, Podolnica in Ljubgojna. V ostalih naseljih se trenutno ne načrtuje celostna izgradnja kanalizacijskega sistema.
(3) Treba je posodobiti stanje na področju čiščenja odpadnih voda. V občini je trenutno v uporabi čistilna naprava v Vrzdencu s priključno močjo 500 PE in v Horjulu s priključno močjo 400 PE, ki je preobremenjena. Zato se bo rekonstruirala in prestavila na drugo lokacijo. V kratkem pa bo pričela z obratovanjem tudi čistilna naprava v Podolnici.
(4) Vodovodi v Občini Horjul so javni in za njih skrbi občina.
(5) Občina Horjul predvidi sanacijo zapečatene vrtine v Podolnici in prouči možnost uporabe v gospodarske namene ali namene obrambe in zaščite.
(6) Za odvoz odpadkov v občini skrbi javno podjetje Snaga, oziroma podjetje izbrano skladno z odlokom s tega področja,ki odpadke odvaža na deponijo v Ljubljano.
20. člen
(pokopališka dejavnost)
(1) V Občini Horjul je šest območij pokopališč. Locirana so v Vrzdencu, Horjulu, na sv. Urhu, Samotorici, Koreni nad Horjulom in Žažarju. Skladno s pričakovano rastjo prebivalstva, predvsem pa z večanjem indeksa staranja po naravni rasti, je nujna zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet, zato se bo širilo pokopališče v Horjulu, ostala pa se ohranja v obstoječem obsegu. Na Vrzdencu in v Žažarju se predvidi gradnja mrliških vežic.
(2) V primerih kjer Občina Horjul ni lastnik zemljišč na lokacijah pokopališč, se zagotovi ustrezna trajna pravna podlaga za neodplačno uporabo in upravljanje teh zemljišč.
21. člen
(javna razsvetljava)
Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh večjih naseljih (razen posameznih ulic). Trenutno stanje je primerno, vendar se bo opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je Občina Horjul, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer se bo pokazala potreba po javni razsvetljavi in uvesti enoten standard okolju prijaznih svetil.
II. 5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
22. člen
(določitev območij naselij)
Območja naselij so: Horjul, Vrzdenec, Podolnica, Zaklanec, Ljubgojna, Lesno Brdo, Žažar, Koreno nad Horjulom in Vrzdenec – zahod (Graben).
23. člen
(določitev območij sanacije razpršene gradnje)
V Občini Horjul se bo težilo k sanaciji razpršene gradnje kjer je to mogoče. Na ta način bo zagotovljena njihova prenova ter priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo. Sanacija razpršene gradnje se predvideva predvsem s priključevanjem objektov k obstoječi pozidavi, kjer je to mogoče.
II. 6 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
24. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
V celotni občini, še posebej pa v gričevnatem delu, se pojavljajo območja razpršene poselitve. Zanje je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, pojav samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih tvorijo gruče objektov, zgrajenih pred letom 1967.
II. 7 Usmeritve za prostorski razvoj občine
II. 7. 1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
25. člen
(razvoj naselij)
(1) Osrednjo vlogo v razvoju bo še naprej imelo občinsko središče Horjul ob poudarjanju njegove upravne funkcije v lokalnem pomenu.
(2) Na gričevnatih območjih občine, v podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti gradnja možna znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih obstoječih stavbnih zemljišč.
(3) Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih Horjul, Vrzdenec, Žažar in Podolnica. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.
(4) Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarsko cono, kamor se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso v nasprotju s proizvodnimi dejavnostmi.
26. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja. V naseljih prevladuje stanovanjska dejavnost pred drugimi dejavnostmi.
(2) Stanovanjsko dejavnost bomo razvijali v strnjenih urbanih naseljih Horjul in Vrzdenec, v ostalih naseljih pa jo bomo ohranjali.
(3) Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v naselju Horjul v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
(4) Oskrbne in storitvene dejavnosti so nanizane predvsem v občinskem središču Horjul in naselju Vrzdenec.
(5) Za območja družbenih dejavnosti v pomembnejših naseljih bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj (Horjul in Vrzdenec).
(6) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so dobro razvite v Horjulu, kjer se na južnem robu naselja nahaja športni park in smučišče. Na območju Vrzdenca je obstoječa teniška infrastruktura, pri naselju Žažar pa se nahaja še eno smučišče.
(7) Na območju Podolnice se prouči možnost priprave občinskega podrobnega načrta za namen izgradnje ustreznih kapacitet za namestitev in izvajanje storitev ugodja ter sprostitve povezanih v celostno turistično ponudbo kraja in občine.
(8) Poslovno proizvodne dejavnosti so locirane v naselju Horjul.
27. člen
(usmeritve glede ohranjanja poselitve)
(1) V območjih ohranjanja poselitve (območja razpršene poselitve: Samotorica, Seč, Zanožje, Ulaka, Zagorica, Kisovnik, Rožman, Slevca in podeželjsko naselje Koreno nad Horjulom) se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.).
(2) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.
(3) V naseljih Horjul, Vrzdenec, Ljubgojna, Podolnica, Zaklanec, Žažar in Lesno Brdo se za ohranjanje poselitve zagotavljajo površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
28. člen
(razpršena poselitev)
(1) Na območjih razpršene poselitve, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo.
(2) Območja razpršene poselitve, ki kot avtohtoni poselitveni vzorec prispeva k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranjajo in varujejo z obnovo, prenovo oziroma spremenjeno rabo obstoječih, zakonito zgrajenih objektov; z nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov ter z novogradnjami, če gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenih zemljišč.
(3) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(4) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(5) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
29. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Pri razvoju poselitve se v naselju Horjul teži k večji urbanizaciji in k zmerni urbanizaciji naselja Vrzdenec. V ostalih naseljih se bo ohranjalo ruralen tip poselitve.
(2) V naselju Podolnica se širitev poselitve predvidi le na prehodu iz ravninskega v gričevnat svet, s čimer se ohranijo kmetijska zemljišča v osrčju vasi in naraven, gospodaren razvoj naselja.
(3) Pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju naselja Horjul je potrebno zagotoviti varovanje značilnih vedut in historičnega tkiva ter kvalitetnih grajenih in naravnih ambientov. Z novo zazidavo je potrebno jasno izoblikovati rob mesta z ustvarjanjem naravnih in grajenih robov, zaslonov, predvsem ob vpadnicah. Varovati je potrebno umirjeni višinski gabarit, s posameznimi že obstoječimi vidnimi poudarki. Umirjen gabarit naselja se predvideva predvsem za območje širitve proizvodnih dejavnosti, z namenom ohranjanja skladnih višinskih gabaritov z že obstoječimi industrijskimi objekti in športnim parkom. Nove ureditve na oblikovno pomembnih območjih naselja ali v njihovi neposredni bližini morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Dominante (naravne – hrib s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata na severu in grajene – cerkev Sv. Marjete) je potrebno varovati pri opredelitvi gabaritov in usmerjenih pogledov nanje.
30. člen
(usmeritve za celovito prenovo poselitvenih območij)
(1) Celovita prenova je usmerjena zlasti v odpravo strukturnih in infrastrukturnih pomanjkljivosti obstoječega stanovanjskega sklada. Gre za fizično prenovo objektov (fasad), programske dopolnitve ter urejanje odprtih površin. Celovita prenova pomeni tudi selitev posameznih kmetijskih dejavnosti izven naselbinskega jedra na nove lokacije.
(2) Za staro jedro naselja Horjul je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Cilj revitalizacije je tudi izboljšanje demografske strukture in stavbnega tkiva znotraj grajenih površin.
(3) Za območje celovite prenove starega jedra Horjula se načrtuje izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, katerega sestavni del je tudi konservatorski načrt za prenovo.
(4) Izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta za celovito prenovo se lahko financira z javnimi sredstvi. Za izvajanje celovite prenove se sredstva lahko črpajo iz strukturnih skladov, občina pa bo težila k pridobivanju ugodnih kreditnih pogojev, v skladu s predpisi.
II. 7. 2 Usmeritve za razvoj v krajini
II. 7. 2. 1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
31. člen
(kmetijstvo)
(1) V Občini Horjul kmetijska zemljišča zavzemajo 37% vseh površin. Lažje dostopna so kmetijska zemljišča ravninskega dela v dolini Horjulščice (oziroma Horjulke) in Šujice, za ostala kmetijska zemljišča v hribovitih predelih občine pa je značilna težja dostopnost in posledično težja obdelava.
(2) Intenzivno kmetijstvo v občini nima razvojnih perspektiv, prevladujejo predvsem pol kmetije. Zaradi slabih naravnih pogojev med kmetijskimi površinami močno prevladujejo travniki.
(3) Kmetijstvo se ohranja kot ekstenzivna panoga. Na hribovitih območjih se kmetijska zemljišča ohranjajo kot kvalitetna krajina in v obsegu kmetijskih gospodarstev.
32. člen
(gozdarstvo)
(1) Gozdovi zavzemajo 59% vseh površin v Občini Horjul in so za občino tudi gospodarsko zelo pomembni. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja.
(2) V občini je interes po izkoriščanju lesne mase, zato bo treba urediti mesta za deponiranje lesa.
(3) Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se bo ohranjalo in vključilo v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
33. člen
(vode)
(1) Izrazitejši vodotoki v Občini Horjul so Horjulščica (ali Horjulka) in Šujica, Mala voda ter Prosca.
(2) Kvaliteto vode se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja komunalnih vod.
(3) Občina ima zadostne zaloge pitne vode.
(4) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.
(5) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.
(6) Osrednji nižinski del Občine Horjul je poplavno ogrožen. Razredi poplavne nevarnosti so prikazani v Prikazu stanja.
34. člen
(mineralne surovine)
(1) V Občini Horjul se nahaja severni del kamnoloma Lesno Brdo, drugi večji del kamnoloma spada v Občino Vrhnika. Gre za aktivni kamnolom tehničnega gradbenega kamna, za katerega ni predvidena širitev, le sanacija. Kamnolom Lesno Brdo je bil leta 1991 zaradi zanimivih fosilov in same zgradbe razglašen za naravni spomenik.
(2) Poleg tega sta v občini tudi dva peskokopa. Večji se nahaja na Samotorici oziroma na Prevalci, manjši pa ob vznožju Kladnika. Za peskokop na Samotorici je po izkoriščenju predvidena sanacija. Za manjšega ob vznožju Kladnika pa je potrebno pripraviti načrt sanacije in renaturacije, saj se ne uporablja več.
II. 7. 2. 2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
35. člen
(prepoznavne kvalitete prostora)
(1) Travniški habitat pri Vrzdencu se nahaja zahodno od naselja Vrzdenec in predstavlja ekološko pomembno območje biotske raznovrstnosti. Prepoznavnost prostora se ohranja s preprečevanjem zaraščanja travnikov in ohranjanjem naravnih kvalitet območja.
(2) Travniški habitat, ki se nahaja zahodno od naselja Zaklanec, sodi zaradi zanimivega reliefa med vizualno privlačno krajino. Prepoznavnost prostora se ohranja s preprečevanjem zaraščanja travnikov in ohranjanjem naravnih kvalitet območja.
(3) Koreno nad Horjulom z značilno kulturno krajino, ki to naselje obdaja, predstavlja vizualno kvaliteto v prostoru in pomembno kulturno dediščino, katero se ohranja. Na tem območju se ohranja ekstenzivno kmetijstvo in preprečuje zaraščanje kmetijskih površin.
II. 7. 2. 3 območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
36. člen
(varstvo pred nesrečami)
(1) Območje Občine Horjul je po seizmični karti Slovenije, uvrščeno v 7. stopnjo MCS lestvice, potresna ogroženost pa je ocenjena na projektni pospešek 0,225 g, kar sodi med višje vrednosti, vendar se večji problemi v primeru potresa ne pričakujejo, ker na območju občine ni visokih objektov (če so, so protipotresno varni) oziroma objektov na katerih bi lahko prišlo do sekundarne katastrofe v primeru potresa. Vsi objekti zgrajeni po letu 1960, so zgrajeni v skladu s predpisi o izgradnji objektov na potresnih območjih. V primeru potresa z večjo močjo, lahko pride do porušitev posameznih objektov. Večje število poškodovanih ter veliko materialno škodo lahko pričakujemo predvsem v naselju Horjul.
(2) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob potresu.
(3) Za vse reke in potoke v hribovju (Mala voda, Prosca idr.) je značilen hudourniški značaj, zato se vsakih nekaj deset let pojavljajo hude poplave. Ravninski del občine po katerem teče reka Horjulščica (ali Horjulka) in Šujica pa je vse od Vrzdenca pa do Brezja (Občina Dobrova – Polhov Gradec) ogrožen zaradi nižinskih poplav. Te so najpogostejše v jesenskih in spomladanskih mesecih. Celotna dolina Horjulščice (ali Horjulke) in Šujice ima funkcijo naravnega zadrževalnika visokih voda in se kot taka ohranja, zato posegi v prostor na tem območju niso dovoljeni.
(4) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob poplavah.
(5) Na plazovitih območjih je za vse posege v prostor potrebno izdelati geološko poročilo. Plaz nad cesto Koreno–Samotorica, severno od naselja Vrzdenec, je bil v preteklosti že saniran vendar še vedno obstaja možnost plazenja.
(6) Občina bo izdelala načrt za primer zemeljskih plazov, ki bo usklajen s stanjem v naravi.
(7) Požari v naravnem okolju so v Občini Horjul najpogosteje pojavljajo v spomladanskem času ob čiščenju travnatih površin in po daljšem sušnem obdobju. Stopnja ogroženosti je v tem času največja. V okviru Gasilske zveze Horjul deluje 5 prostovoljnih gasilskih društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je prisotna gasilska brigada iz Ljubljane. Potencialno nevaren objekt, v primeru požara, na območju občine je zgolj bencinska črpalka v naselju Horjul.
(8) Hidrantno omrežje v celotni občini je ustrezno in zagotavlja zadostne količine požarne vode, saj imajo tudi vsa strnjena višje ležeča naselja hidrante, priključene na javni vodovod.
(9) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob požaru ter Načrt zaščite in reševanja ob požaru v naravnem okolju.
37. člen
(zaščita in reševanje)
(1) Prva medicinska pomoč se nudi prednostno preko lokalnih zdravstvenih ambulant v Horjulu in sekundarno, ob večjih intervencijah, preko Zdravstvenega doma Ljubljana – Vič in Vrhnika.
(2) V primeru potresa bo občina urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev.
(3) Občina bi uredila sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Začasna nastanitev ogroženih prebivalcev se lahko izvede v Prosvetnem domu (Horjul), v OŠ Horjul in v gasilskih domovih v občini. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev.
(4) V občini bi se za odlaganje ruševin in drugega materiala usposobila deponija na Lipalci in Goščavju, kjer sta prav tako predvideni lokaciji za pokop živali. Za mrtve ljudi bi se odprli dodatni grobovi v okviru lokalnih pokopališč.
(5) Kot začasno odlagališče nevarnih odpadkov je opredeljeno območje na skrajnem južnem delu občine.
(6) Na območju občine je le eno javno zaklonišče v naselju Horjul, in sicer v okviru osnovne šole Horjul.
(7) Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, ob večjih nesrečah se za pomoč zaprosi sosednje občine in Štab za CZ ljubljanske regije.
(8) Kolikor bi bilo ob suši potrebno dovažati vodo, bi jo dovažali s cisternami gasilskih društev ali cisterno pristojnega komunalnega podjetja.
II. 7. 2. 4 območja in objekti za potrebe obrambe
38. člen
(območja za potrebe obrambe)
V občini se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Koreno nad Horjulom (parcela štev 1346, k.o. Horjul). Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, a se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje.
II. 7. 3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
39. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Širitve in zmanjševanja so zasnovana tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.
(2) Poselitev širimo predvsem v večjih naseljih, in sicer v Horjulu, Vrzdencu, Podolnici, Zaklancu in Žažarju. V ostalih naseljih so predvidene le manjše širitve.
(3) Na račun širitve stavbnih zemljišč se zmanjšujejo kmetijska zemljišča in delno tudi gozd v bližini omenjenih naselij. Širitve predstavljajo zaokrožitve stavbnih zemljišč na račun slabših kmetijskih zemljišč.
(4) Vodna zemljišča ostajajo v enakem obsegu.
(5) Del obstoječih stavbnih zemljišč na območju Horjula, Podolnice, Vrzdenca, Lesnega Brda Zaklanca in Korena nad Horjulom, se zaradi neustreznih pogojev za gradnjo po namenski rabi zemljišč vrne v kmetijska ali gozdna zemljišča. V kmetijska ali gozdna zemljišča se vrne tudi nekatera manjša območja stavbnih zemljišč na katerih ne stoji objekt in se ne držijo zaokroženih območij stavbnih zemljišč.
(6) Kot območja drugih zemljišč se opredeli območja mineralnih surovin. Ta območja ostajajo v enakem obsegu in se postopno sanirajo.
(7) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter drugih obstoječih dejavnosti.
(8) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije, kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov.
(9) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
II. 7. 4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
40. člen
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) V poselitvenih območjih hribovitega dela in osrednjega ravninskega dela občine prevladuje stanovanjska in kmetijska dejavnost.
(2) Poselitvena območja pretežno urbaniziranega naselja Horjul in zmerno urbaniziranega območja (Vrzdenec, Podolnica, Zaklanec) so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenim območjem za gospodarske dejavnosti na jugovzhodnem delu naselja Horjul.
(3) V poselitvenem območju pretežno urbaniziranega naselja Horjul se dovoljuje poselitev večje gostote. V zmerno urbaniziranih območjih (Vrzdenec, Podolnica, Zaklanec) se dovoljuje poselitev zmerne gostote, v poselitvenih območjih ostalih območij pa poselitev manjše gostote.
(4) V naseljih hribovitega in osrednjega ravninskega dela občine so ponekod še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.
(5) Kjer je mogoče se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.
(6) V hribovitih delih, kjer obstaja nevarnost plazenja je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred ogroženostjo.
III. IZVEDBENI DEL
III. 1 Splošne določbe
41. člen
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši načrt).
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih ter nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.
42. člen
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, če meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Če meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.
43. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.
(2) Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Namenska raba nosi oznako podrobnejše namenske rabe prostora. Kadar se enota urejanja ureja s podrobnim načrtom, je to navedeno pod oznako enote urejanja.
(3) Primer zapisa oznake enote urejanja:
Ho_1   Ho – oznaka funkcionalne enote,
   1 – zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote,
SSs    SSs – oznaka namenske rabe prostora,
 
OPPN   oznaka načina urejanja; glede na vrsto
       prostorskega izvedbenega akta, ki velja
       za enoto urejanja.
44. člen
(funkcionalne enote)
Enote urejanja se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.
Preglednica 1: Funkcionalne enote
+---------------------+--------------------+--------------------+
|OZNAKA FUNKCIONALNE  |IME FUNKCIONALNE    |NASELJA             |
|ENOTE                |ENOTE               |                    |
+---------------------+--------------------+--------------------+
|Ho                   |Horjul              |Horjul, Ljubgojna,  |
|                     |                    |Koreno nad Horjulom |
+---------------------+--------------------+--------------------+
|Vr                   |Vrzdenec            |Vrzdenec, Samotorica|
+---------------------+--------------------+--------------------+
|Ža                   |Žažar               |Zaklanec, Podolnica,|
|                     |                    |Lesno Brdo          |
+---------------------+--------------------+--------------------+
|Zk                   |Zaklanec            |Žažar               |
+---------------------+--------------------+--------------------+
|OH                   |/                   |Državne ceste,      |
|                     |                    |lokalne ceste in    |
|                     |                    |vodotoki            |
+---------------------+--------------------+--------------------+
Imena funkcionalnih enot, razen enote OH – Državne ceste, lokalne ceste in pomembnejši vodotoki so identična z imeni katastrskih občin.
45. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)
(1) Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3 poglavju,
– posebne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 4 poglavju in
– podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. Če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. Če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.
(5) Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III. 6. poglavju.
III. 2 Namenska raba prostora
46. člen
(splošna določila o namenski rabi prostora)
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano eno ali več vrst namenske rabe.
(2) V posameznih območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (več kot 60%) vseh površin. Dopolnilne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.
(3) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(4) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.
(5) Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.
(6) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji.
Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora
+---------------------+------------------+----------------------+
|OBMOČJA OSNOVNE      |OBMOČJA           |Podrobnejša namenska  |
|NAMENSKE RABE        |PODROBNEJŠE       |raba glede na         |
|                     |NAMENSKE RABE     |tipologijo gradnje    |
+---------------------+-----------------------------------------+
|OBMOČJA STAVBNIH     |S – OBMOČJA STANOVANJ                    |
|ZEMLJIŠČ             |                                         |
+---------------------+------------------+----------------------+
|                     |SS – stanovanjske |SSs – urbana          |
|                     |površine          |prostostoječa         |
|                     |                  |stanovanjska pozidava |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |SB – stanovanjske |SBv – urbana          |
|                     |površine za       |večstanovanjska       |
|                     |posebne namene    |pozidava za posebne   |
|                     |                  |namene                |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |SK – površine     |SKs – površine        |
|                     |podeželskega      |podeželskega naselja, |
|                     |naselja           |mešano kmetije in     |
|                     |                  |stanovanjske hiše     |
|                     +                  +----------------------+
|                     |                  |SKg – gospodarski     |
|                     |                  |objekti (kozolci,     |
|                     |                  |čebelnjaki in podobno)|
|                     +-----------------------------------------+
|                     |C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI        |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |CU – osrednja     |CU – osrednja območja |
|                     |območja           |centralnih dejavnosti |
|                     |centralnih        |                      |
|                     |dejavnosti        |                      |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |CD – druga        |CDi – dejavnosti      |
|                     |območja           |izobraževanja, vzgoje |
|                     |centralnih        |in športa             |
|                     +dejavnosti        +----------------------+
|                     |                  |CDk – kulturna        |
|                     |                  |dejavnost             |
|                     +                  +----------------------+
|                     |                  |CDv – verski objekti s|
|                     |                  |pripadajočimi         |
|                     |                  |ureditvami            |
|                     +                  +----------------------+
|                     |                  |CDo – trgovske,       |
|                     |                  |oskrbne, poslovno –   |
|                     |                  |storitvene, gostinske |
|                     |                  |dejavnosti, manjša    |
|                     |                  |obrt                  |
|                     +-----------------------------------------+
|                     |I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI       |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |                  |IG – gospodarske cone |
|                     +-----------------------------------------+
|                     |B – POSEBNA OBMOČJA                      |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |                  |BC – športni centri   |
|                     +-----------------------------------------+
|                     |Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN              |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |                  |ZS – površine za      |
|                     |                  |oddih, rekreacijo in  |
|                     |                  |šport                 |
|                     +                  +----------------------+
|                     |                  |ZD – druge urejene    |
|                     |                  |zelene površine       |
|                     +                  +----------------------+
|                     |                  |ZK – pokopališča      |
|                     +-----------------------------------------+
|                     |P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN            |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |                  |PC – površine cest    |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |                  |PO – ostale prometne  |
|                     |                  |površine              |
|                     +-----------------------------------------+
|                     |E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE    |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |                  |E – območja energetske|
|                     |                  |infrastrukture        |
|                     +-----------------------------------------+
|                     |O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE      |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |                  |O – območja okoljske  |
|                     |                  |infrastrukture        |
|                     +-----------------------------------------+
|                     |A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE         |
|                     +------------------+----------------------+
|                     |                  |A – površine razpršene|
|                     |                  |poselitve             |
+---------------------+-----------------------------------------+
|OBMOČJA KMETIJSKIH   |K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ          |
|ZEMLJIŠČ             |                                         |
+---------------------+------------------+----------------------+
|                     |                  |K1 – najboljša        |
|                     |                  |kmetijska zemljišča   |
+---------------------+-----------------------------------------+
|OBMOČJA GOZDNIH      |G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ             |
|ZEMLJIŠČ             |                                         |
+---------------------+------------------+----------------------+
|                     |                  |G – gozdna zemljišča  |
+---------------------+-----------------------------------------+
|OBMOČJA VODA         |V – OBMOČJA VODA                         |
+---------------------+------------------+----------------------+
|                     |                  |VC – celinske vode    |
+---------------------+-----------------------------------------+
|OBMOČJA DRUGIH       |L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN           |
|ZEMLJIŠČ             |                                         |
+---------------------+------------------+----------------------+
|                     |                  |LN – površine         |
|                     |                  |nadzemnega            |
|                     |                  |pridobivalnega        |
|                     |                  |prostora              |
+---------------------+------------------+----------------------+
III. 3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III. 3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
47. člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Horjul v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta
– dozidava ali nadzidava k obstoječemu objektu,
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 60. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora. V primeru, da se posega na enoto registrirane kulturne dediščine, je za poseg potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(3) Dozidave in nadzidave se dovolijo v bruto tlorisni velikosti do 50% osnovnega objekta.
(4) Gradnja gradbeno-inženirskih objektov je dovoljena v vseh območjih namenske rabe prostora.
(5) Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi pridobljenega ustreznega dovoljenja.
(6) Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali za poseg v prostor je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja okolja in način sanacije deponiranega materiala.
48. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov)
Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja namembnosti celotnega območja.
III. 3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
49. člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb, nad terenom in pod njim, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m. Manjši odmiki stavb so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od meje parcel.
(2) Gradnja novih gradbeno-inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.
(3) Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, požarno-varstvene predpise, ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel. Stavbe vključno z balkoni morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 1,5 m, razen v primerih iz sedmega odstavka tega člena.
(4) V primeru odstranitve obstoječe zakonito zgrajene stavbe ali gradbeno-inženirskega objekta in gradnjo nove stavbe ali gradbeno-inženirskega objekta na istem mestu, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi oziroma objektu, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo.
(5) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(6) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(7) Gradnja stavbe ob meji zemljišča parcele je izjemoma dopustna, če:
– je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje,
– je taka gradnja določena z regulacijskimi linijami, ali če
– gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici,
– je tako določeno v podrobnejšem načrtu.
(8) Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih (oznaka podrobne namenske rabe IG) morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 3 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima parcelama, sicer je odmik od sosednje parcele 5 m oziroma skladen s soglasjem organa, pristojnega za varstvo pred požarom.
(9) Gradnja objektov na stavbnih zemljiščih ob gozdnih površinah je dopustna v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba. Izjemoma je lahko odmik manjši, če so izvedeni vsi požarno-varstveni ukrepi in je pridobljeno soglasje pristojne gozdarske službe.
III. 3.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
50. člen
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov opredeljujejo:
FZ – Faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab.
FI – Faktor izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab.
FP – Faktor gradbene prostornine na zemljišču namenjenem za gradnjo
DBP – Delež odprtih bivalnih površin na zemljišču namenjenem za gradnjo
V – pomeni določitev višine stavb.
(2) V skladu z okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno dejavnost.
(3) Kadar za gradnjo višina objektov s tem odlokom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta toliko, kolikor je višina slemena najvišjega objekta na območju, merjeno od nivoja terena do slemena, v oddaljenosti do 50 m od zemljišča namenjenega za gradnjo novogradnje.
(4) Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za novogradnje.
(5) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča namenjenega za gradnjo (FI) večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo, določene s tem prostorskim načrtom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(6) Kadar je s tem odlokom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in DBP. Kadar pa s tem odlokom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FI, FZ, DBP in FP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami tega odloka za enoto urejanja.
51. člen
(dopustna izraba prostora)
(1) Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja enote urejanja prostora in zagotavljajo kvaliteto bivanja, mora zavzemati minimalno 10% bruto celotne površine enote urejanja prostora.
Preglednica 3: Faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|Podrobnejša namenska raba |FI       |FZ (faktor    |DBP (faktor|
|                          |(faktor  |zazidanosti)  |odprtih    |
|                          |izrabe)  |(največ)      |bivalnih   |
|                          |(največ) |              |površin -%)|
|                          |         |              |(najmanj)  |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|SSs – prostostoječa       |/        |0,4           |20%        |
|stanovanjska pozidava     |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|SKs – površine            |/        |0,4           |20%        |
|podeželskega naselja      |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|SKg – kmetijsko-          |/        |0,5           |15%        |
|gospodarski objekti       |         |              |           |
|dislocirani od naselij    |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|SBv– stanovanjske         |1,2      |/             |30%        |
|površine za posebne       |         |              |           |
|namene                    |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|A – površine razpršene    |/        |0,4           |20%        |
|poselitve                 |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|IG – gospodarske cone     |/        |0,65          |10%        |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|CU – osrednja območja     |1,6      |/             |10%        |
|centralnih dejavnosti     |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|CDv – verski objekti s    |/        |1             |10%        |
|pripadajočimi ureditvami  |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|CDi – dejavnosti          |1,6      |/             |25%        |
|izobraževanja, vzgoje in  |         |              |           |
|športa                    |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|CDk – kulturna dejavnost, |1,6      |/             |25%        |
|javna uprava, gasilski    |         |              |           |
|dom                       |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|CDo – trgovske, oskrbne,  |1,6      |/             |20%        |
|poslovno-storitvene,      |         |              |           |
|gostinske dejavnosti,     |         |              |           |
|manjša obrt               |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|BC– športni centri        |1,6      |/             |25%        |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|ZK – pokopališča          |/        |0,2           |20%        |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|E – območja energetske    |1        |0,8           |15%        |
|infrastrukture            |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|O – območja okoljske      |0,9      |/             |15%        |
|infrastrukture            |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
|PO – ostale prometne      |0,9      |/             |15%        |
|površine                  |         |              |           |
+--------------------------+---------+--------------+-----------+
(2) V primeru odstranitve obstoječe stavbe in gradnje nove stavbe na mestu prej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila tega člena ne veljajo.
III. 3.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
52. člen
(velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo)
(1) Velikost zemljišča namenjenega za gradnjo mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih objektov in s konfiguracijo terena ter mora upoštevati posestno mejo.
(2) Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem prostorskem načrtu in pogoje, določene z drugimi predpisi. Širina zemljišča namenjenega za gradnjo ob ulici mora biti prilagojena tipični širini zemljišča namenjenega za gradnjo v naselju.
(3) Zemljišče namenjeno za gradnjo mora biti v celoti vključeno v območje enote urejanja, v kateri se gradi objekt. Dopustno odstopanje od velikosti zemljišča namenjenega za gradnjo, ki je določeno s tem odlokom je največ 10% bruto.
(4) Do vsake parcele stanovanjskega objekta mora biti zagotovljen dostop z javne ceste neposredo ali čez sosednja zemljišča. Možnost uporabe dostopa čez sosednja zemljišča investitor dokaže z vpisom služnostne pravice.
(5) Za druge objekte se velikost zemljišča namenjenega za gradnjo določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.
(6) Pri določanju zemljišča namenjenega za gradnjo kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Zemljišče namenjeno za gradnjo nove kmetije ali preselitev kmetije meri najmanj 1200 m2.
(7) Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25%, je potrebno predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.
(8) Parcelacija zaradi gradnje GJI je dovoljena le v sklopu izvedbe programa opremljanja stavbnih zemljišč. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje.
(9) Minimalna velikost zemljišča, namenjenega za gradnjo enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb znaša 600 m².
(10) Izjemoma je gradnja novega objekta možna tudi na zemljišču, namenjenem za gradnjo velikosti od 300 m² do 600 m², če je velikost zemljišča določena na nezazidanem stavbnem zemljišču v jedru ali na robu naselja, ki je manjše od 600 m², z upoštevanjem zgodovinskih značilnosti parcelacije pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred 1. 1. 2003.
(11) Če velikost zemljišča, namenjenega za gradnjo za predvideno novogradnjo oziroma dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, predviden poseg v prostor ni dovoljen.
(12) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov.
(13) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(14) V primeru, da je bila odločba o parcelacija izvedena do uveljavitve tega odloka, se upošteva minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo 500 m2.
III. 3.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
53. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih stavb je treba zagotoviti, da je dozidana stavba usklajena s stavbo, h kateri se dozida v gabaritih in v oblikovanju.
(2) Pri vzdrževalnih delih na obstoječih objektih tipa BV in G je potrebno upoštevati naslednja pravila:
– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;
– na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata);
– na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.
(3) Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in kvalitetnejši objekti značilne kmečke arhitekture ohranijo kvalitete lokalnega tradicionalnega oblikovanja.
(4) Postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na kulturnih spomenikih ni dopustno, na enotah kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
54. člen
(tipologija objektov)
Preglednica 4: Objekti glede na tip zazidave
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oznaka tipa  |AE                                               |
|objekta      |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Tip objekta  |Nizki prostostoječi objekti                      |
|oziroma      |                                                 |
|zazidave     |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Opis tipa    |– Eno- oziroma dvostanovanjska stavba            |
|objekta      |(prostostoječa stavba, ki se z nobeno stranico v |
|oziroma      |medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne stika s          |
|zazidave     |sosednjimi stavbami, višinski gabarit do 3 etaže |
|             |(P+1+M), z minimalnim razmerjem stranic 1:1,4;   |
|             |– Prosto stoječa stavba, ki se z nobeno stranico |
|             |v medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne stika s        |
|             |sosednjimi stavbami, višinski gabarit do 3 etaže |
|             |(P+1+M);                                         |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Elementi na fasadah so osno simetrično         |
|fasade       |razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter     |
|             |vertikalna členitev fasad; S prizidki je treba   |
|             |zagotoviti skladnost celotne podobe objekta;     |
|             |– Fasade so lahko horizontalno in vertikalno     |
|             |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne   |
|             |oblike;                                          |
|             |– Barva fasade je lahko v belih, zemeljskih ali  |
|             |pastelnih tonih. Ni dopustna uporaba signalnih   |
|             |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in        |
|             |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, |
|             |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma      |
|             |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z|
|             |barvo strehe in stavbnega pohištva. Fasadni      |
|             |barvni poudarki v močnejših barvnih tonih so     |
|             |dopustni do največ 25% fasadne površine.         |
|             |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih   |
|             |umetniških poslikav slepih fasad.                |
|             |– Fasade so lahko tudi lesene in obložene s      |
|             |kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan |
|             |les;                                             |
|             |– Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih   |
|             |ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi|
|             |niso dovoljene.                                  |
|             |– Zasteklitve s steklenimi opekami so možne do   |
|             |največ 10% fasadne površine.                     |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45°    |
|strehe       |stopinj. V območjih kulturne dediščine je        |
|             |dovoljen naklon 38° do 45°;                      |
|             |– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo      |
|             |stranico;                                        |
|             |– Na strehah je dovoljena uporaba frčad, čopov,  |
|             |strešnih oken in zatrepov za potrebe osvetlitve  |
|             |mansarde v skupni velikosti največ 20% celotne   |
|             |strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od    |
|             |osnovne strehe in morajo imeti enak naklon kot   |
|             |osnovna streha;                                  |
|             |– Na strešinah je dovoljena postavitev sončnih   |
|             |elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo     |
|             |segati nad slemena streh. Postavitev mora biti   |
|             |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi    |
|             |sestavni del strehe. Fotovoltaične celice na     |
|             |kulturnih spomenikih niso dopustne, na enotah    |
|             |kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi |
|             |predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to|
|             |sprejemljivo.;                                   |
|             |– Dovoljena je strešna kritina v sivi, temno     |
|             |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne|
|             |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča.   |
+-------------+-------------------------------------------------+
|             |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oznaka tipa  |D                                                |
|objekta      |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Tip objekta  |Nizki podolgovati objekti z dvokapno streho      |
|oziroma      |                                                 |
|zazidave     |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Opis tipa    |– Eno- oziroma dvostanovanjska stavba (prosto    |
|objekta      |stoječa stavba podolgovatega tlorisa, z          |
|oziroma      |minimalnim razmerjem stranic 1:1,7)              |
|zazidave     |– Višinski gabarit do 2 etaži (P+M).             |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Elementi na fasadah so osno simetrično         |
|fasade       |razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter     |
|             |vertikalna členitev fasad; S prizidki je treba   |
|             |zagotoviti skladnost celotne podobe objekta;     |
|             |– Fasade so lahko horizontalno in vertikalno     |
|             |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne   |
|             |oblike;                                          |
|             |– Barva fasade je lahko v belih, zemeljskih ali  |
|             |pastelnih tonih. Ni dopustna uporaba signalnih   |
|             |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in        |
|             |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, |
|             |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma      |
|             |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z|
|             |barvo strehe in stavbnega pohištva. Fasadni      |
|             |barvni poudarki v močnejših barvnih tonih so     |
|             |dopustni do največ 25% fasadne površine.         |
|             |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih   |
|             |umetniških poslikav slepih fasad.                |
|             |– Fasade so lahko tudi lesene in obložene s      |
|             |kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan |
|             |les;                                             |
|             |– Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih   |
|             |ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi|
|             |niso dovoljene.                                  |
|             |– Zasteklitve s steklenimi opekami so možne do   |
|             |največ 10% fasadne površine.                     |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45°    |
|strehe       |stopinj. V območjih kulturne dediščine je        |
|             |dovoljen naklon 38° do 45°;                      |
|             |– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo      |
|             |stranico;                                        |
|             |– Možno je odpiranje strešin s frčadami za       |
|             |potrebe osvetlitve mansarde, vendar odprtine ne  |
|             |smejo presegati 20% tlorisa posamezne strešine.  |
|             |Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne    |
|             |strehe in morajo imeti enak naklon kot osnovne   |
|             |strehe.                                          |
|             |– Sončnih elektrarn in kolektorjev na strehah    |
|             |objektov ni dovoljeno postavljati tako, da segajo|
|             |nad slemena streh. Postavitev mora biti usklajena|
|             |z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del |
|             |strehe;                                          |
|             |– Dovoljeni so čopi;                             |
|             |– Strehe morajo biti krite s kritino opečnih barv|
|             |poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno    |
|             |bleščeča.                                        |
+-------------+-------------------------------------------------+
|             |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oznaka tipa  |C                                                |
|objekta      |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Tip objekta  |Kmetijsko-gospodarski objekti                    |
|oziroma      |                                                 |
|zazidave     |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Opis tipa    |– Objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije |
|objekta      |in kmetijskih pridelkov ter objekti za rejo      |
|oziroma      |živali (hlevi, svinjaki, seniki, skednji,        |
|zazidave     |kozolci, kašče, hrami in drugi podobni objekti); |
|             |– Višinski gabarit: do 2 etaži (P+1);            |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Fasade so lahko horizontalno in vertikalno     |
|fasade       |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne   |
|             |oblike;                                          |
|             |– Detajli na objektih naj bodo v območjih        |
|             |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni;|
|             |– Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih     |
|             |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in        |
|             |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, |
|             |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma      |
|             |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z|
|             |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je  |
|             |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter         |
|             |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih.     |
|             |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih   |
|             |umetniških poslikav slepih fasad.                |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45°    |
|strehe       |stopinj. V območjih kulturne dediščine je        |
|             |dovoljen naklon 38° do 45°;                      |
|             |– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo      |
|             |stranico;                                        |
|             |– Dovoljena je strešna kritina v sivi, temno     |
|             |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne|
|             |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča.   |
+-------------+-------------------------------------------------+
|             |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oznaka tipa  |BV                                               |
|objekta      |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Tip objekta  |Visoki podolgovati objekti                       |
|oziroma      |                                                 |
|zazidave     |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Opis tipa    |– Podolgovati objekt, višinski gabarit P+2+M     |
|objekta      |(bloki, poslovne palače)                         |
|oziroma      |                                                 |
|zazidave     |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Fasade so lahko horizontalno in vertikalno     |
|fasade       |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne   |
|             |oblike;                                          |
|             |– Dovoli in spodbuja se uvajanje sodobnih        |
|             |oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve      |
|             |fasad, uporaba lesa – uporabi se rezan les,      |
|             |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov);   |
|             |– Detajli na objektih naj bodo v območjih        |
|             |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni;|
|             |– Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih     |
|             |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in        |
|             |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, |
|             |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma      |
|             |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z|
|             |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je  |
|             |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter         |
|             |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih.     |
|             |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih|
|             |so dopustni do največ 25% fasadne površine.      |
|             |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih   |
|             |umetniških poslikav slepih fasad.                |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45°    |
|strehe       |stopinj;                                         |
|             |– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo      |
|             |stranico;                                        |
|             |– Pri izkoriščanju podstrešij teh objektov je za |
|             |osvetljevanje dovoljena uporaba frčad in strešnih|
|             |oken v skupni velikosti največ 20% celotne       |
|             |strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od    |
|             |osnovne strehe in morajo imeti enak naklon kot   |
|             |osnovna streha;                                  |
|             |– Na strešinah je dovoljena postavitev sončnih   |
|             |elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo     |
|             |segati nad slemena streh. Postavitev mora biti   |
|             |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi    |
|             |sestavni del strehe. Posamezne objekte je        |
|             |potrebno reševati celovito in ne po delih.       |
|             |Fotovoltaične celice na kulturnih spomenikih niso|
|             |dopustne, na enotah kulturne dediščine pa        |
|             |izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne   |
|             |presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo;      |
|             |– Dovoljena je strešna kritina v sivi, temno     |
|             |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne|
|             |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča.   |
+-------------+-------------------------------------------------+
|             |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oznaka tipa  |E                                                |
|objekta      |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Tip objekta  |Objekti velikega merila                          |
|oziroma      |                                                 |
|zazidave     |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Opis tipa    |– Pritlični ali nadstropni objekti velikih       |
|objekta      |razponov, namenjene proizvodnim dejavnostim,     |
|oziroma      |športu in posebnim dejavnostim, kot so           |
|zazidave     |nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni     |
|             |parki                                            |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna     |
|fasade       |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih       |
|             |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo    |
|             |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu      |
|             |oziroma območju;                                 |
|             |– Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad          |
|             |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa,      |
|             |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov,    |
|             |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot           |
|             |poudarkov);                                      |
|             |– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj  |
|             |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade,|
|             |z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo      |
|             |kakovostni ambienti;                             |
|             |– Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih     |
|             |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in        |
|             |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, |
|             |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma      |
|             |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z|
|             |barvo strehe in stavbnega pohištva.              |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, |
|strehe       |se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi     |
|             |obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem        |
|             |prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če  |
|             |se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno   |
|             |kakovost;                                        |
|             |– Za objekte znotraj industrijskega kompleksa se |
|             |dovolijo vse vrste streh.                        |
|             |– Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne|
|             |lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona   |
|             |(do 17°);                                        |
|             |– Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in |
|             |sončnih celic; postavitev mora biti usklajena z  |
|             |naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del   |
|             |strehe;                                          |
|             |– Dovoljena je kritina v sivi, temno sivi, opečni|
|             |ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno|
|             |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v  |
|             |primeru ravnih streh.                            |
+-------------+-------------------------------------------------+
|             |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oznaka tipa  |F                                                |
|objekta      |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Tip objekta  |Tehnološki objekti                               |
|oziroma      |                                                 |
|zazidave     |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Opis tipa    |– Proizvodni objekti, silosi, cisterne,          |
|objekta      |infrastrukturni objekti s svojstvenim            |
|oziroma      |oblikovanjem: elektrarna, bioplinarna, čistilna  |
|zazidave     |naprava, transformatorska postaja, vodna črpalka,|
|             |separacija, betonarna in drugi podobni objekti   |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna     |
|fasade       |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih       |
|             |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo    |
|             |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu      |
|             |oziroma območju;                                 |
|             |– Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad          |
|             |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa,      |
|             |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov,    |
|             |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot           |
|             |poudarkov);                                      |
|             |– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj  |
|             |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade,|
|             |z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo      |
|             |kakovostni ambienti;                             |
|             |– Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih     |
|             |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in        |
|             |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, |
|             |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma      |
|             |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z|
|             |barvo strehe in stavbnega pohištva.              |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, |
|strehe       |se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi     |
|             |obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem        |
|             |prostoru;                                        |
|             |– Za objekte znotraj industrijskega kompleksa se |
|             |dovolijo vse vrste streh; dovolijo se odstopanja |
|             |in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-|
|             |arhitekturno kakovost;                           |
|             |– Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne|
|             |lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona   |
|             |(do 17°);                                        |
|             |– Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in |
|             |sončnih celic;                                   |
|             |– Dovoljena je kritina v sivi, temno sivi, opečni|
|             |ali temno rjavi barvi. Dovoljeno je odstopanje od|
|             |teh barv v primeru ravnih streh. Kritina ne sme  |
|             |biti trajno bleščeča.                            |
+-------------+-------------------------------------------------+
|             |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oznaka tipa  |G                                                |
|objekta      |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Tip objekta  |Svojstveni objekti                               |
|oziroma      |                                                 |
|zazidave     |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Opis tipa    |– Posamezni objekt ali skupina objektov s        |
|objekta      |svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo       |
|oziroma      |(cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti in        |
|zazidave     |objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge     |
|             |objekte iz tega člena)                           |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna     |
|fasade       |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih       |
|             |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo    |
|             |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu      |
|             |oziroma območju;                                 |
|             |– Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad          |
|             |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa,      |
|             |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov,    |
|             |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot           |
|             |poudarkov);                                      |
|             |– Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih     |
|             |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in        |
|             |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, |
|             |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma      |
|             |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z|
|             |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je  |
|             |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter         |
|             |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih.     |
|             |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih|
|             |so dopustni do največ 25% fasadne površine.      |
|             |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih   |
|             |umetniških poslikav slepih fasad ter sakralnih   |
|             |objektov, gasilskih domov in objektov za kulturne|
|             |dejavnosti in drugih objektov s posebnim         |
|             |simbolnim pomenom.                               |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Oblikovanje  |– Dovoljena je kritina v sivi, temn osivi, opečni|
|strehe       |ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno|
|             |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v  |
|             |primeru ravnih streh.                            |
+-------------+-------------------------------------------------+
55. člen
(javne površine)
(1) Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega odloka dostopni vsem pod enakimi pogoji.
(2) Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, trgi, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom.
56. člen
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Območja zelenih površin so nepozidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih površin so dovoljeni minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.
(2) Faktor odprtih zelenih površin vključuje najmanj 50% zelenih površin na raščenem terenu in največ 50% tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko tlakovanih površin tudi več, in sicer v primeru ureditve trga in večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80%.
(3) Ob stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m² zelenih površin.
(4) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 200 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2. Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.
(5) Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(6) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem odlokom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.
(7) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča namenjenega gradnji novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje.
(8) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (to je območje, ki ga pokriva krošnja drevesa), ki se na zemljišču namenjenem gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih in ostale vegetacije dreves:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.
(9) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega gradnji.
(10) Število dreves, ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo, se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.
(11) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(12) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,2 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,2 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen in delno grajen iz kamna.
57. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Na vseh zemljiščih namenjenih gradnji je potrebno poleg števila parkirnih mest, določenih po normativih v Preglednici 5, za objekte oziroma dejavnosti zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(2) Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti, je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.
(3) Parkirišča pri objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti locirana ob objektu ali za njim in ne smejo biti oddaljena od objekta več kot 50 m.
(4) V enotah urejanja, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.
(5) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna.
Preglednica 5: Parkirni normativi
+--------------------------------+------------------------------+
|DEJAVNOST oziroma NAMENSKA RABA |ŠTEVILO PARKIRNIH MEST        |
+---------------------------------------------------------------+
|Stanovanja in bivanje                                          |
+--------------------------------+------------------------------+
|Enostanovanjske stavbe in       |3 parkirna mesta na stavbo    |
|dvostanovanjske stavbe (AE, D)  |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne  |1 parkirno mesto na 3         |
|namene (domovi za ostarele,     |postelje                      |
|vzgojni zavodi)                 |                              |
+---------------------------------------------------------------+
|Poslovno-trgovske dejavnosti                                   |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe javne uprave             |1 parkirno mesto na 30 m2     |
|                                |uporabne površine             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |2 parkirni mesti na 30 m2     |
|(pisarniški in upravni prostori |uporabne površine             |
|ter druge storitve)             |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Druge upravne in pisarniške     |1 parkirno mesto na 30 m2     |
|stavbe (mešani poslovni         |uporabne površine             |
|programi)                       |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Trgovske stavbe (trgovina       |1 parkirno mesto na 30 m2,    |
|lokalna pod 500 m2)             |uporabne površine, vendar ne  |
+--------------------------------+manj kot 5 parkirnih mest     |
|Trgovske stavbe (trgovina z     |                              |
|neprehrambenimi izdelki)        |                              |
+--------------------------------+                              |
|Trgovske stavbe (nakupovalni    |                              |
|center do 2500 m2)              |                              |
+--------------------------------+                              |
|Trgovske stavbe (nakupovalni    |                              |
|center nad 2500 m2)             |                              |
+--------------------------------+                              |
|Trgovske stavbe (odprte in      |                              |
|pokrite tržnice)                |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za druge storitvene      |2 parkirni mesti na 30 m2     |
|dejavnosti (obrtno-servisne     |uporabne površine, vendar ne  |
|dejavnosti – frizer, urar,      |manj kot 3 parkirna mesta     |
|čistilnica, fizioterapija,      |                              |
|avtopralnice, lekarne …)        |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Trgovske stavbe (večnamenski    |2 parkirni mesti na 30 m2     |
|trgovsko zabaviščni, poslovni   |uporabne površine             |
|centri)                         |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Bencinski servisi               |1 parkirno mesto na 30 m2     |
|                                |prodajnih površin, vendar ne  |
|                                |manj kot 4 parkirna mesta     |
+---------------------------------------------------------------+
|Družbene dejavnosti                                            |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za kulturo in razvedrilo |1 parkirno mesto na 5 sedežev |
|(gledališča, koncertne hiše,    |                              |
|večnamenske dvorane, kino,      |                              |
|galerija)                       |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Muzeji in knjižnice             |1 parkirno mesto na 80 m2     |
|                                |uporabne površine             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za opravljanje verskih   |2 parkirni mesti na 30 m2     |
|obredov                         |uporabne površine             |
+---------------------------------------------------------------+
|Športne dejavnosti                                             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Športna igrišča (stadion in pd.)|1 parkirno mesto na 100 m2    |
|                                |površine igrišč,              |
|                                |poleg tega 20% parkirnih mest |
|                                |za avtobuse, a ne manj kot 2  |
|                                |parkirni mesti za avtobuse    |
+--------------------------------+------------------------------+
|Športne dvorane s prostori za   |1 parkirno mesto na 30 m2     |
|gledalce                        |uporabne površine             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Športne dvorane (večnamenske    |1 parkirno mesto na 15 m2     |
|dvorane, pretežno namenjene     |uporabne površine             |
|razvedrilu) (wellness,          |                              |
|fizioterapija, fitnes in pd.)   |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Športna igrišča (javna          |1 parkirno mesto na 150 m2    |
|kopališča)                      |uporabne površine             |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebne dejavnosti                                             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Hotelske in podobne stavbe za   |1 parkirno mesto na 1 sobo    |
|kratkotrajno nastanitev (hotel, |                              |
|prenočišča, penzioni)           |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Gostilne, restavracije,         |1 parkirno mesto na 6 sedežev |
|točilnice, bari                 |in 1 parkirno mesto na tekoči |
|                                |meter točilnega pulta, a ne   |
|                                |manj kot 4 parkirna mesta     |
+--------------------------------+------------------------------+
|Druge gostinske stavbe za       |1 parkirno mesto na 10        |
|kratkotrajno nastanitev         |postelj                       |
|(mladinska prenočišča)          |                              |
+---------------------------------------------------------------+
|Družbene dejavnosti                                            |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za zdravstvo (zdravstveni|1 parkirno mesto na 30 m2     |
|dom, ambulante, veterinarske    |uporabne površine, vendar ne  |
|ambulante)                      |manj kot 4 parkirna mesta     |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za zdravstvo (zavetišče  |1 parkirno mesto na 150 m2    |
|za živali)                      |uporabne površine,vendar ne   |
|                                |manj kot 4 parkirna mesta     |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za izobraževanje (osnovne|2,5 parkirnih mest na         |
|šole)                           |učilnico                      |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za izobraževanje (vrtci) |2,5 parkirnih mest na         |
|                                |oddelek,                      |
|                                |od tega 20% za kratkotrajno   |
|                                |parkiranje                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Proizvodne dejavnosti                                          |
+--------------------------------+------------------------------+
|Obrt in servisi                 |1 parkirno mesto na na 20 m2  |
|                                |neto površine                 |
+--------------------------------+------------------------------+
|Industrijske stavbe (do 200 m2) |1 parkirno mesto na 100 m2    |
|                                |uporabne površine, a ne manj  |
|                                |kot 2 parkirni mesti          |
+--------------------------------+------------------------------+
|Industrijske stavbe (nad 200 m2)|1 parkirno mesto na 150 m2    |
|                                |uporabne površine             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Rezervoarji, silosi in skladišča|1 parkirno mesto na 150 m2    |
|(skladišča s strankami)         |uporabne površine             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Rezervoarji, silosi in skladišča|ne manj kot 3 parkirna mesta  |
|(skladišča brez strank)         |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Rezervoarji, silosi in skladišča|1 parkirno mesto na 100 m2    |
|(razstavni in prodajni prostori)|uporabne površine             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Industrijske stavbe (delavnice  |6 parkirnih mest              |
|za servis motornih vozil)       |                              |
+---------------------------------------------------------------+
|Drugo                                                          |
+--------------------------------+------------------------------+
|Pokopališča                     |1 parkirno mesto na 600 m2    |
|                                |uporabne površine, a ne manj  |
|                                |kot 10 parkirnih mest         |
+--------------------------------+------------------------------+
|Drugi gradbeni inženirski       |1 parkirno mesto na 600 m2    |
|objekti za šport, rekreacijo in |uporabne površine             |
|prosti čas (park)               |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Druge nestanovanjske stavbe, ki |1 parkirno mesto na 50 m2     |
|niso uvrščene drugje (prevzgojni|uporabne površine             |
|domovi, zapori, vojašnice,      |                              |
|stavbe za nastanitev policistov,|                              |
|gasilcev)                       |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Postaje, terminali, stavbe za   |1 parkirno mesto na 50 m2*    |
|izvajanje elektronskih          |uporabne površine  *število   |
|komunikacij ter z njimi povezane|parkirnih mest upošteva tudi  |
|stavbe (stavbe in terminali na  |značaj objekta in dostop do   |
|železniških in avtobusnih       |javnega prometa               |
|postajah ter z njimi povezane   |                              |
|stavbe)                         |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
(6) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(7) Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.
(8) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(9) Parkirne površine in garažne stavbe morajo zadostiti pogojem s področja požarne varnosti. Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na okolju neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti zagotovljeno možnost prezračevanja.
(10) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(11) Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
58. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov)
(1) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo kateri pripadajo,
– nad vhodi v lokale in pri izložbenih oknih objektov tipa BV in G morajo biti markize pri posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in materialu,
– urbana oprema na območju prostorskega načrta mora biti oblikovana enotno.
(2) Drvarnice, ute in enoetažne pritlične lope morajo biti izdelane iz lesa. Ograje morajo biti žičnate, lesene ali kamnite in nižje od 2,2 m. Protihrupne ograje ob cestah so lahko tudi iz drugih materialov. Oporni zidovi do višine 1,2 m so dovoljeni le izjemoma, če ni možno drugače preprečiti polzenja terena.
(3) Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih glede na namensko rabo in tip objekta.
(4) Gradnja kioskov za prodajo časopisov, do 20 m2, je dopustna na javnih površinah za pešce in na drugih zelenih površinah z oznako ZD, ki so dostopne neposredno z javnih površin, če se s tem ne ovira poteka prometa pešcev. Druge prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah, če se s tem ne ovira poteka prometa in pešcev.
(5) Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Pogoji za postavitev začasnega objekta so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor. Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času.
(6) Lokacija za postavitev spominskih in sakralnih objektov ter obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje, ki jo izdela pooblaščeni projektant, tako da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in ne ovira prometa. Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta in preglednosti prometa.
(7) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(8) Elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov.
(9) Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
(10) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati praviloma na javnih površinah, izjemoma pa kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah, v soglasju z lastnikom.
(11) Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa Občine Horjul, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključeni na potrebne komunalne vode.
(12) Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega odloka.
(13) Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se ob morebitni intervenciji lahko odstranijo.
(14) Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu, do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki, npr. markizami. Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode.
(15) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na namen. Kriteriji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljeni v poglavju »III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji«.
59. člen
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:
– v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, G),
– v območju površinskih voda (oznaka VC),
– v območjih površin razpršene poselitve (oznaka A) ter
– na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.
(2) Objektov za oglaševanje, razen plakatnih stebrov, ni dopustno postavljati:
– v območjih stanovanj (oznake SSs, SK, SB),
– v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (oznaka CU),
– v drugih območjih centralnih dejavnosti (oznake CDi, CDo, CDk, CDv),
– v območju prometnih površin (oznake PC, PO),
– v območjih zelenih površin (oznake ZD, ZK),
– v posebnih območjih (oznaka BC),
– na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(3) Plakatne stebre iz tretjega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih površinah.
(4) Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(5) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
– napisom firme,
– znakom firme,
– nalepkami,
– zastavami in
– simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(6) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(7) Objekte za oglaševanje, ki so postavljeni v nasprotju z določbami tega prostorskega načrta, je treba odstraniti v roku enega leta po njegovi uveljavitvi oziroma v skladu z rokom veljavnosti pogodbe, sklenjene z Občino Horjul.
III. 3.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
60. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno:
– če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali
– če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
(2) Gradnja stavb je dovoljena le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
(5) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.
61. člen
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)
(1) Obvezna gospodarska javna infrastruktura so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
(2) Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo.
62. člen
(obveznost priključevanja na komunalno opremo)
(1) V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča:
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na individualne sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode (male čistilne naprave), kjer kanalizacijskega omrežja ne bo potrebno zgraditi, glede na merila in določila nacionalnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(2) Pri priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila sprejetega občinskega operativnega programa, iz 125. člena tega odloka.
63. člen
(priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati:
– v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenim z javno kanalizacijo,
– neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je pod nadzorom pristojnega javnega podjetja.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(3) Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čistiti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb. Razpršene individualne hiše pa morajo odvajati komunalno odpadno vodo v samostojne male čistilne naprave.
64. člen
(priključevanje objektov na vodovodno omrežje)
(1) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m³ pitne vode na dan.
(2) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
– izvajalci javne službe, če na oskrbovalnem območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m³ pitne vode na dan,
– upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
(3) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev pooblaščene organizacije Občine Horjul, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan, pod pogojem, da je vse v skladu s predpisi s področja oskrbe s pitno vodo.
65. člen
(priključevanje objektov na javne ceste)
(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet.
(2) Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča namenjenega za gradnjo. Širina dovoza do individualnega objekta je tolikšna kot pred parcelno mejo, a ne več kot 3,5m, do skupine objektov pa toliko, kot je širina dovoza z javne ceste, a ne več kot 5 m. Širina cestišča, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 5 m. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet.
(3) Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno čez skupne dovoze ali sosednja dvorišča.
III. 3.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji v varovalnih koridorjih in varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture
66. člen
(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)
(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(2) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(3) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upoštevajo določila drugih predpisov.
(4) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij merjeno levo in desno od osi posameznega voda mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja.
Preglednica 6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja
+--------------------------------------+------------------------+
|INFRASTRUKTURNO OMREŽJE               |ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
+--------------------------------------+------------------------+
|Vodovod                                3 m                     |
+---------------------------------------------------------------+
|Kanalizacija                           3 m                     |
+---------------------------------------------------------------+
|Telekomunikacijski vodi s kabelskim    3 m                     |
|razdelilnim sistemom                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Drugi vodi, ki služijo namenu          3 m                     |
|gospodarske javne službe                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Elektroenergetski vodi nazivne napetosti:                      |
+----+----------------------------------------------------------+
|    |400 kV in 220 kV – nadzemni potek 40 m                    |
|    +----------------------------------------------------------+
|    |400 kV – podzemni potek           10 m                    |
|    +----------------------------------------------------------+
|    |100 kV in 35 kV – nadzemni potek  15 m                    |
|    +----------------------------------------------------------+
|    |100 kV in 35 kV – podzemni potek  3 m                     |
+----+----------------------------------------------------------+
|    |10 do vključno 20 kV – nadzemni   10 m                    |
|    |potek                                                     |
+----+----------------------------------------------------------+
|    |10 do vključno 20 kV – podzemni   1 m                     |
|    |potek                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti:         |
+----+----------------------------------------------------------+
|    |400 kV in 220 kV                  40 m                    |
+----+----------------------------------------------------------+
|    |0,4 kV                            2 m                     |
+---------------------------------------------------------------+
|Plinovod z obratovalnim tlakom:                                |
+----+----------------------------------------------------------+
|    |Nad 16 bar                        100 m                   |
+----+----------------------------------------------------------+
|    |Nad 5 bar do vključno 16 bar      5 m                     |
+----+----------------------------------------------------------+
|    |Do vključno 5 bar                 2 m                     |
+----+----------------------------------------------------------+
(5) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(6) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(7) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 Kv in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(8) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju, ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
67. člen
(varovalni pasovi prometnih omrežij)
(1) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(2) Če so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
(3) Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 7: Varovalni pasovi prometne infrastrukture.
Preglednica 7: Varovalni pasovi prometne infrastrukture
+------------------------------------+--------------------------+
|VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE       |ŠIRINA VAROVALNEGA PASU   |
+------------------------------------+--------------------------+
|Glavna cesta                         25 m                      |
+---------------------------------------------------------------+
|Regionalna cesta                     15 m                      |
+---------------------------------------------------------------+
|Lokalna cesta                        6 m                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Javna pot                            4 m                       |
+---------------------------------------------------------------+
(4) Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev oziroma lokalne skupnosti. Upravljavec glavne ceste ni dolžan zagotavljati dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Upravljavec tudi ni dolžan zagotavljati zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja prometnic, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njihove izgradnje.
68. člen
(varovalni koridorji objektov gospodarske javne infrastrukture)
(1) V varovalnih koridorjih vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dopustna gradnja objektov pod pogoji pristojnega organa oziroma upravljavca tega omrežja v skladu s predpisi.
(2) Širina varovalnih koridorjev posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov merjeno levo in desno od osi posameznega voda mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 8: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja.
Preglednica 8: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja
+-------------------------------------+-------------------------+
|INFRASTRUKTURNO OMREŽJE              |ŠIRINA VAROVALNEGA       |
|                                     |KORIDORJA                |
+---------------------------------------------------------------+
|Elektroenergetski vodi nazivne napetosti:                      |
+----+--------------------------------+-------------------------+
|    |400 kV, 220 kV – nadzemni potek |50 m                     |
|    +--------------------------------+-------------------------+
|    |100 kV, 35 kV – nadzemni potek  |15 m                     |
|    +--------------------------------+-------------------------+
|    |10/20 kV, 100 kV – podzemni     |5 m                      |
|    |potek                           |                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Elektroenergetska razdelilna transformatorska postaja (RTP)    |
|merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP oziroma od meje   |
|pripadajoče enote urejanja oziroma od zunanje stene objekta    |
|RTP, če se ta nahaja v sklopu drugega objekta                  |
+----+--------------------------------+-------------------------+
|    |110 kV                          |15 m                     |
+----+--------------------------------+-------------------------+
|    |220 kV, 400 kV                  |25 m                     |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Elektroenergetska prosto stoječa     |5 m merjeno od zunanje   |
|transformatorska postaja (TP)        |stene objekta TP         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Vodovodno omrežje dimenzije 700 mm   |5 m                      |
|in več                               |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Kanalizacijsko omrežje dimenzije     |5 m                      |
|1400 mm in več                       |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Plinovodno omrežje                   |Varnostni odmik je       |
|                                     |odvisen od tlaka, premera|
|                                     |plinovoda, vrste objekta,|
|                                     |stopnje območja          |
|                                     |poseljenosti, analize    |
|                                     |tveganj                  |
+-------------------------------------+-------------------------+
III. 3.8 Gradnja objektov, omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture
69. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Dovoljene so gradnje, rekonstrukcije, prenove in odstranitve komunalnih naprav ter vzdrževalna dela na teh napravah. Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov.
(2) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.
(3) Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
(4) Novozgrajena javna infrastruktura v novo načrtovanih naseljih mora potekati po javnih zemljiščih.
(5) V območjih stanovanj ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.
(6) Omrežja in jaške komunalne opreme je potrebno na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(7) Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme.
(8) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(9) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je potrebno načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(10) Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem pa ne na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine so mogoče pod pogoji in s soglasjem pristojnih organov za varstvo narave in varstvo kulturne dediščine.
(11) Gradnja gradbeno-inženirskih objektov za potrebe gospodarske javne infrastrukture je dovoljena na celotnem območju Občine Horjul.
70. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest)
(1) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša.
(2) Zagotoviti je potrebno služnostne poti na kmetijska in gozdna zemljišča za poti in vlake, ki bodo izgubljene ob zazidavi. Obstoječe prostore, ki so namenjeni začasnemu skladiščenju lesa in morebitna obračališča, je potrebno ohraniti ali jih nadomestiti z novimi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
(3) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.
(4) Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno čez skupne dovoze ali sosednja dvorišča.
(5) Na koncu ulic, kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe.
(6) V primeru ulic brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti.
(7) Za glavne prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina cestišča 5 m.
(8) Pločniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je potrebno zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje.
(9) Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh.
71. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni lomni, če to iz utemeljenih razlogov ni mogoče pa se vgradijo podzemni. Hidrante je treba praviloma umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(2) Vodohran mora imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
72. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu.
V območju vodovarstvenih pasov mora biti kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo zgrajeni v vodotesni izvedbi, prav tako tudi male komunalne čistilne naprave.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(3) Zadrževalni bazeni za zadrževanje viška padavinske vode morajo biti v naseljih izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena mora biti zagotovljen dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(4) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana. Postavitev in delovanje Lokalnih čistilnih naprav mora biti skladna z določili predpisov, ki urejajo področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(5) Male čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno v skladu z določili predpisov, ki urejajo področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. V primeru gradnje male komunalne čistilne naprave je potrebno zagotoviti ustrezno čiščenje odpadne vode po veljavnem predpisu o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav. V vodovarstvenih območjih za pitno vodo ali tekočo površinsko vodo mora biti zagotovljen odvod očiščene vode v tla izven vodovarstvenega območja. Ustrezno tehnično rešitev odvajanja očiščene vode v tla izven vodovarstvenega območja je potrebno izdelati v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo, predhodne projektne pogoje ter soglasje k rešitvi pa poda pristojni organ. V primeru odvajanja očiščene vode v tla mora biti možnost ponikanja izkazana s hidrogeološkim poročilom. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(6) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Možnost ponikanja padavinskih voda na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno izkazati z hidrogeološkim poročilom. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča namenjenega za gradnjo stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). V primeru, da se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni možno in da ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih odpadnih voda ter da ni možno zagotoviti odvoda meteornih voda na drug ustrezen tehnični način, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih odpadnih voda ni dovoljena.
(7) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(8) Za objekte na območjih, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja in so na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni ali individualni mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu ali individualnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb na podlagi posebnega soglasja občine.
(9) V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE.
73. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
Lokalni energetski koncept ne predvideva gradnje distribucijskega plinovodnega omrežja ali postavitve rezervoarjev za utekočinjen naftni plin. Do izgradnje le- teh je dopustna le raba obnovljivih virov energije ali pridobivanje toplote iz kogeneracije z visokim izkoristkom.
74. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Na območju Občine Horjul je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za razdeljevanje in prenos električne energije ter distribucijsko omrežje.
(2) Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi jih bilo potrebno odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne zmogljivosti.
(3) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne.
(4) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture.
(5) Izven urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi predvsem v nadzemni izvedbi ter kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v ceveh. V urbanih naseljih se 20 kV in 0.4 kV omrežja gradi praviloma v kabelski izvedbi, kjer je potrebno v obbetonirani kabelski kanalizaciji.
(6) Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet.
(7) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(8) Za vsako graditev objekta v varovalnih pasovih obstoječih prenosnih daljnovodov in koridorjih predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja. Za novogradnje, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti objektov, namenjenih za stalno ali občasno bivanje, ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(9) Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.
75. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen brezžičnih sistemov, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije mora investitor upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
(3) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter na otroška igrišča.
(4) Gradnja prostostoječih antenskih stolpov je dopustna na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč, na območjih proizvodnih dejavnosti ter v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo prostora CDo, CDk, PO, IG in BC.
(5) Objekte mobilne telefonije je na celotnem območju Občine Horjul dopustno graditi kot nezahtevne objekte, kot manj zahtevne objekte pa le v primeru, če so ti grajeni na način kot je določeno za nezahtevne objekte.
(6) Objekte in naprave mobilne telefonije se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Objekte in naprave mobilne telefonije različnih operaterjev se mora združevati na istih objektih, če je to tehnično izvedljivo.
(7) V enotah urejanja prostora, kjer s tem predpisom gradnja baznih postaj ni dovoljena, je obstoječ objekt mobilne telefonije dopustno nadomestiti z drugim na istem mestu, če je zgrajen na podlagi ustreznih dovoljenj.
(8) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši.
(9) Oblikovanju objektov mobilne telefonije (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.
(10) Na zemljiščih in objektih, ki jih varujejo predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, se bazne postaje lahko postavljajo le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
76. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločevati. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih novogradnjah praviloma v objektu ali na zemljišču, namenjenemu za gradnjo, h kateremu pripada. Pri kolektivnih objektih mora biti odjemno mesto praviloma ob javni kategorizirani cesti.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno v skladu s predpisi in praviloma zaščiteno z nadstrešnico, na utrjeni površini, dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin.
(3) Zbiralnice odpadkov so praviloma nadzemne in umeščene na utrjene javne površine.
(4) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
(5) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako, da so za okolje čim bolj nevpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov.
III. 3. 7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
III. 3. 7. 1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
77. člen
(dovoljeni posegi)
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
78. člen
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)
(1) Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in potencialnih posebnih varstvenih območij so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Pri načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij, potencialnih posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij, navedenih v citiranih naravovarstvenih smernicah.
(3) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem prostorskim načrtom, in je gradnja predvidena na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je potrebno pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to določeno v citiranih smernicah.
79. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.),
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
III. 3. 7. 2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
80. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Vire onesnaževanja in motenj v okolju je potrebno sanirati.
(2) Na celotnem območju Občine Horjul so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje.
(3) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(4) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu z predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(5) Za vsako proizvodno dejavnost mora poseben del projekta za gradbeno dovoljenje vsebovati presojo vplivov na okolje. V območjih za proizvodnjo (oznaka I) je treba upoštevati dovoljene ravni hrupa za proizvodna območja.
(6) V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomernim hrupom.
(7) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient.
(8) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti prestrežejo.
(9) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
(10) Pri vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
81. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je potrebno za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
(3) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja dvakrat letno meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ Občine Horjul.
82. člen
(varstvo voda)
(1) Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah.
(2) Vsi vodotoki in stoječe vode imajo 5 metrski pas priobalnega zemljišča. V območju priobalnega zemljišča je prepovedano graditi kakršnekoli objekte, ograje, naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.). Prepovedano je odstranjevanje obvodne vegetacije.
(3) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke, ki potekajo v zaprtem pretočnem profilu (ceveh, škatlasti armirano betonski profil).
(4) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo v skladu s predpisi o vodah ali Zakonom o vodah in njihovimi podzakonskimi akti.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa zakon, ki ureja vode. Lastnik ali drugi posestnik vodnega, priobalnega zemljišča mora, skladno z Zakonom o vodah, dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega dobra ter dopustiti splošno rabo vodnega dobra, razen če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt, namenjen za:
– rabo voda;
– zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– varstvo voda pred onesnaženjem;
– obrambo države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda.
(6) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Skladno z zakonom, ki ureja področje voda, je treba pridobiti vodno soglasje ali vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane s posegom:
– na vodnem ali priobalnem zemljišču;
– ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu;
– ki je potreben za izvajanje vodne pravice (raba vode);
– na varstvenih in ogroženih območjih;
– zaradi odvajanja odpadnih voda in gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik;
– hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(7) Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(8) V površinskih vodah ter na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano pranje vseh vozil in drugih strojev ali naprav.
(9) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki ter odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material.
(10) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(11) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(12) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(13) Pri načrtovanju aktivnosti – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.
(14) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogočjo prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
83. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati predpis o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljana.
(3) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje organa, pristojnega za vode.
84. člen
(varstvo tal in reliefa)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je potrebno ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(2) Pri gradnji objektov, kjer se skladiščijo tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(3) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
85. člen
(varstvo gozdov)
(1) Posegi v gozd oziroma gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so usklajeni z namembnostjo prostora in niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti.
(2) Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Potrebno je zagotoviti, da se obstoječe dostope in manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti.
(3) V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozd in gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin.
(4) Za vse posege v gozd oziroma gozdni prostor (25 m vplivni pas od gozdnega roba) je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Mnenje javne gozdarske službe se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
III. 3. 7. 3 obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
86. člen
(obramba)
(1) Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogočati uporabe območja za obrambne potrebe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče rabo za obrambne potrebe v navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
(2) Za vsako novogradnjo in nadzidavo višine nad 18 m v ožjem območju omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za ožje območje šteje oddaljenost 1 km od navedenih območij.
(3) Za vsako novogradnjo ali nadzidavo višine nad 25 m v širšem območju omejene in zavarovane rabe za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za širše območje šteje oddaljenost 2 km od navedenih območij.
(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stolpi in antenskimi drogovi, ki se nahajajo izven naselij na vzpetinah.
87. člen
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Umeščanje posegov (gradnja in poseganje v prostor) na erozijsko ogrožena območja je mogoče samo na osnovi pozitivnega geomehanskega mnenja.
(2) Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– vsi posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(3) Za vse posege na plazljivih območjih je potrebno pridobiti mnenje pristojne organizacije s področja geomehanike.
(4) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
88. člen
(območja potresne ogroženosti)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.
89. člen
(poplavna območja)
(1) Območja poplavne nevarnosti so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(4) Na poplavno ogroženih območjih za katera so izdelane in sprejete karte poplavne nevarnosti in določeni razredi nevarnosti, omilitveni protipoplavni ukrepi pa niso predvideni, so dopustni tisti posegi v prostor, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.
(5) Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred poplavno, med njo in po njej).
90. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno:
– zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj s treh strani objekta ali naprave (minimalni radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m),
– zagotoviti takojšnjo izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bo omogočena vožnja interventnega vozila (vsaj 3,5 m širina ter osni pritisk do 10 t),
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja,
– zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov,
– upoštevati razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je potrebno zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
III. 3. 8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
91. člen
(arhitektonske ovire)
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
92. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs), stanovanjske površine za posebne namene (SB);
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
– na območju površin razpršene poselitve (A),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK) in druge zelene površine (ZD),
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na posebnih območjih: športni centri (BC),
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območjih mineralnih surovin (L): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) V II. stopnji varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah pa 15 m na vsako stran od roba ceste.
(4) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade).
(6) Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma presežene za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
(7) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(8) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi.
93. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(3) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave ter spremembe namembnosti) objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja niso oziroma ne bodo prekoračene.
94. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
95. člen
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in s tem prostorskim načrtom. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje z direktno sončno svetlobo, skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah.
96. člen
(učinkovita raba energije)
(1) Občina Horjul mora pri načrtovanju bodoče energetske oskrbe upoštevati predvsem:
– zagotovitev učinkovite rabe energije (zamenjava zastarelih kotlov, sanacija stavbnega pohištva, zagotovitev ustrezne izolacije stavb, itd) in pospešenega prehoda iz rabe nefosilnih goriv na obnovljive vire energije,
– zagotoviti na območjih strnjene poselitve uvedbo skupnih sistemov oskrbe z energijo in hladom,
– spodbujanje soproizvodnjo in trigeneracijo,
– v največji možni meri izkoristiti potencial obnovljivih virov energije in s tem zmanjšati energetsko odvisnost,
– predvidene novogradnje je potrebno načrtovati glede na lokacijo, velikost in tipe porabnikov, vse v sladu z določili PURES (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah).
(2) Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote je, ob upoštevanju podnebnih razmer in zagotavljanju ustreznega toplotnega ugodja za bivanje in delo ljudi v stavbah, treba zagotoviti tudi z učinkovito rabo energije. Z izbiro toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah, je treba zagotoviti, da stavba ne preseže dovoljene letne dovedene energije za svoje delovanje.
(3) Povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah je mogoče doseči z:
– zagotavljanjem dobrega tesnjenja oken oziroma njihova zamenjava,
– ustrezno toplotno izolacijo podstrešij,
– redni pregledi instalacij za potrebe ogrevanja objektov,
– s hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sistema in vgradnjo termostatskih ventilov,
– zamenjavo oziroma posodobitvijo kurilnih naprav,
– zagotovitev ustrezne toplotne izolacije stavb,
– zmanjšanje porabe električne energije z racionalno rabo energije in uporabo varčnih naprav.
III. 2.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
97. člen
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih)
(1) Objekti razpršene gradnje so vse stavbe zgrajene izven stavbnih zemljišč, razen zakonito grajenih kmetijsko-gospodarskih stavb in pomožnih kmetijsko-gozdarski objektov.
(2) Na objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:
– rekonstrukcija objektov brez povečanja bruto etažnih površin,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov,
– nadomestna gradnja,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov.
(3) Na nezakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena je dopustna le:
– odstranitev objektov.
III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji
98. člen
(klasifikacija objektov in rab glede na namen)
(1) V tem poglavju so za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe iz 46. člena tega odloka, določeni:
– prevladujoča namembnost oziroma dejavnost, ki ji je namenjeno območje podrobnejše namenske rabe,
– dopustni objekti ter objekti ali dejavnosti, ki so dopustni ob izpolnjevanju predpisanih pogojev (pogojno dopustni objekti in dejavnosti),
– dopustne gradnje in druga dela,
– dopustni nezahtevni in enostavni objekti,
– prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti ter drugi prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za gradnjo objektov in rabo prostora na posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
(2) Dopustni in pogojno dopustni objekti so določeni glede na njihov namen oziroma njihovo prevladujočo rabo.
99. člen
(terminologija in hierarhična struktura posebnih prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena z Metodološkim pojasnilom in navodili za razvrščanje objektov,
– če so po navedbi dopustnih objektov in dejavnosti za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
(2) Višina objekta je višina vidnega dela stavbe, ki se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje ležeče točke objekta.
100. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSs – urbana prostostoječa enostanovanjska pozidava« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |Namenjena so bivanju s spremljajočimi     |
|dejavnost           |dejavnostmi, ki služijo tem območjem.     |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Spremljajoče    |Centralne dejavnosti (trgovina,           |
|dejavnosti          |gostinstvo, poslovno-storitvene           |
|                    |dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost,  |
|                    |šport, kultura, uprava, sodstvo)          |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Izključujoče    |Proizvodne dejavnosti, promet in          |
|dejavnosti          |skladiščenje, trgovina na debelo.         |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.4 Dopustni objekti |Dopustni objekti:                        |
|in dejavnosti        |– 11100 Enostanovanjske stavbe,          |
|                     |– 11210 Dvostanovanjske stavbe,          |
|                     |– 12420 garažne stavbe                   |
|                     |– 24110 Športna igrišča: igrišča za      |
|                     |športe na prostem – večnamenska igrišča  |
|                     |v normativno predpisani velikosti za     |
|                     |določeno igro z žogo,                    |
|                     |– 24122 Drugi gradbeni inženirski        |
|                     |objekti za šport, rekreacijo in prosti   |
|                     |čas.                                     |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.5 Dopustne gradnje |– Dopustne so novogradnje, spremembe     |
|in druga dela        |namembnosti, odstranitev objekta,        |
|                     |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave    |
|                     |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi   |
|                     |gradnja gospodarske javne                |
|                     |infrastrukture.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave     |tip AE, D                                |
|                     |– Če so v območju dvostanovanjske in     |
|                     |večstanovanjske stavbe tipa BV, ali      |
|                     |drugi nestanovanjski objekti, so na teh  |
|                     |objektih dopustne samo rekonstrukcije,   |
|                     |vzdrževalna dela in odstranitev          |
|                     |objektov.                                |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.2 Višina objektov  |– Tip AE: največ P+1+M ali v celoti      |
|                     |vkopana klet (K+P+1+M), kota pritličja   |
|                     |pri vhodu ne sme biti višja od 30 cm nad |
|                     |terenom, kolenčni zid ne sme biti višji  |
|                     |od 150 cm, kota slemena je do 11,5 m.    |
|                     |– Tip D: do P+1, kota slemena je do 8,50 |
|                     |m.                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.1 Dopustni         |I.  NEZAHTEVNI:                          |
|nezahtevni in        |1. objekti za lastne potrebe;            |
|enostavni objekti    |2. ograje, nižje od 1,6 metra;           |
|                     |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova |
|                     |višina ne presega 1,5 m;                 |
|                     |4. pomožni infrastrukturni objekti z     |
|                     |izjemo baznih postaj;                    |
|                     |5. spominska obeležja;                   |
|                     |6. objekt za telekomunikacijsko opremo;  |
|                     |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                   |
|                     |a) objekti za lastne potrebe;            |
|                     |b) pomožni infrastrukturni objekti:      |
|                     |1. pomožni cestni objekti                |
|                     |2. pomožni energetski objekti            |
|                     |3. pomožni komunalni objekti             |
|                     |4. pomožni objekti za spremljanje stanja |
|                     |okolja.                                  |
|                     |c) vadbeni objekti: le igrišče za šport  |
|                     |in rekreacijo na prostem, kolesarska     |
|                     |steza, sprehajalna pot,                  |
|                     |d) spominska obeležja,                   |
|                     |e) urbana oprema z izjemo objektov za    |
|                     |oglaševanje.                             |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje      |– Nezahtevni in enostavni objekti ne     |
|nezahtevnih in       |smejo imeti samostojnih priključkov na   |
|enostavnih objektov  |objekte gospodarske javne                |
|                     |infrastrukture, pač pa so lahko          |
|                     |priključeni le na obstoječe priključke.  |
|                     |– Nezahtevni in enostavni objekti morajo |
|                     |biti oblikovani skladno z oblikovanjem   |
|                     |osnovnega objekta. Površina pomožnega    |
|                     |objekta ali skupine pripadajočih         |
|                     |pomožnih objektov ne sme presegati 30%   |
|                     |površine osnovnega objekta.              |
|                     |Na zemljišču je dovoljeno postaviti      |
|                     |največ tri enostavne ali nezahtevne      |
|                     |objekte.                                 |
|                     |– nezahtevni in enostavni objekti morajo |
|                     |imeti podolgovati tloris in simetrično   |
|                     |dvokapnico v naklonu 30–45°. V območjih  |
|                     |kulturne dediščine je dovoljen naklon    |
|                     |38° do 45°. Vrtne ute imajo lahko        |
|                     |šotorasto streho.                        |
|                     |– Ograje so lahko samo lesene, žičnate   |
|                     |ali kamnite.                             |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Velikost in      |Zasaditev dreves:                        |
|urejanje zelenih     |– na zemljišču namenjenemu za gradnjo    |
|površin              |stavbe tipa AE, D je potrebno zasaditi   |
|                     |vsaj 2 drevesi.                          |
+---------------------+-----------------------------------------+
101. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah za posebne namene)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SBv – večstanovanjske površine za posebne namene« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |Namenjena so bivanju za posebne namene, in|
|dejavnost           |sicer za bivanje v domu starostnikov,     |
|                    |oskrbovanih stanovanjih.                  |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Spremljajoče    |Centralne dejavnosti (trgovina,           |
|dejavnosti          |gostinstvo, poslovno-storitvene           |
|                    |dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost,  |
|                    |šport, kultura, uprava, sodstvo)          |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Izključujoče    |Proizvodne dejavnosti, promet in          |
|dejavnosti          |skladiščenje, trgovina na debelo.         |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustni        |Dopustni objekti:                         |
|objekti in          |– 1130 Stanovanjske stavbe za posebne     |
|dejavnosti          |družbene skupine,                         |
|                    |razen 11302 domovi za odvajanje od        |
|                    |odvisnosti in begunski centri.            |
|                    |– 24110 Športna igrišča: igrišča za športe|
|                    |na prostem – večnamenska igrišča v        |
|                    |normativno predpisani velikosti za        |
|                    |določeno igro z žogo, garderobe,          |
|                    |– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti |
|                    |za šport, rekreacijo in prosti čas:       |
|                    |otroška in druga javna igrišča,           |
|                    |– 12420 Garažne stavbe.                   |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.5 Dopustne        |a) Druge dopustne gradnje in posegi:      |
|gradnje in druga    |– preureditev podstrešij v stanovanja za  |
|dela                |posebne namene.                           |
|                    |b) Gradbeni posegi določeni v točki a) so |
|                    |dopustni, če intenzivnost izrabe zemljišča|
|                    |namenjenega za gradnjo ne presega         |
|                    |vrednosti iz 51. člena, če so zagotovljena|
|                    |dodatna parkirna mesta in zelene površine |
|                    |v skladu z določbami tega prostorskega    |
|                    |načrta.                                   |
|                    |Delež stanovanjskih bruto tlorisnih       |
|                    |površin in bruto tlorisnih površin ostalih|
|                    |dejavnosti je v objektih za posebne namene|
|                    |je najmanj 70% za stanovanja za posebne   |
|                    |namene in največ 30% za ostale dejavnosti.|
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave    |– Tip BV, G                               |
|                    |Če se v območju tipa SB, nahajajo         |
|                    |obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti |
|                    |tipa AE in D, ali drugi stanovanjski in   |
|                    |nestanovanjski objekti, ki niso skladni z |
|                    |namembnostjo območja, so na teh objektih  |
|                    |dopustne rekonstrukcije (brez povečanja   |
|                    |bruto tlorisne površine objekta),         |
|                    |vzdrževalna dela in odstranitev objektov; |
|                    |pri stanovanjskih objektih je dopustna    |
|                    |tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih    |
|                    |objektov v skladu z določbami za SSs –    |
|                    |urbana prostostoječa stanovanjska         |
|                    |pozidava.                                 |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.2 Višina objektov |Kota slemena do 16 m                      |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustni        |I. NEZAHTEVNI:                            |
|nezahtevni in       |1. objekti za lastne potrebe: le garaža,  |
|enostavni objekti   |uta, enoetažna pritlična lopa;            |
|                    |2. ograje, nižje od 2,2 m;                |
|                    |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova  |
|                    |višina ne presega 1,5 m;                  |
|                    |4. pomožni infrastrukturni objekti z      |
|                    |izjemo baznih postaj;                     |
|                    |5. začasni objekti, namenjeni sezonski    |
|                    |turistični ponudbi ali prireditvam;       |
|                    |6. spominska obeležja;                    |
|                    |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|                    |a) objekti za lastne potrebe: le          |
|                    |nadstrešek, zbiralnik za kapnico, utrjena |
|                    |dvorišča                                  |
|                    |b) pomožni infrastrukturni objekti:       |
|                    |1. pomožni cestni objekti                 |
|                    |2. pomožni energetski objekti             |
|                    |3. pomožni komunalni objekti              |
|                    |4. pomožni objekti za spremljanje stanja  |
|                    |okolja                                    |
|                    |c) začasni objekti                        |
|                    |d) vadbeni objekti: le igrišče za šport in|
|                    |rekreacijo na prostem, kolesarska steza,  |
|                    |sprehajalna pot                           |
|                    |e) spominska obeležja                     |
|                    |f) urbana oprema z izjemo objektov za     |
|                    |oglaševanje.                              |
|                    |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo  |
|                    |imeti samostojnih priključkov na objekte  |
|                    |gospodarske javne infrastrukture, pač pa  |
|                    |so lahko priključeni le na obstoječe      |
|                    |priključke.                               |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.1 Velikost in     |a) Zasaditev dreves:                      |
|urejanje zelenih    |– na zemljišču namenjenem za gradnjo      |
|površin             |stanovanjske stavbe za posebne namene je  |
|                    |potrebno zasaditi vsaj 25 dreves/ha,      |
|                    |– na zemljišču namenjenemu za gradnjo     |
|                    |nestanovanjskih objektov je potrebno      |
|                    |zasaditi vsaj 15 dreves/ha.               |
+--------------------+------------------------------------------+
102. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeželskega naselja)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |So namenjena bivanju s spremljajočimi     |
|dejavnost           |dejavnostmi, ki služijo tem območjem.     |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Spremljajoče    |Centralne dejavnosti, kot so gostinstvo in|
|dejavnosti          |turizem, trgovske dejavnosti na drobno,   |
|                    |kmetijstvo in gozdarstvo ter do 200 m2    |
|                    |bruto tlorisne površine za poslovno       |
|                    |oziroma obrtno dejavnosti, ali druge      |
|                    |dejavnosti, ki služijo tem območjem       |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Izključujoče    |Proizvodne dejavnosti, promet in          |
|dejavnosti          |skladiščenje, trgovina na debelo.         |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.4 Dopustni objekti |Dopustni objekti:                        |
|in dejavnosti        |– 11100 Enostanovanjske stavbe,          |
|                     |– 11210 Dvostanovanjske stavbe,          |
|                     |– 12740 Druge nestanovanjske kmetijske   |
|                     |stavbe: – gasilski domovi                |
|                     |– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,  |
|                     |– 12713 Stavbe za spravilo pridelka,     |
|                     |– 12712 Stavbe za rejo živali,           |
|                     |– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske   |
|                     |stavbe,                                  |
|                     |– 12510 Industrijske stavbe (obrtne      |
|                     |delavnice – do 200 m2 bruto tlorisne     |
|                     |površine),                               |
|                     |– 12301 Trgovske stavbe, do 200 m2 bruto |
|                     |tlorisne površine                        |
|                     |– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti  |
|                     |do 200 m2 bruto tlorisne površine,       |
|                     |– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,|
|                     |– 12420 Garažne stavbe.                  |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.5 Dopustne gradnje |Dopustne so novogradnje, spremembe       |
|in druga dela        |namembnosti, odstranitev objekta,        |
|                     |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave    |
|                     |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi   |
|                     |gradnja gospodarske javne infrastrukture.|
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave     |Tip AE, D, C                             |
|                     |– Če so v območju dvostanovanjske in     |
|                     |večstanovanjske stavbe tipa BV, so na teh|
|                     |objektih dopustne samo rekonstrukcije,   |
|                     |vzdrževalna dela in odstranitev objektov.|
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.2 Višina objektov  |Višina stanovanjskih objektov:           |
|                     |– tip AE: do P+1+M, kota slemena do 10,00|
|                     |m. Za nestanovanjske stavbe višina znaša |
|                     |13,00 m. Če je objekt na strmem terenu,  |
|                     |je pritličje lahko do treh strani vkopano|
|                     |v zemljo.                                |
|                     |– tip D: P, kota slemena do 8,50 m.      |
|                     |– tip C: ostali objekti – višina P+1,    |
|                     |kota slemena do 13,00 m.                 |
|                     |Tloris manj zahtevnih gospodarskih       |
|                     |objektov mora biti podolgovat z razmerjem|
|                     |stranic minimalno 1:1,5 oziroma naj sledi|
|                     |tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno |
|                     |dediščino v enoti urejanja prostora.     |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.1 Dopustni         |I. NEZAHTEVNI:                           |
|nezahtevni in        |1. objekti za lastne potrebe;            |
|enostavni objekti    |2. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za|
|                     |pašo živine, nižjih od 1,5 m;            |
|                     |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova |
|                     |višina ne presega 1,5 m;                 |
|                     |4. pomožni infrastrukturni objekti z     |
|                     |izjemo baznih postaj;                    |
|                     |5. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;  |
|                     |6. začasni objekti, namenjeni sezonski   |
|                     |turistični ponudbi ali prireditvam;      |
|                     |7. spominska obeležja;                   |
|                     |8. objekt za telekomunikacijsko opremo;  |
|                     |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                   |
|                     |a) objekti za lastne potrebe,            |
|                     |b) pomožni infrastrukturni objekti:      |
|                     |1. pomožni cestni objekti                |
|                     |2. pomožni energetski objekti            |
|                     |3. pomožni komunalni objekti             |
|                     |4. pomožni objekti za spremljanje stanja |
|                     |okolja                                   |
|                     |c) pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,  |
|                     |d) začasni objekti,                      |
|                     |e) vadbeni objekti: le vadbeni objekti,  |
|                     |namenjeni športu in rekreaciji na        |
|                     |prostem,                                 |
|                     |f) spominska obeležja,                   |
|                     |g) urbana oprema z izjemo objektov za    |
|                     |oglaševanje.                             |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje      |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo |
|nezahtevnih in       |imeti samostojnih priključkov na objekte |
|enostavnih objektov  |gospodarske javne infrastrukture, pač pa |
|                     |so lahko priključeni le na obstoječe     |
|                     |priključke.                              |
|                     |– Nezahtevni in enostavni objekti morajo |
|                     |biti oblikovani skladno z oblikovanjem   |
|                     |osnovnega objekta. Površina pomožnega    |
|                     |objekta ali skupine pripadajočih pomožnih|
|                     |objektov ne sme presegati 30% površine   |
|                     |osnovnega objekta.                       |
|                     |Na zemljišču je dovoljeno postaviti      |
|                     |največ tri enostavne ali nezahtevne      |
|                     |objekte.                                 |
|                     |– Nezahtevni in enostavni objekti morajo |
|                     |imeti podolgovati tloris in simetrično   |
|                     |dvokapnico v naklonu 30–45°. V območjih  |
|                     |kulturne dediščine je dovoljen naklon 38°|
|                     |do 45°. Vrtne ute imajo lahko šotorasto  |
|                     |streho.                                  |
|                     |– Ograje so lahko samo lesene, žičnate   |
|                     |ali kamnite.                             |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Velikost in      |Zasaditev dreves:                        |
|urejanje zelenih     |– na zemljišču namenjenem za gradnjo     |
|površin              |stavbe tipa AE, D je potrebno zasaditi   |
|                     |vsaj 2 drevesi.                          |
+---------------------+-----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKg – gospodarski objekti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |Dejavnosti izhajajoče iz kmetijstva in    |
|dejavnost           |gozdarstva                                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Spremljajoče    |/                                         |
|dejavnosti          |                                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Izključujoče    |Proizvodne dejavnosti, promet in          |
|dejavnosti          |skladiščenje, trgovina na debelo ter      |
|                    |bivanje                                   |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.4 Dopustni objekti |Dopustni objekti:                        |
|in dejavnosti        |– 12740 Druge nestanovanjske kmetijske   |
|                     |stavbe,                                  |
|                     |– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,  |
|                     |– 12713 Stavbe za spravilo pridelka,     |
|                     |– 12712 Stavbe za rejo živali,           |
|                     |– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske   |
|                     |stavbe,                                  |
|                     |– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča.|
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.5 Dopustne gradnje |Dopustne so novogradnje, spremembe       |
|in druga dela        |namembnosti, odstranitev objekta,        |
|                     |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave    |
|                     |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi   |
|                     |gradnja gospodarske javne infrastrukture.|
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave     |Tip: C                                   |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.2 Višina objektov  |Višina nestanovanjskih objektov:         |
|                     |– tip C ostali objekti -, višina do P+1, |
|                     |kota slemena do 13,00 m.                 |
|                     |Tloris manj zahtevnih objektov mora biti |
|                     |podolgovat z razmerjem stranic minimalno |
|                     |1:1,5 oziroma naj sledi tipičnemu        |
|                     |razmerju značilnemu za stavbno dediščino |
|                     |v enoti urejanja prostora.               |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.1 Dopustni         |I. NEZAHTEVNI:                           |
|nezahtevni in        |1. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za|
|enostavni objekti    |pašo živine, nižjih od 1,5 m;            |
|                     |2. škarpe in podporni zidovi, če njihova |
|                     |višina ne presega 1,5 m;                 |
|                     |3. pomožni infrastrukturni objekti z     |
|                     |izjemo baznih postaj;                    |
|                     |4. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;  |
|                     |5. spominska obeležja;                   |
|                     |6. objekt za telekomunikacijsko opremo;  |
|                     |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                   |
|                     |a) pomožni infrastrukturni objekti:      |
|                     |1. pomožni cestni objekti                |
|                     |2. pomožni energetski objekti            |
|                     |3. telekomunikacijske antene in oddajniki|
|                     |4. pomožni komunalni objekti             |
|                     |5. pomožni objekti za spremljanje stanja |
|                     |okolja                                   |
|                     |b) pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,  |
|                     |c) začasni objekti.                      |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje      |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo |
|nezahtevnih in       |imeti samostojnih priključkov na objekte |
|enostavnih objektov  |gospodarske javne infrastrukture, pač pa |
|                     |so lahko priključeni le na obstoječe     |
|                     |priključke.                              |
+---------------------+-----------------------------------------+
103. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1. Osnovna        |So namenjena različni dejavnosti, in sicer|
|dejavnost           |trgovski, oskrbni, storitveni, upravni,   |
|                    |socialni, zdravstveni, vzgojni            |
|                    |izobraževalni, kulturni, verski in        |
|                    |podobnim ter bivanju.                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Izključujoče    |Proizvodne dejavnosti, promet in          |
|dejavnosti          |skladiščenje, trgovina na debelo.         |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Dopustni        |Dopustni objekti:                         |
|objekti in          |– 11100 Enostanovanjske stavbe,           |
|dejavnosti          |– 11210 Dvostanovanjske stavbe,           |
|                    |– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,   |
|                    |– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne    |
|                    |namene,                                   |
|                    |– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi|
|                    |stanovanji,                               |
|                    |– 12112 Gostilne, restavracije in         |
|                    |točilnice,                                |
|                    |– 12111 Hotelske in podobne gostinske     |
|                    |stavbe,                                   |
|                    |– 12120 Druge gostinske stavbe za         |
|                    |kratkotrajno nastanitev,                  |
|                    |– 12201 Stavbe javne uprave,              |
|                    |– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,  |
|                    |– 12203 Druge upravne in pisarniške       |
|                    |stavbe,                                   |
|                    |– 12301 Trgovske stavbe,                  |
|                    |– 12304 Stavbe za druge storitvene        |
|                    |dejavnosti,                               |
|                    |– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,  |
|                    |– 12620 Muzeji in knjižnice,              |
|                    |– 12630 Stavbe za izobraževanje in        |
|                    |znanstvenoraziskovalno delo,              |
|                    |– 12640 Stavbe za zdravstvo,              |
|                    |– 12650 Športne dvorane (kot sestavni del |
|                    |vzgojno-izobraževalnih dejavnosti),       |
|                    |– 12740 Druge nestanovanjske stavbe ki    |
|                    |niso uvrščene drugje (stavbe za nastanitev|
|                    |policistov, gasilcev),                    |
|                    |– 12721 Stavbe za opravljanje verskih     |
|                    |obredov,                                  |
|                    |– 24110 Športna igrišča, garderobe,       |
|                    |– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti |
|                    |za šport, rekreacijo in prosti čas,       |
|                    |– 12420 Garažne stavbe.                   |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustne        |Dopustne so novogradnje, spremembe        |
|gradnje in druga    |namembnosti, odstranitev objekta,         |
|dela                |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave     |
|                    |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi    |
|                    |gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
|                    |Druge dopustne gradnje in posegi:         |
|                    |– preureditev podstrešij v stanovanja.    |
|                    |V stanovanjskih stavbah ob lokalnih in    |
|                    |drugih javnih površinah je treba praviloma|
|                    |zagotoviti javna parkirišča.              |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave   |Tip: G, BV, AE                             |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Višina         |– tip AE: do P+1+M, kota slemena do 10,00  |
|objektov           |m.                                         |
|                   |– tip G, BV: do P+2+M, kota slemena do 16  |
|                   |m.                                         |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Oblikovanje    |– Pri javnih in poslovnih objektih         |
|objektov           |lociranje objekta sledi geometriji širšega |
|                   |prostora ob upoštevanju zahtevane          |
|                   |tehnologije dejavnosti in funkcionalno     |
|                   |vpetost v širše zaledje.                   |
|                   |– Pri spreminjanju obstoječih objektov v   |
|                   |javno-poslovne objekte je treba prilagoditi|
|                   |celotno vizualno podobo objekta, urediti   |
|                   |normalne javne dostope ter zagotoviti      |
|                   |ustrezno velike površine za mirujoči       |
|                   |promet.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Dopustni        |I. NEZAHTEVNI:                            |
|nezahtevni in       |1. objekti za lastne potrebe: le garaže;  |
|enostavni objekti   |2. ograje, nižje od 2,2 m;                |
|                    |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova  |
|                    |višina ne presega 1,5 m;                  |
|                    |4. pomožni infrastrukturni objekti z      |
|                    |izjemo baznih postaj;                     |
|                    |5. začasni objekti, namenjeni sezonski    |
|                    |turistični ponudbi ali prireditvam;       |
|                    |6. spominska obeležja;                    |
|                    |7. objekt za telekomunikacijsko opremo;   |
|                    |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|                    |a) objekti za lastne potrebe;             |
|                    |b) pomožni infrastrukturni objekti:       |
|                    |1. pomožni cestni objekti                 |
|                    |2. pomožni energetski objekti             |
|                    |3. pomožni komunalni objekti              |
|                    |4. pomožni objekti za spremljanje stanja  |
|                    |okolja                                    |
|                    |c) pomožni obrambni objekti               |
|                    |d) začasni objekti                        |
|                    |e) spominska obeležja                     |
|                    |f) urbana oprema z izjemo objektov za     |
|                    |oglaševanje.                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje     |– Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo|
|nezahtevnih in      |imeti samostojnih priključkov na objekte  |
|enostavnih objektov |gospodarske javne infrastrukture, pač pa  |
|                    |so lahko priključeni le na obstoječe      |
|                    |priključke.                               |
|                    |– Nezahtevni in enostavni objekti morajo  |
|                    |biti oblikovani skladno z oblikovanjem    |
|                    |osnovnega objekta. Površina pomožnega     |
|                    |objekta ali skupine pripadajočih pomožnih |
|                    |objektov ne sme presegati 30% površine    |
|                    |osnovnega objekta. Strehe in materiali    |
|                    |pomožnih objektov morajo biti enake       |
|                    |streham osnovnih objektov. Pri posameznih |
|                    |objektih ali zaključenih območjih se      |
|                    |morajo posegi izvajati v soglasju s       |
|                    |pooblaščeno organizacijo za varstvo       |
|                    |naravne in kulturne dediščine.            |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.1 Velikost in     |Zasaditev dreves:                         |
|urejanje zelenih    |– na zemljišču namenjenem za gradnjo      |
|površin             |stanovanjske stavbe je potrebno zasaditi  |
|                    |vsaj 20 dreves na hektar,                 |
|                    |– na zemljišču namenjenemu za gradnjo     |
|                    |nestanovanjskih objektov je potrebno      |
|                    |zasaditi vsaj 15 dreves/ha.               |
+--------------------+------------------------------------------+
104. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih območjih centralnih dejavnosti)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene,   |
|dejavnost           |gostinske dejavnosti, manjša obrt         |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Spremljajoča    |Ostale centralne dejavnosti               |
|dejavnost           |                                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Izključujoče    |Proizvodne dejavnosti, promet in          |
|dejavnosti          |skladiščenje, trgovina na debelo.         |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustni        |Dopustni objekti:                         |
|objekti in          |– 12112 Gostilne, restavracije in         |
|dejavnosti          |točilnice,                                |
|                    |– 12201 Stavbe javne uprave,              |
|                    |– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,  |
|                    |– 12203 Druge upravne in pisarniške       |
|                    |stavbe,                                   |
|                    |– 12301 Trgovske stavbe,                  |
|                    |– 12303 Bencinski servisi,                |
|                    |– 12304 Stavbe za druge storitvene        |
|                    |dejavnosti,                               |
|                    |– 12410 Postaje, terminali, stavbe za     |
|                    |izvajanje elektronskih komunikacij ter z  |
|                    |njimi povezane stavbe: stavbe in terminali|
|                    |na železniških in avtobusnih postajah ter |
|                    |z njimi povezane stavbe,                  |
|                    |– 12111 Hotelske in podobne gostinske     |
|                    |stavbe,                                   |
|                    |– 12120 Druge gostinske stavbe za         |
|                    |kratkotrajno nastanitev,                  |
|                    |– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča,    |
|                    |– 12420 Garažne stavbe,                   |
|                    |– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki   |
|                    |niso uvrščene drugje (stavbe za nastanitev|
|                    |policistov, gasilcev),                    |
|                    |– 21311 Letališke steze in ploščadi:      |
|                    |heliport na podlagi pogojev in soglasja   |
|                    |pristojnih služb.                         |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.5 Dopustne        |Dopustne so novogradnje, spremembe        |
|gradnje in druga    |namembnosti, odstranitev objekta,         |
|dela                |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave     |
|                    |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi    |
|                    |gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
|                    |Na obstoječih eno- in dvostanovanjskih    |
|                    |objektih tipa AE in D in na               |
|                    |večstanovanjskih objektih tipa BV, G so   |
|                    |dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna |
|                    |dela ter odstranitev objektov.            |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave     |Tip: E, G, BV                            |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.2 Višina objektov  |Višina objektov:                         |
|                     |– Višina stavbe max. 10 m.               |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.3 Oblikovanje      |– Pri javnih in poslovnih objektih       |
|objektov             |lociranje objekta sledi geometriji       |
|                     |širšega prostora ob upoštevanju          |
|                     |zahtevane tehnologije dejavnosti in      |
|                     |funkcionalno vpetost v širše zaledje.    |
|                     |– Pri spreminjanju obstoječih objektov v |
|                     |javno-poslovne objekte je treba          |
|                     |prilagoditi celotno vizualno podobo      |
|                     |objekta, urediti normalne javne dostope  |
|                     |ter zagotoviti ustrezno velike površine  |
|                     |za mirujoči promet. Pri spreminjanju     |
|                     |dejavnosti v delu obstoječega objekta je |
|                     |treba vizualno podobo objekta oblikovati |
|                     |v skladno arhitektonsko celoto.          |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|3.1 Dopustni        |I. NEZAHTEVNI:                            |
|nezahtevni in       |1. objekti za lastne potrebe;             |
|enostavni objekti   |2. ograje, nižje od 2,2 m;                |
|                    |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova  |
|                    |višina ne presega 1,5 m;                  |
|                    |4. pomožni infrastrukturni objekti;       |
|                    |5. začasni objekti, namenjeni sezonski    |
|                    |turistični ponudbi ali prireditvam;       |
|                    |6. spominska obeležja;                    |
|                    |7. objekt za telekomunikacijsko opremo;   |
|                    |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|                    |a) objekti za lastne potrebe              |
|                    |b) pomožni infrastrukturni objekti:       |
|                    |1. pomožni cestni objekti                 |
|                    |2. pomožni energetski objekti             |
|                    |3. telekomunikacijske antene in oddajniki |
|                    |4. pomožni komunalni objekti              |
|                    |5. pomožni objekti za spremljanje stanja  |
|                    |okolja                                    |
|                    |c) začasni objekti                        |
|                    |d) spominska obeležja                     |
|                    |urbana oprema z izjemo objektov za        |
|                    |oglaševanje.                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje    |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo  |
|nezahtevnih in      |imeti samostojnih priključkov na objekte  |
|enostavnih objektov |gospodarske javne infrastrukture, pač pa  |
|                    |so lahko priključeni le na obstoječe      |
|                    |priključke.                               |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+----------------------+----------------------------------------+
|4.1 Velikost in       |Na zemljišču namenjenem za gradnjo je   |
|urejanje zelenih      |potrebno zasaditi vsaj 15 dreves na     |
|površin               |hektar.                                 |
+----------------------+----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDi – območja centralnih dejavnosti za izobraževanje« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in       |
|dejavnost           |športa.                                   |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Spremljajoča    |Ostale centralne dejavnosti               |
|dejavnost           |                                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Izključujoče    |Proizvodne dejavnosti, promet in          |
|dejavnosti          |skladiščenje, trgovina na debelo.         |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustni objekti|Dopustni objekti:                         |
|in dejavnosti       |– 12620 Muzeji in knjižnice,              |
|                    |– 12630 Stavbe za izobraževanje in        |
|                    |znanstvenoraziskovalno delo: le stavbe za |
|                    |predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko       |
|                    |izobraževanje, jasli, vrtci, osnovne      |
|                    |šole,                                     |
|                    |– 12650 Športne dvorane (kot sestavni del |
|                    |vzgojno-izobraževalnih dejavnosti),       |
|                    |– 24110 Športna igrišča,                  |
|                    |– 24122 Drugi gradbeni inž. objekti za    |
|                    |šport, rekreacijo in prosti čas.          |
|                    |Dopustne dejavnosti:                      |
|                    |– oddelek 85 Izobraževanje,               |
|                    |– oddelek 93 Športne in druge dejavnosti  |
|                    |za prosti čas.                            |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.5 Dopustne gradnje|Dopustne so novogradnje, spremembe        |
|in druga dela       |namembnosti, odstranitev objekta,         |
|                    |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave     |
|                    |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi    |
|                    |gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika velikost in zmogljivost objektov                      |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave      |Tip: G                                  |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.2 Višina objektov   |– Višina stavbe max. 16 m.              |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Oblikovanje    |– Pri javnih in poslovnih objektih         |
|objektov           |lociranje objekta sledi geometriji širšega |
|                   |prostora ob upoštevanju zahtevane          |
|                   |tehnologije dejavnosti in funkcionalno     |
|                   |vpetost v širše zaledje.                   |
|                   |– Pri spreminjanju obstoječih objektov v   |
|                   |javno-poslovne objekte je treba            |
|                   |prilagoditi celotno vizualno podobo        |
|                   |objekta, urediti normalne javne dostope    |
|                   |ter zagotoviti ustrezno velike površine za |
|                   |mirujoči promet. Pri spreminjanju          |
|                   |dejavnosti v delu obstoječega objekta je   |
|                   |treba vizualno podobo objekta oblikovati v |
|                   |skladno arhitektonsko celoto.              |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|3.1 Dopustni        |I. NEZAHTEVNI:                            |
|nezahtevni in       |1. objekti za lastne potrebe;             |
|enostavni objekti   |2. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za |
|                    |pašo živine, nižjih od 1,5 m;             |
|                    |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova  |
|                    |višina ne presega 1,5 m;                  |
|                    |4. pomožni infrastrukturni objekti z      |
|                    |izjemo baznih postaj;                     |
|                    |5. začasni objekti, namenjeni sezonski    |
|                    |turistični ponudbi ali prireditvam;       |
|                    |6. spominska obeležja;                    |
|                    |7. objekt za telekomunikacijsko opremo;   |
|                    |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|                    |a) objekti za lastne potrebe              |
|                    |b) pomožni infrastrukturni objekti:       |
|                    |1. pomožni cestni objekti                 |
|                    |2. pomožni energetski objekti             |
|                    |3. pomožni komunalni objekti              |
|                    |4. pomožni objekti za spremljanje stanja  |
|                    |okolja                                    |
|                    |c) vadbeni objekti: le vadbeni objekti    |
|                    |namenjeni športu in rekreaciji na prostem |
|                    |d) spominska obeležja                     |
|                    |e) urbana oprema z izjemo objektov za     |
|                    |oglaševanje.                              |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje  |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo    |
|nezahtevnih in    |imeti samostojnih priključkov na objekte    |
|enostavnih        |gospodarske javne infrastrukture, pač pa so |
|objektov          |lahko priključeni le na obstoječe           |
|                  |priključke.                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.1 Velikost in     |Na zemljišču namenjenem za gradnjo je     |
|urejanje zelenih    |potrebno zasaditi vsaj 10 dreves na       |
|površin             |hektar.                                   |
+--------------------+------------------------------------------+
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDk – območja centralnih dejavnosti za kulturo« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.1. Osnovna         |Kulturna dejavnost                       |
|dejavnost            |                                         |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.2 Spremljajoča     |Ostale centralne dejavnosti              |
|dejavnost            |                                         |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.3 Izključujoče     |Proizvodne dejavnosti, promet in         |
|dejavnosti           |skladiščenje, trgovina na debelo.        |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.4 Dopustni objekti |Dopustni objekti:                        |
|in dejavnosti        |– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
|                     |– 12620 Muzeji in knjižnice,             |
|                     |– 12420 Gasilski domovi.                 |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.5 Pogojno dopustni |Če služijo dejavnostim iz točke 1.1. tega|
|objekti in           |člena, so dopustne tudi:                 |
|dejavnosti           |– 12203 Druge upravne in pisarniške      |
|                     |stavbe (ki so sestavni del dejavnosti v  |
|                     |območju),                                |
|                     |– 12304 Stavbe za druge storitvene       |
|                     |dejavnosti (kot sestavni del dejavnosti v|
|                     |območju).                                |
|                     |Pogojno dopustne dejavnosti:             |
|                     |– oddelek 73 Oglaševanje in raziskovanje |
|                     |trga.                                    |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.6 Dopustne gradnje |Dopustne so novogradnje, spremembe       |
|in druga dela        |namembnosti, odstranitev objekta,        |
|                     |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave    |
|                     |obstoječih objektov.                     |
|                     |Dovoljena je tudi gradnja gospodarske    |
|                     |javne infrastrukture.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+-----------------------+---------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave       |Tip: G                                 |
+-----------------------+---------------------------------------+
|2.2 Višina objektov    |– Višina stavbe max. 13 m.             |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.3 Oblikovanje     |– Pri javnih in poslovnih objektih        |
|objektov            |lociranje objekta sledi geometriji širšega|
|                    |prostora ob upoštevanju zahtevane         |
|                    |tehnologije dejavnosti in funkcionalno    |
|                    |vpetost v širše zaledje.                  |
|                    |– Pri spreminjanju obstoječih objektov v  |
|                    |javno-poslovne objekte je treba           |
|                    |prilagoditi celotno vizualno podobo       |
|                    |objekta, urediti normalne javne dostope   |
|                    |ter zagotoviti ustrezno velike površine za|
|                    |mirujoči promet. Pri spreminjanju         |
|                    |dejavnosti v delu obstoječega objekta je  |
|                    |treba vizualno podobo objekta oblikovati v|
|                    |skladno arhitektonsko celoto.             |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.1 Dopustni         |I. NEZAHTEVNI:                           |
|nezahtevni in        |1. objekti za lastne potrebe;            |
|enostavni objekti    |2. ograje, nižje od 2,2 m;               |
|                     |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova |
|                     |višina ne presega 1,5 m;                 |
|                     |4. pomožni infrastrukturni objekti z     |
|                     |izjemo baznih postaj;                    |
|                     |5. začasni objekti, namenjeni sezonski   |
|                     |turistični ponudbi ali prireditvam;      |
|                     |6. spominska obeležja;                   |
|                     |7. objekt za telekomunikacijsko opremo.  |
|                     |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                   |
|                     |a) objekti za lastne potrebe             |
|                     |b) pomožni infrastrukturni objekti:      |
|                     |1. pomožni cestni objekti                |
|                     |2. pomožni energetski objekti            |
|                     |3. pomožni komunalni objekti             |
|                     |4. pomožni objekti za spremljanje stanja |
|                     |okolja                                   |
|                     |c) začasni objekti                       |
|                     |d) spominska obeležja                    |
|                     |e) urbana oprema z izjemo objektov za    |
|                     |oglaševanje.                             |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje  |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo    |
|nezahtevnih in    |imeti samostojnih priključkov na objekte    |
|enostavnih        |gospodarske javne infrastrukture, pač pa so |
|objektov          |lahko priključeni le na obstoječe           |
|                  |priključke.                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+----------------------+----------------------------------------+
|4.1 Velikost in       |Na zemljišču namenjenem za gradnjo je   |
|urejanje zelenih      |potrebno zasaditi vsaj 20 dreves na     |
|površin               |hektar.                                 |
+----------------------+----------------------------------------+
(4) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDv – območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |Verska dejavnost.                         |
|dejavnost           |                                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Spremljajoča    |Ostale centralne dejavnosti               |
|dejavnost           |                                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Izključujoče    |Proizvodne dejavnosti, promet in          |
|dejavnosti          |skladiščenje, trgovina na debelo.         |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustni        |Dopustni objekti:                         |
|objekti in          |– 12721 Stavbe za opravljanje verskih     |
|dejavnosti          |obredov,                                  |
|                    |– 12610 Stavbe za kulturo: dvorane za     |
|                    |prireditve,                               |
|                    |– 12630 Stavbe za izobraževanje in        |
|                    |znanstvenoraziskovalno delo.              |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.5 Pogojno         |Za potrebe dejavnosti iz prve alineje     |
|dopustni objekti in |točke 1.1. tega člena so na območju       |
|dejavnosti          |dopustna tudi največ tri stanovanja.      |
|                    |Pogojne dejavnosti:                       |
|                    |– V oddelku 93 Športne in druge dejavnosti|
|                    |za prosti čas – le razred 93.12           |
|                    |– 94 Dejavnost članskih organizacij       |
|                    |– 99 Dejavnost eksteritorialnih           |
|                    |organizacij in teles.                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.6 Dopustne        |Dopustne so novogradnje, spremembe        |
|gradnje in druga    |namembnosti, odstranitev objekta,         |
|dela                |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave     |
|                    |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi    |
|                    |gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave    |Tip: G                                    |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.2 Višina objektov |/                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|3.1 Dopustni        |I.  NEZAHTEVNI:                           |
|nezahtevni in       |1. objekti za lastne potrebe;             |
|enostavni objekti   |2. ograje, nižje od 2,2 m;                |
|                    |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova  |
|                    |višina ne presega 1,5 m;                  |
|                    |4. pomožni infrastrukturni objekti z      |
|                    |izjemo baznih postaj;                     |
|                    |6. začasni objekti, namenjeni sezonski    |
|                    |turistični ponudbi ali prireditvam;       |
|                    |7. spominska obeležja;                    |
|                    |8. objekt za telekomunikacijsko opremo;   |
|                    |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|                    |a) objekti za lastne potrebe              |
|                    |b) pomožni infrastrukturni objekti:       |
|                    |1. pomožni cestni objekti                 |
|                    |2. pomožni energetski objekti             |
|                    |3. pomožni komunalni objekti              |
|                    |c) začasni objekti                        |
|                    |d) spominska obeležja                     |
|                    |e) urbana oprema z izjemo objektov za     |
|                    |oglaševanje.                              |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje   |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo   |
|nezahtevnih in     |imeti samostojnih priključkov na objekte   |
|enostavnih         |gospodarske javne infrastrukture, pač pa so|
|objektov           |lahko priključeni le na obstoječe          |
|                   |priključke.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.1 Velikost in     |Na zemljišču namenjenem za gradnjo je     |
|urejanje zelenih    |potrebno zasaditi vsaj 20 dreves na       |
|površin             |hektar.                                   |
+--------------------+------------------------------------------+
105. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |Trgovske in storitvene, poslovne, obrtne, |
|dejavnost           |proizvodne, promet in skladiščenje.       |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Spremljajoče    |Gostinstvo in turizem, javna uprava,      |
|dejavnosti          |kulturne, razvedrilne, rekreacijske in    |
|                    |športne dejavnosti.                       |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Izključujoče    |Bivanje, proizvodne dejavnosti izhajajoče |
|dejavnosti          |iz kmetijstva in gozdarstva               |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustni objekti|Dopustni objekti:                         |
|in dejavnosti       |– 12510 Industrijske stavbe (stavbe za    |
|                    |proizvodno obrt in servise),              |
|                    |– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
|                    |– 12303 Bencinski servisi,                |
|                    |– 22232 Čistilne naprave,                 |
|                    |– 23020 Energetski objekti (energetski    |
|                    |objekti s pripadajočo opremo in           |
|                    |instalacijami, sežigalnice odpadkov),     |
|                    |– 12304 Stavbe za druge storitvene        |
|                    |dejavnosti,                               |
|                    |– 12203 Druge upravne in pisarniške       |
|                    |stavbe,                                   |
|                    |– 12301 Trgovske stavbe (do 2000 m2),     |
|                    |– 12112 Gostilne, restavracije in         |
|                    |točilnice (ki služijo temu območju),      |
|                    |– 12420 Garažne stavbe,                   |
|                    |– Parkirne površine in garaže za tovorna  |
|                    |vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse |
|                    |ter za priklopnike teh motornih vozil,    |
|                    |– 22130 Prenosna komunikacijska omrežja.  |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.5 Dopustne gradnje|Dopustne so novogradnje, spremembe        |
|in druga dela       |namembnosti, odstranitev objekta,         |
|                    |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave     |
|                    |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi    |
|                    |gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave    |Tip: E, F                                 |
|                    |Če se v območju IG nahajajo stanovanjski  |
|                    |objekti tipa AE, D ali drugi objekti, ki  |
|                    |niso navedeni v točki 1.1. tega člena, so |
|                    |na teh objektih dopustne samo             |
|                    |rekonstrukcije, vzdrževalna dela in       |
|                    |odstranitev objektov.                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.2 Višina objektov |– Tip E in F: Največja dovoljena višina   |
|                    |objekta je 12 m; tehnološka oprema lahko  |
|                    |sega do višine 18 m.                      |
|                    |– Višina novih objektov se prilagaja      |
|                    |višini že zgrajenih objektov v enoti      |
|                    |urejanja prostora, če tehnološki proces   |
|                    |ne zahteva drugače, – novogradnje ne      |
|                    |smejo biti vidno izpostavljene in ne      |
|                    |smejo tvoriti novih višinskih dominant v  |
|                    |prostoru.                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|3.1 Dopustni        |I. NEZAHTEVNI:                            |
|nezahtevni in       |1. objekti za lastne potrebe;             |
|enostavni objekti   |2. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za |
|                    |pašo živine, nižjih od 1,5 m;             |
|                    |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova  |
|                    |višina ne presega 1,5 m;                  |
|                    |4. pomožni infrastrukturni objekti;       |
|                    |5. začasni objekti, namenjeni sezonski    |
|                    |turistični ponudbi ali prireditvam;       |
|                    |6. spominska obeležja;                    |
|                    |7. objekt za telekomunikacijsko opremo;   |
|                    |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|                    |a) objekti za lastne potrebe              |
|                    |b) pomožni infrastrukturni objekti:       |
|                    |1. pomožni cestni objekti                 |
|                    |2. pomožni železniški objekti             |
|                    |3. pomožni letališki objekt               |
|                    |4. pomožni energetski objekti             |
|                    |5. telekomunikacijske antene in oddajniki |
|                    |6. pomožni komunalni objekti              |
|                    |7. pomožni objekti za spremljanje stanja  |
|                    |okolja                                    |
|                    |c) začasni objekti                        |
|                    |d) spominska obeležja                     |
|                    |urbana oprema.                            |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje   |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo   |
|nezahtevnih in     |imeti samostojnih priključkov na objekte   |
|enostavnih objektov|gospodarske javne infrastrukture, pač pa   |
|                   |so lahko priključeni le na obstoječe       |
|                   |priključke.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.1 Velikost in     |Na zemljišču namenjenem za gradnjo je     |
|urejanje zelenih    |potrebno zasaditi vsaj 10 dreves na       |
|površin             |hektar.                                   |
+--------------------+------------------------------------------+
106. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »BC – športni centri« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.1 Osnovna          |Športne površine in objekti, namenjeni   |
|dejavnost            |športnim aktivnostim in športnim         |
|                     |prireditvam                              |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.2 Spremljajoče     |Centralne dejavnosti, kot so gostinstvo  |
|dejavnosti           |in turizem ali druge dejavnosti, ki      |
|                     |služijo tem območjem.                    |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.3 Izključujoče     |Bivanje, proizvodne dejavnosti, promet in|
|dejavnosti           |skladiščenje, trgovina na debelo.        |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.4 Dopustni       |Dopustni objekti:                          |
|objekti in         |– 24110 Športna igrišča: razen površin za  |
|dejavnosti         |avtomobilske, motoristične ali konjske     |
|                   |dirke, garderobe,                          |
|                   |– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti  |
|                   |za šport, rekreacijo in prosti čas, –      |
|                   |12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso |
|                   |uvrščene drugje: sanitarni prostori,       |
|                   |– 12112 Gostilne (do 250 m2 bruto tlorisne |
|                   |površine); bifeji, točilnice, bari (do 50  |
|                   |m2 bruto tlorisne površine).               |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.5 Dopustne       |Dopustne so novogradnje, spremembe         |
|gradnje in druga   |namembnosti, odstranitev objekta,          |
|dela               |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave      |
|                   |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi     |
|                   |gradnja gospodarske javne infrastrukture.  |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave     |Tip: E                                   |
|                     |Če se v območju BC nahajajo stanovanjski |
|                     |objekti tipa AE, D ali drugi objekti, ki |
|                     |niso navedeni v točki 1.1. tega člena, so|
|                     |na teh objektih dopustne samo            |
|                     |rekonstrukcije, vzdrževalna dela in      |
|                     |odstranitev objektov.                    |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.2 Višina objektov  |– Tip E: Največja dovoljena višina       |
|                     |objekta je 13 m;                         |
|                     |– Oblikovanje samega objekta sledi       |
|                     |tehnološkim zahtevam ob poudarjeni       |
|                     |prilagoditvi okoliškim objektom oziroma  |
|                     |krajini širšega območja.                 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Dopustni       |I. NEZAHTEVNI:                             |
|nezahtevni in      |1. objekti za lastne potrebe;              |
|enostavni objekti  |2. ograje, nižje od 2,2 m;                 |
|                   |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova   |
|                   |višina ne presega 1,5 m;                   |
|                   |4. pomožni infrastrukturni objekti;        |
|                   |5. začasni objekti, namenjeni sezonski     |
|                   |turistični ponudbi ali prireditvam;        |
|                   |6. spominska obeležja;                     |
|                   |7. objekt za telekomunikacijsko opremo;    |
|                   |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                     |
|                   |a) objekti za lastne potrebe               |
|                   |b) pomožni infrastrukturni objekti:        |
|                   |1. pomožni cestni objekti                  |
|                   |2. pomožni energetski objekti              |
|                   |3. telekomunikacijske antene in oddajniki  |
|                   |4. pomožni komunalni objekti               |
|                   |5. pomožni objekti za spremljanje stanja   |
|                   |okolja                                     |
|                   |c) začasni objekti                         |
|                   |d) vadbeni objekti: spominska obeležja     |
|                   |e) urbana oprema z izjemo objektov za      |
|                   |oglaševanje.                               |
|                   |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo   |
|                   |imeti samostojnih priključkov na objekte   |
|                   |gospodarske javne infrastrukture, pač pa   |
|                   |so lahko priključeni le na obstoječe       |
|                   |priključke.                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje   |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo   |
|nezahtevnih in     |imeti samostojnih priključkov na objekte   |
|enostavnih objektov|gospodarske javne infrastrukture, pač pa   |
|                   |so lahko priključeni le na obstoječe       |
|                   |priključke.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Velikost in    |Na zemljišču namenjenem za gradnjo je      |
|urejanje zelenih   |potrebno zasaditi vsaj 30 dreves na        |
|površin            |hektar.                                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
107. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za rekreacijo in šport« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |Rekreacija, šport na prostem, oddih       |
|dejavnost           |                                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Spremljajoče    |Kulturne, razvedrilne dejavnosti,         |
|dejavnosti          |gostinstvo in turizem, druge dejavnosti,  |
|                    |ki služijo tem območjem.                  |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Izključujoče    |Bivanje, proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti          |skladiščenje, trgovina na debelo.         |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustni        |Dopustni objekti:                         |
|objekti in          |– 24110 Športna igrišča                   |
|dejavnosti          |– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti |
|                    |za šport, rekreacijo in prosti čas.       |
|                    |Dopustna je gradnja javnih parkirnih mest |
|                    |ter parkirnih mest za obiskovalce javnih  |
|                    |površin.                                  |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustne        |Dopustne so novogradnje, spremembe        |
|gradnje in druga    |namembnosti, odstranitev objekta,         |
|dela                |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave     |
|                    |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi    |
|                    |gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave    |                                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.2 Višina objektov |Višina objektov: največ P do 6 m.         |
|                    |Dopustna je gradnja javnih parkirnih mest |
|                    |ter parkirnih mest za obiskovalce parka.  |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|3.1 Dopustni        |I. NEZAHTEVNI:                            |
|nezahtevni in       |1. ograje: igriščna ograja.               |
|enostavni objekti   |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|                    |a) začasni objekti                        |
|                    |b) urbana oprema                          |
|                    |c) spominska obeležja.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.1 Velikost in     |Na zemljišču namenjenem za gradnjo je     |
|urejanje zelenih    |potrebno zasaditi vsaj 30 dreves na       |
|površin             |hektar.                                   |
+--------------------+------------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZD – druge urejene zelene površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.1 Dopustne       |– V primeru vojne ali naravne ogroženosti  |
|gradnje in druga   |je dopustno graditi objekte za obrambo,    |
|dela               |zaščito in reševanje v naravnih in drugih  |
|                   |nesrečah.                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |Verska dejavnost.                         |
|dejavnost           |                                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Spremljajoča    |/                                         |
|dejavnost           |                                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Izključujoče    |Proizvodne dejavnosti, promet in          |
|dejavnosti          |skladiščenje, trgovina na debelo ter      |
|                    |bivanje.                                  |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustni objekti|Dopustni objekti:                         |
|in dejavnosti       |– 12721 Stavbe za opravljanje verskih     |
|                    |obredov.                                  |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.5 Dopustni objekti|Dopustni objekti:                         |
|in dejavnosti       |– 24204 Pokopališča,                      |
|                    |– 12721 Stavbe za opravljanje verskih     |
|                    |obredov,                                  |
|                    |– 12722 Pokopališke stavbe in             |
|                    |spremljajoči objekti,                     |
|                    |– 12304 Stavbe za druge storitvene        |
|                    |dejavnosti (kot sestavni del dejavnosti v |
|                    |območju pokopališča).                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.6 Dopustne gradnje|Dopustne so novogradnje, spremembe        |
|in druga dela       |namembnosti, odstranitev objekta,         |
|                    |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave     |
|                    |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi    |
|                    |gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave    |Tip: G                                    |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.2 Višina objektov |/                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|3.1 Dopustni        |III.  NEZAHTEVNI:                         |
|nezahtevni in       |1. objekti za lastne potrebe;             |
|enostavni objekti   |2. ograje, nižje od 2,2 m;                |
|                    |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova  |
|                    |višina ne presega 1,5 m;                  |
|                    |4. pomožni infrastrukturni objekti z      |
|                    |izjemo baznih postaj;                     |
|                    |6. začasni objekti, namenjeni sezonski    |
|                    |turistični ponudbi ali prireditvam;       |
|                    |7. spominska obeležja;                    |
|                    |8. objekt za telekomunikacijsko opremo;   |
|                    |IV. ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|                    |f) objekti za lastne potrebe              |
|                    |g) pomožni infrastrukturni objekti:       |
|                    |4. pomožni cestni objekti                 |
|                    |5. pomožni energetski objekti             |
|                    |6. pomožni komunalni objekti              |
|                    |h) začasni objekti                        |
|                    |i) spominska obeležja                     |
|                    |j) urbana oprema z izjemo objektov za     |
|                    |oglaševanje.                              |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje   |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo   |
|nezahtevnih in     |imeti samostojnih priključkov na objekte   |
|enostavnih objektov|gospodarske javne infrastrukture, pač pa   |
|                   |so lahko priključeni le na obstoječe       |
|                   |priključke.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.1 Velikost in     |Na zemljišču namenjenem za gradnjo je     |
|urejanje zelenih    |potrebno zasaditi vsaj 20 dreves na       |
|površin             |hektar.                                   |
+--------------------+------------------------------------------+
108. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.1 Osnovna        |So namenjena za izvajanje dejavnosti       |
|dejavnost          |gospodarskih služb s področja prometa.     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.2 Spremljajoče   |Gostinstvo, trgovina, skladiščenje, druge  |
|dejavnosti         |dejavnosti, ki služijo tem območjem.       |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.3 Dopustni       |Dopustni objekti:                          |
|objekti in         |a) Državne ceste                           |
|dejavnosti         |– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne     |
|                   |ceste in regionalne                        |
|                   |– ceste.                                   |
|                   |b) Občinske ceste                          |
|                   |– 21120 Lokalne ceste in javne poti.       |
|                   |c) Drugi prometni infrastrukturni objekti  |
|                   |– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki    |
|                   |niso uvrščene drugje: nadstrešnice za      |
|                   |potnike na postajališčih,                  |
|                   |– 21410 Mostovi, viadukti in brvi,         |
|                   |– 21420 Predori in podhodi,                |
|                   |– 12303 Bencinski servisi,                 |
|                   |– Parkirne površine in garaže za tovorna   |
|                   |vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse  |
|                   |ter za priklopnike teh motornih vozil.     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.4 Dopustne       |Dopustne so novogradnje, spremembe         |
|gradnje in druga   |namembnosti, odstranitev objekta,          |
|dela               |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave      |
|                   |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi     |
|                   |gradnja gospodarske javne infrastrukture.  |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+-------------------+------------------------+------------------+
|2.1 Velikost in    |G2 – glavna cesta 2.    |                  |
|Zmogljivost        |reda                    |                  |
|objektov           +------------------------+------------------+
|                   |vozišče                 |2 x 3,50 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |bankina                 |2 x 1,50 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |kolesarska steza        |2 x 2,00 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |hodnik za pešce         |2 x 1,50 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |R2 – regionalna cesta   |                  |
|                   |2. reda                 |                  |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |vozišče                 |2 x 3,25 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |bankina                 |2 x 1,25 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |kolesarska steza        |2 x 2,00 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |hodnik za pešce         |2 x 1,50 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |R3 – regionalna cesta   |                  |
|                   |3. reda                 |                  |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |vozišče                 |2 x 3,00 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |bankina                 |2 x 1,00 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |LC – lokalna cesta med  |                  |
|                   |naselji                 |                  |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |vozišče                 |2 x 2,75 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |bankina                 |2 x 1,00 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |LZ – lokalna zbirna     |                  |
|                   |cesta                   |                  |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |vozišče                 |2 x 2,75 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |bankina                 |2 x 0,75 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |stranska zelenica       |2 x 3,00 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |hodnik za pešce         |2 x 1,50 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |LK – lokalna krajevna   |                  |
|                   |cesta                   |                  |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |vozišče                 |2 x 2,50 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |bankina                 |2 x 0,75 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |JP – javna pot          |                  |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |vozišče                 |2 x 2,50 m        |
|                   +------------------------+------------------+
|                   |bankina                 |2 x 0,75 m        |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Oblikovanje    |– Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih   |
|                   |meril in pogojev za posamezne tipe cest,   |
|                   |ki so določeni v drugi točki tega člena,   |
|                   |so pri gradnji novih ter rekonstrukciji    |
|                   |obstoječih cest dopustni v primeru         |
|                   |prostorskih omejitev (ko v racionalnem     |
|                   |časovnem in finančnem okviru ni mogoče     |
|                   |porušiti objektov in pridobiti zemljišč,   |
|                   |potrebnih za izvedbo polnega profila       |
|                   |ceste). Odstope mora potrditi pristojna    |
|                   |občinska služba za promet. Odstopi od      |
|                   |funkcionalnih in oblikovnih meril morajo   |
|                   |upoštevati predpise s področja prometne    |
|                   |varnosti, elementi prečnega profila ne     |
|                   |smejo biti manjši kot: vozišče 2,75 m;     |
|                   |kolesarska steza 1,50 m;hodnik za pešce    |
|                   |1,60 m.                                    |
|                   |– Pri rekonstrukcijah in preplastitvah     |
|                   |cest je treba višino cestišča in površin   |
|                   |za pešce uskladiti z višinami vhodov v     |
|                   |objekte, tako da se pri tem dostopnost do  |
|                   |objektov ne poslabša.                      |
|                   |– Površine za pešce je treba praviloma     |
|                   |urejati kot enovito ravno površino, ki bo  |
|                   |ugodna za peš hojo in za funkcionalno      |
|                   |ovirane osebe, površine tlakov naj bodo    |
|                   |izvedene z materiali oziroma površinsko    |
|                   |obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi  |
|                   |robovi morajo biti izvedeni tako, da so    |
|                   |dobro vidni tudi funkcionalno oviranim     |
|                   |osebam.                                    |
|                   |– Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi    |
|                   |objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in |
|                   |voznih površin, je dopustna izvedba        |
|                   |minimalne širine pločnika za pešce         |
|                   |(najmanj 80 cm) vsaj na eni strani         |
|                   |vozišča.                                   |
|                   |– Na stavbah v območjih »PC – površine     |
|                   |cest« so v soglasju z upravljavcem ceste   |
|                   |dovoljena vzdrževalna dela. Če se s        |
|                   |projektom za izvedbo ceste ugotovi, da     |
|                   |obstoječa stavba ni več v površini ceste,  |
|                   |se taka stavba priključi območju namenske  |
|                   |rabe, ki meji na cesto.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Dopustni       |I. NEZAHTEVNI:                             |
|nezahtevni in      |1. objekti za lastne potrebe               |
|enostavni objekti  |2. ograje, nižje od 2,2 m                  |
|                   |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova   |
|                   |višina ne presega 1,5 m;                   |
|                   |4. pomožni infrastrukturni objekti;        |
|                   |5. spominska obeležja.                     |
|                   |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                     |
|                   |a) pomožni infrastrukturni objekti:        |
|                   |1. pomožni cestni objekti                  |
|                   |2. pomožni železniški objekti              |
|                   |3. pomožni energetski objekti              |
|                   |4. telekomunikacijske antene in oddajniki  |
|                   |5. pomožni komunalni objekti               |
|                   |6. pomožni objekti v javni rabi            |
|                   |7. pomožni objekti za spremljanje stanja   |
|                   |okolja.                                    |
|                   |b) spominska obeležja                      |
|                   |c) urbana oprema z izjemo objektov za      |
|                   |oglaševanje.                               |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje   |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo   |
|nezahtevnih in     |imeti samostojnih priključkov na objekte   |
|enostavnih objektov|gospodarske javne infrastrukture, pač pa   |
|                   |so lahko priključeni le na obstoječe       |
|                   |priključke.                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PO – ostale prometne površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |So namenjena za izvajanje dejavnosti      |
|dejavnost           |gospodarskih služb s področja prometa.    |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Dopustni objekti|Dopustni objekti:                         |
|in dejavnosti       |– 12420 Garažne stavbe,                   |
|                    |– Odprta parkirišča,                      |
|                    |– Parkirne površine in garaže za tovorna  |
|                    |vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse |
|                    |ter za priklopnike teh motornih vozil (na |
|                    |območju lokacij P+R).                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Pogojno dopustni|Dopustne dejavnosti:                      |
|objekti in          |– oddelek 49 Kopenski promet: le          |
|dejavnosti          |podrazred 49.410 Cestni tovorni promet;   |
|                    |cevovodni transport.                      |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustne gradnje|Dopustne so novogradnje, spremembe        |
|in druga dela       |namembnosti, odstranitev objekta,         |
|                    |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave     |
|                    |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi    |
|                    |gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
|                    |– Objekte za obrambo, zaščito in          |
|                    |reševanje v naravnih in drugih nesrečah   |
|                    |je dopustno graditi le v primeru vojne    |
|                    |ali naravne ogroženosti.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave    |Tip: F                                    |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.2 Višina objektov |Višina objektov: P do 6 m.                |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|3.1 Dopustni        |I. NEZAHTEVNI:                            |
|nezahtevni in       |1. ograje, nižje od 2,2 m;                |
|enostavni objekti   |2. škarpe in podporni zidovi, če njihova  |
|                    |višina ne presega 1,5 m;                  |
|                    |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|                    |a) pomožni infrastrukturni objekti:       |
|                    |1. pomožni cestni objekti                 |
|                    |2. pomožni energetski objekti             |
|                    |3. telekomunikacijske antene in oddajniki |
|                    |4. pomožni komunalni objekti              |
|                    |5. pomožni objekti za spremljanje stanja  |
|                    |okolja                                    |
|                    |b) začasni objekti                        |
|                    |urbana oprema.                            |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje   |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo   |
|nezahtevnih in     |imeti samostojnih priključkov na objekte   |
|enostavnih objektov|gospodarske javne infrastrukture, pač pa   |
|                   |so lahko priključeni le na obstoječe       |
|                   |priključke.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.1 Velikost in     |Parkirišča, ki so večje od 20 PM, je      |
|urejanje zelenih    |treba ozeleni, in sicer morajo biti       |
|površin             |zasajena z avtohtonim visokodebelnim      |
|                    |drevjem. Pri parkiriščih nad podzemnimi   |
|                    |garažami je drevesna gostota 1 drevo na 6 |
|                    |parkirnih mest.                           |
+--------------------+------------------------------------------+
109. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.1 Osnovna         |So namenjena za izvajanje dejavnosti      |
|dejavnost           |gospodarskih služb s področja energetike. |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.2 Dopustni objekti|Dopustni objekti:                         |
|in dejavnosti       |– 22110 Naftovodi in prenosni plinovodi,  |
|                    |– 22140 Prenosni elektroenergetski vodi,  |
|                    |– 22210 Distribucijski plinovodi,         |
|                    |– 22240 Distribucijski elektroenergetski  |
|                    |vodi,                                     |
|                    |– 23020 Energetski objekti.               |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.3 Pogojno dopustni|Na območjih energetske infrastrukture je  |
|objekti in          |dopustna tudi gradnja proizvodnih         |
|dejavnosti          |objektov, objektov za skladiščenje, nanje |
|                    |vezanih poslovno administrativnih         |
|                    |objektov ter spremljajočih objektov in    |
|                    |naprav, pod pogojem, da so potrebni za    |
|                    |osnovno dejavnost.                        |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustne gradnje|Dopustne so novogradnje, spremembe        |
|in druga dela       |namembnosti, odstranitev objekta,         |
|                    |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave     |
|                    |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi    |
|                    |gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave    |Tip: F                                    |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.2 Višina objektov |Višina objektov: P do 6 m.                |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.3 Oblikovanje     |Objekti morajo biti oblikovani            |
|objektov            |nevpadljivo in ne locirani na vizualno    |
|                    |izpostavljenih legah.                     |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|1.4 Dopustni        |I. NEZAHTEVNI:                            |
|nezahtevni in       |1. ograje, nižje od 2,2 m;                |
|enostavni objekti   |2. škarpe in podporni zidovi, če njihova  |
|                    |višina ne presega 1,5 m;                  |
|                    |3. pomožni infrastrukturni objekti;       |
|                    |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|                    |a) objekti za lastne potrebe              |
|                    |b) pomožni infrastrukturni objekti:       |
|                    |1. pomožni cestni objekti                 |
|                    |2. pomožni energetski objekti             |
|                    |3. telekomunikacijske antene in oddajniki |
|                    |4. pomožni komunalni objekti              |
|                    |5. pomožni objekti za spremljanje stanja  |
|                    |okolja.                                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje   |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo   |
|nezahtevnih in     |imeti samostojnih priključkov na objekte   |
|enostavnih objektov|gospodarske javne infrastrukture, pač pa   |
|                   |so lahko priključeni le na obstoječe       |
|                   |priključke.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.1 Velikost in     |Na zemljišču namenjenem za gradnjo je     |
|urejanje zelenih    |potrebno zasaditi vsaj 20 dreves na       |
|površin             |hektar.                                   |
+--------------------+------------------------------------------+
110. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.1 Osnovna dejavnost|So namenjena za izvajanje dejavnosti     |
|                     |gospodarskih služb s področja okoljske   |
|                     |infrastrukture                           |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.2 Dopustni objekti |Dopustni objekti:                        |
|in dejavnosti        |– 22121 Prenosni vodovodi in pripadajoči |
|                     |objekti,                                 |
|                     |– 22221 Distribucijski cevovodi za pitno |
|                     |in tehnološko vodo,                      |
|                     |– 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in        |
|                     |hidranti,                                |
|                     |– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,        |
|                     |– 22232 Čistilne naprave,                |
|                     |– 12510 Industrijske stavbe (za potrebe  |
|                     |ravnanja z odpadki),                     |
|                     |– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča |
|                     |(za potrebe ravnanja z odpadki),         |
|                     |– 23020 Energetski objekti (za potrebe   |
|                     |ravnanja z odpadki).                     |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.3 Pogojno dopustni |Na območjih okoljske infrastrukture je   |
|objekti in dejavnosti|dopustna tudi gradnja proizvodnih        |
|                     |objektov, objektov za skladiščenje       |
|                     |(vključno zbirni center za ravnanje z    |
|                     |odpadki), nanje vezanih poslovno         |
|                     |administrativnih objektov ter            |
|                     |spremljajočih objektov in naprav, ki so  |
|                     |potrebni za osnovno dejavnost.           |
+---------------------+-----------------------------------------+
|1.4 Dopustne gradnje |Dopustne so novogradnje, spremembe       |
|in druga dela        |namembnosti, odstranitev objekta,        |
|                     |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave    |
|                     |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi   |
|                     |gradnja gospodarske javne                |
|                     |infrastrukture.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave    |Tip: F                                    |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.2 Višina objektov |Višina objektov: P do 6 m.                |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.3 Oblikovanje      |Objekti morajo biti oblikovani           |
|objektov             |nevpadljivo in ne locirani na vizualno   |
|                     |izpostavljenih legah.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.1 Dopustni         |I. NEZAHTEVNI:                           |
|nezahtevni in        |1. ograje, nižje od 2,2 m                |
|enostavni objekti    |2. škarpe in podporni zidovi, če njihova |
|                     |višina ne presega 1,5 m;                 |
|                     |3. pomožni infrastrukturni objekti;      |
|                     |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                   |
|                     |a) objekti za lastne potrebe             |
|                     |b) pomožni infrastrukturni objekti:      |
|                     |1. pomožni energetski objekti            |
|                     |2. telekomunikacijske antene in          |
|                     |oddajniki                                |
|                     |3. pomožni komunalni objekti             |
|                     |pomožni objekti za spremljanje stanja    |
|                     |okolja.                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje   |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo   |
|nezahtevnih in     |imeti samostojnih priključkov na objekte   |
|enostavnih         |gospodarske javne infrastrukture, pač pa so|
|objektov           |lahko priključeni le na obstoječe          |
|                   |priključke.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Velikost in      |Na zemljišču namenjenem za gradnjo je    |
|urejanje zelenih     |potrebno zasaditi vsaj 20 dreves na      |
|površin              |hektar.                                  |
+---------------------+-----------------------------------------+
111. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene poselitve)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »A – površine razpršene poselitve« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.1 Osnovna dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi   |
|                      |dejavnostmi, ki služijo tem območjem.   |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.2. Spremljajoče     |Kmetijske dejavnosti, drobna obrt in    |
|dejavnosti            |nekatere poslovno-storitvene dejavnosti.|
+----------------------+----------------------------------------+
|1.3. Izključujoče     |Proizvodne dejavnosti, promet in        |
|dejavnosti            |skladiščenje, trgovina na debelo.       |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.4 Dopustni objekti  |Dopustni objekti:                       |
|in dejavnosti         |– 11100 Enostanovanjske stavbe,         |
|                      |– 11210 Dvostanovanjske stavbe,         |
|                      |– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, |
|                      |– 12740 Druge nestanovanjske kmetijske  |
|                      |stavbe,                                 |
|                      |– 12713 Stavbe za spravilo pridelka,    |
|                      |– 12712 Stavbe za rejo živali,          |
|                      |– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske  |
|                      |stavbe.                                 |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.5 Dopustne gradnje  |Dopustne so novogradnje, spremembe      |
|in druga dela         |namembnosti, odstranitev objekta,       |
|                      |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave   |
|                      |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi  |
|                      |gradnja gospodarske javne               |
|                      |infrastrukture.                         |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov                     |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.1 Tip zazidave    |Tip: AE, D, C                             |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.2 Višina objektov |Višina stanovanjskih objektov:            |
|                    |– Tip AE: največ P+1+M ali v celoti       |
|                    |vkopana klet (K+P+1+M), kota pritličja    |
|                    |pri vhodu ne sme biti višja od 30 cm nad  |
|                    |terenom, kolenčni zid ne sme biti višji   |
|                    |od 150 cm, kota slemena je do 11,5 m. Če  |
|                    |je objekt na strmem terenu je pritličje   |
|                    |lahko do treh strani vkopano v zemljo.    |
|                    |– tip D: do P+M. Kota slemena je do 8,50  |
|                    |m.                                        |
|                    |– tip C: kmetijsko – gospodarski objekti  |
|                    |– višina P+1, do 13,00 m.                 |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.3 Oblikovanje       |Tloris manj zahtevnih gospodarskih      |
|objektov              |objektov mora biti podolgovat z         |
|                      |razmerjem stranic minimalno 1:1,5.      |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|3.1 Dopustni        |I.  NEZAHTEVNI:                           |
|nezahtevni in       |1. objekti za lastne potrebe;             |
|enostavni objekti   |2. ograje, nižje od 2,2 m                 |
|                    |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova  |
|                    |višina ne presega 1,5 m;                  |
|                    |4. pomožni infrastrukturni objekti;       |
|                    |5. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;   |
|                    |6. začasni objekti, namenjeni sezonski    |
|                    |turistični ponudbi ali prireditvam;       |
|                    |7. spominska obeležja                     |
|                    |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|                    |a) objekti za lastne potrebe              |
|                    |b) pomožni infrastrukturni objekti:       |
|                    |1. pomožni cestni objekti                 |
|                    |2. pomožni energetski objekti             |
|                    |3. pomožni komunalni objekti              |
|                    |4. pomožni objekti za spremljanje stanja  |
|                    |okolja                                    |
|                    |c) pomožni kmetijsko-gozdarski objekti.   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.2. Oblikovanje   |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo   |
|nezahtevnih in     |imeti samostojnih priključkov na objekte   |
|enostavnih objektov|gospodarske javne infrastrukture, pač pa so|
|                   |lahko priključeni le na obstoječe          |
|                   |priključke.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Zelene površine                                              |
+----------------------+----------------------------------------+
|4.1 Velikost in       |Zasaditev dreves:                       |
|urejanje zelenih      |– na zemljišču namenjenem za gradnjo    |
|površin               |stavbe tipa AE, D je potrebno zasaditi  |
|                      |vsaj 2 drevesi.                         |
+----------------------+----------------------------------------+
112. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih zemljišč)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »K1 – najboljša kmetijska zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
113. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih gozdnih zemljišč)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.1 Dopustni       |                                           |
|objekti in         |                                           |
|dejavnosti         |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|                   |a) Načrtovanje objektov gospodarske javne  |
|                   |infrastrukture:                            |
|                   |– 12410 – postaje, terminali, stavbe za    |
|                   |izvajanje elektronskih                     |
|                   |komunikacij ter z njimi povezane stavbe;   |
|                   |– 211 – ceste;                             |
|                   |– 214 – mostovi;                           |
|                   |– 22122 – objekti za črpanje, filtriranje  |
|                   |in zajem vode;                             |
|                   |– 2213 – prenosna komunikacijska omrežja;  |
|                   |– 2221 – distribucijski plinovodi;         |
|                   |– 2222 – distribucijski cevovodi za vodo in|
|                   |pripadajoči objekti;                       |
|                   |– 22231 – cevovodi za odpadno vodo in      |
|                   |– 2224 – distribucijski elektroenergetski  |
|                   |vodi in distribucijska komunikacijska      |
|                   |omrežja.                                   |
|                   |b) Objekte za obrambo, zaščito in reševanje|
|                   |v naravnih in drugih nesrečah je dopustno  |
|                   |graditi le v primeru vojne ali naravne     |
|                   |ogroženosti.                               |
|                   |c) Dopustne so tudi:                       |
|                   |– gozdarske prostorsko ureditvene          |
|                   |operacije, skladno z Zakonom o gozdovih,   |
|                   |– sanacije peskokopov, kamnolomov in       |
|                   |gramoznic, brez možnosti nadaljnjega       |
|                   |izkoriščanja in nadaljnje širitve na       |
|                   |območja, ki so namenjena gozdnim           |
|                   |zemljiščem,                                |
|                   |– gradnja objektov in naprav mobilne       |
|                   |telefonije na podlagi soglasja pristojne   |
|                   |javno gozdarske službe za gozdove in       |
|                   |pristojne službe za varovanje narave,      |
|                   |– vzdrževanje objektov,                    |
|                   |– odstranitev objektov.                    |
|                   |d) Za vse posege v gozd in gozdni prostor  |
|                   |je treba pridobiti soglasje pristojnega    |
|                   |organa oziroma javno gozdarske službe in   |
|                   |službe s področja varovanja narave.        |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Dopustni       |I. NEZAHTEVNI:                             |
|nezahtevni in      |1. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za  |
|enostavni objekti  |pašo živine, nižjih od 1,5 m;              |
|                   |Dopustna je le postavitev ograj za zaščito |
|                   |mladovja ali varstva gozdov pred divjadjo  |
|                   |ter za zaščito vodnih zajetij, varstva     |
|                   |naravnih vrednot in območij, zavarovanih na|
|                   |podlagi predpisov o ohranjanju narave,     |
|                   |kulturnih spomenikov ali znanstveno        |
|                   |raziskovalnih preučevanj. Za postavitev    |
|                   |ograje je potrebno pridobiti dovoljenje    |
|                   |javne gozdarske službe. Postavitev zidanih |
|                   |ograj ni dovoljena;                        |
|                   |2. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: le |
|                   |– poljska pot                              |
|                   |– gozdna cesta                             |
|                   |– grajena gozdna vlaka,                    |
|                   |3. spominska obeležja;                     |
|                   |II. ENOSTAVNI OBJEKTI:                     |
|                   |a) pomožni infrastrukturni objekti:        |
|                   |1. pomožni cestni objekti                  |
|                   |2. telekomunikacijske antene in oddajniki  |
|                   |3. pomožni objekti za spremljanje stanja   |
|                   |okolja                                     |
|                   |b) pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:    |
|                   |– čebelnjak (gradnja dovoljena pod pogojem,|
|                   |da je pridobljena registrska številka      |
|                   |stojišča čebelnjaka)                       |
|                   |– gozdna učna pot                          |
|                   |– grajena gozdna vlaka                     |
|                   |– krmišče                                  |
|                   |– ograje za pašo živine nižje od 1,5 m     |
|                   |(postavitev dovoljena le v primeru, da je  |
|                   |paša opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu)|
|                   |– gozdna cesta                             |
|                   |c) vadbeni objekti: le vadbeni objekti,    |
|                   |namenjeni športu in rekreaciji na prostem  |
|                   |kadar ni pričakovati bistveno negativnih   |
|                   |vplivov na funkcije gozdov                 |
|                   |d) spominska obeležja                      |
|                   |e) urbana oprema: le nadkrita čakalnica na |
|                   |avtobusnem postajališču.                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
114. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.1 Dopustni       |– Gradnja objektov, potrebnih za rabo voda |
|objekti in         |in zagotovitev varstva pred utopitvami,    |
|dejavnosti         |– Gradnja objektov, namenjenih varstvu voda|
|                   |pred onesnaženjem,                         |
|                   |– Gradnja objektov, namenjenih obrambi     |
|                   |države, zaščiti in reševanju ljudi, živali |
|                   |in premoženja ter izvajanju nalog policije,|
|                   |– Gradnja brvi in mostov,                  |
|                   |– Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje    |
|                   |hidromorfoloških in bioloških lastnosti    |
|                   |površinskih voda,                          |
|                   |– Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje     |
|                   |narave,                                    |
|                   |– Vstopno izstopna mesta, dostopi do vode  |
|                   |in pristani.                               |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.2 Dopustne       |– Gradnja podzemnih garaž ni dopustna.     |
|gradnje in druga   |– Objekte za obrambo, zaščito in reševanje |
|dela               |v naravnih in drugih nesrečah je dopustno  |
|                   |graditi le v primeru vojne ali naravne     |
|                   |ogroženosti.                               |
|                   |– Premostitve voda in gradnja na vodnem    |
|                   |zemljišču mora biti načrtovana tako, da je |
|                   |zagotovljena poplavna varnost in da se ne  |
|                   |poslabšujeta stanje voda in vodni režim.   |
|                   |– Za vse posege v vodotoke in v priobalno  |
|                   |zemljišče vodotokov je treba pridobiti     |
|                   |pogoje pristojnega organa oziroma službe za|
|                   |vodno gospodarstvo in za varovanje narave. |
|                   |– Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso  |
|                   |skladni z namembnostjo enote urejanja      |
|                   |prostora, so dopustna samo vzdrževalna dela|
|                   |in odstranitev objekta.                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.3 Druga določila |a) V območju enot urejanja VC, ZP in ZD, ki|
|                   |mejijo nanje, veljajo naslednja določila:  |
|                   |– za izvedbo brvi in mostov je treba       |
|                   |pridobiti najmanj tri tehnično in oblikovno|
|                   |ustrezne variantne rešitve,                |
|                   |– dostopi do vode se lahko urejajo le z    |
|                   |javnih površin,                            |
|                   |– dopustna je postavitev začasne urbane    |
|                   |opreme (skulpture), urejanje brežin,       |
|                   |varovalnih ograj, postavitev klopi,        |
|                   |ureditve, ki omogočajo dostop in           |
|                   |zadrževanje večjega števila ljudi v bližini|
|                   |vodne gladine,                             |
|                   |– spreminjanje širine struge (zamuljenje,  |
|                   |zasipavanje bregov) ni dopustno,           |
|                   |– neutrjene brežine se ohranja tako, da so |
|                   |vzpostavljeni pogoji za obstoj avtohtonih  |
|                   |vrst favne in flore.                       |
|                   |b) Za posege v območje enot urejanja VC, ZP|
|                   |in ZD, ki mejijo nanje, je treba pridobiti |
|                   |pogoje in soglasja pristojne službe za     |
|                   |urejanje voda in za varstvo naravne in     |
|                   |kulturne dediščine.                        |
+-------------------+-------------------------------------------+
115. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih mineralnih surovin)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »L – območja mineralnih surovin« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.1 Dopustni       |Dopustni objekti:                          |
|objekti in         |– 23010 Rudarski objekti, za pridobivanje  |
|dejavnosti         |in predelavo mineralnih surovin: odprti    |
|                   |kop rudarski objekti in inštalacije ter    |
|                   |tehnične naprave za pridobivanje           |
|                   |mineralnih surovin, opeke, strešnikov in   |
|                   |podobno.                                   |
|                   |Dopustne dejavnosti:                       |
|                   |– oddelek 05 Pridobivanje premoga,         |
|                   |– oddelek 06 Pridobivanje surove nafte in  |
|                   |zemeljskega plina,                         |
|                   |– oddelek 07 Pridobivanje rud,             |
|                   |– oddelek 08 Pridobivanje rudnin in        |
|                   |kamnin,                                    |
|                   |– oddelek 09 Storitve za rudarstvo.        |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.2 Pogojno        |Pogojno dopustne dejavnosti:               |
|dopustni objekti in|– 35 Oskrba z električno energijo, plinom  |
|dejavnosti         |in paro,                                   |
|                   |– 39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z  |
|                   |odpadki.                                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|1.3 Dopustne       |– Na objektih, ki niso skladni z           |
|gradnje in druga   |namembnostjo območja mineralnih surovin,   |
|dela               |so dopustna samo vzdrževalna dela in       |
|                   |odstranitev objekta.                       |
|                   |– Podzemne garaže niso dopustne.           |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Nezahtevni in enostavni objekti                              |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Dopustni       |I. NEZAHTEVNI:                             |
|nezahtevni in      |1. pomožni infrastrukturni objekti;        |
|enostavni objekti  |II. ENOSTAVNI OBJEKTI                      |
|                   |a) pomožni infrastrukturni objekti:        |
|                   |1. pomožni cestni objekti                  |
|                   |2. pomožni komunalni objekti               |
|                   |3. pomožni objekti za spremljanje stanja   |
|                   |okolja.                                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
116. člen
(dopustno oblikovanje objektov)
Oblikovanje stavbne mase nestanovanjskih objektov je lahko drugačno, če je to povezano z gradnjo energetsko učinkovitih objektov, ki so prilagojeni drugačnim okoljem, gradbenim tehnologijam in so iz drugačnih gradiv, vendar ne smejo bistveno odstopati od okolice.
III. 5 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
117. člen
(enote urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne enote urejanja poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 1.
III. 6 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih podrobnejših načrtov
118. člen
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih načrtov)
(1) Podrobnejši načrti se izdelajo za območja enot urejanja, ko gre za:
– celovito oziroma delno prenovo naselja,
– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,
– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– izkoriščanja mineralnih surovin in rud ter njihove sanacije,
– območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave.
(2) Meja podrobnejšega načrta, ki je določena s tem prostorskim načrtom.
119. člen
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema podrobnejšega načrta)
(1) Na območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava podrobnejšega načrta, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje objektov,
– gradnja pomožnih (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe in postavitev ograj na zemljiščih namenjenih za gradnjo, s tem, da je dovoljena postavitev le enega istovrstnega pomožnega objekta, in sicer v skladu s predpisi, ki urejajo vrste nezahtevnih in enostavnih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov,
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne in prometne infrastrukture.
(2) Če gre za objekte, varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je za kakršnekoli posege potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(3) Dovoljena je gradnja in vzdrževanje, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, ter gradnja nadomestnih objektov, kolikor ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja posegov v prostor. V primeru, da gre za objekte varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je za kakršnekoli posege potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine.
120. člen
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnejših načrtov)
(1) Za enoto urejanja, za katero je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
– splošni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 3 tega prostorskega načrta,
– posebni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 4 tega prostorskega načrta,
– skupne usmeritve za izdelavo podrobnejših načrtov iz tega poglavja,
– morebitne dodatne podrobne usmeritve za izdelavo posameznih podrobnejših načrtov.
(2) Splošni in posebni prostorski izvedbeni pogoji ter skupne usmeritve za izdelavo podrobnejših načrtov se uporabljajo v vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, če ni s podrobnimi usmeritvami določeno drugače.
(3) Če podrobnejši načrt vključuje več enot urejanja, je treba izdelati strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje podrobnejšega načrta.
(4) Če se izdela podrobnejši načrt samo za del predvidenega območja, je potrebno pripraviti strokovne podlage za celotno območje podrobnejšega načrta, določiti in rezervirati površine za javne programe kot so šola, vrtec, dom za ostarele ipd., in skupne zelene površine, omrežje dostopnih cest in osnovne komunalne infrastrukture ter etapnost izvajanja podrobnejšega načrta.
(5) Faktor izrabe zemljišča, faktor zazidanosti zemljišča, faktor gradbene prostornine in faktor odprtih zelenih površin se v podrobnejšem načrtu računajo na območja posameznih enot urejanj, glede na namensko rabo. V izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na enoto urejanja in ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami.
(6) V postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje, ki se nahaja v območju kulturne dediščine pristojna služba pripravi smernice in mnenja s področja varstva kulturne dediščine.
121. člen
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega akta, odloči pristojni organ Občine Horjul.
(2) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev oziroma javnega natečaja je določena v podrobnih usmeritvah za izdelavo posameznih podrobnejših načrtov.
122. člen
(posebni pogoji za območja stanovanj, ki se načrtujejo s podrobnejšimi načrti)
(1) Za območja novih stanovanj oziroma stanovanjske soseske je treba zagotoviti normativno določene kapacitete za vrtce, osnovne šole, domove za starejše občane, osnovno zdravstvo in osnovno oskrbo prebivalcev.
(2) V strokovnih podlagah za podrobnejši načrt se izdela preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev. Če organ Občine Horjul, pristojen za primarno izobraževanje ali zdravstvo ugotovi, da so obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju podrobnejšega načrta sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne objekte oziroma kapacitete.
(3) V novem stanovanjskem naselju s kapaciteto več kot 300 stanovanj je potrebno zagotoviti površine za dejavnosti osnovne oskrbe prebivalcev v obsegu 3% bruto etažnih površin novogradnje, v primeru, da v oddaljenosti več kot 500 m ni tovrstnih dejavnosti.
(4) V območju namenske rabe SSs je delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin in bruto tlorisnih površin ostalih dejavnosti najmanj 60% za stanovanja in največ 40% za ostale dejavnosti.
123. člen
(posebni pogoji za območja centralnih dejavnosti, ki se načrtujejo s podrobnejšimi načrti)
Delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin v območjih »CU – območja centralnih dejavnosti lahko znaša do 40% vseh bruto tlorisnih površin v območju.
124. člen
(prekoračitve FZ, DZP in FI)
(1) V podrobnejših načrtih se vrednosti faktorja izrabe zemljišča, faktorja zazidanosti zemljišča in faktorja gradbene prostornine izjemoma lahko prekoračijo za največ 10% navedenih vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Faktor odprtih zelenih površin se lahko zmanjša za največ 5%. Prekoračitev je potrebno v podrobnejšem načrtu utemeljiti in dokazati, da so zagotovljene zelene in parkirne površine v skladu z določili tega prostorskega načrta.
(2) V podrobnejšem načrtu ni dopustno spreminjati namenske rabe, ki je določena s tem prostorskim načrtom.
IV. STROKOVNE PODLAGE
125. člen
(izdelane strokovne podlage)
(1) Za pripravo tega prostorskega načrta so bile uporabljene naslednje izdelane strokovne podlage za območje Občine Horjul, ki služijo tudi kot obrazložitev odloka:
– Analiza stanja in teženj v prostoru kot podlaga za izdelavo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Horjul (prostorski plan občine) (Urbania d.o.o., april 2007);
– Analiza poselitve v Občini Horjul (Urbania d.o.o., maj 2007);
– Urbanistični načrt naselja Horjul (Urbania d.o.o., december 2010);
– Urbanistični načrti ostalih pomembnejših naselij v Občini Horjul kot podlaga za izdelavo občinskega prostorskega načrta Občine Horjul (Urbania d.o.o., oktober 2009);
– Seznam razvojnih potreb – osnutek (Urbania d.o.o., januar 2009);
– Analiza poselitve (Urbania d.o.o., maj 2007);
– Demografska analiza Občine Horjul (Lučka, okoljske in prostorske študije, Vanja Šendlinger, s.p., maj 2010)
– Analiza nezazidanih stavbnih zemljišč v Občini Horjul (Urbania d.o.o., maj 2010);
– Obrazložitev in utemeljitev razvojnih pobud na območju Občine Horjul (Urbania d.o.o., december 2010);
– Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča izven območij naselja (Urbania d.o.o., april 2010);
– Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Horjul – novelacija (JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., november 2012);
– Poplavna študija, izdelana v okviru DPN-ja za poplavno varnost JZ dela Ljubljane, in sicer: Gradaščica od Bokalc do Polhovega Gradca, Mala voda, Božna, Horjulka izlivni odsek in Horjulka gorvodno od Dobrove, Šujica, Vrzdenec, Ligojščica, potok Horjul, Stojanšek; ki jo je izdelal Inženiring za vode d.o.o., št. proj. A71-FR/09, marec 2011;
– Prikaz stanja prostora (Urbania d.o.o., september 2013).
(2) Uporabljeni so bili tudi drugi sektorski dokumenti, kot so gozdnogospodarski načrt, strategija prostorskega razvoja Slovenije, nacionalni program za kulturo, smernice nosilcev urejanja prostora ipd.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
126. člen
(veljavnost prostorskih izvedbenih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev)
(1) V enotah urejanja za katere ta odlok podaljšuje veljavnost prostorskih izvedbenih aktov, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt, v skladu z določili tega prostorskega načrta pa še vzdrževanje objektov ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z vrsto objekta.
(2) Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta preneha veljati Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje Občine Dobrova – Horjul – Polhov Gradec (Uradni list SRS, št 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 83/98, 28/00, 71/01, 93/04) – za območje Občine Horjul.
(3) Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta prenehajo veljati naslednji prostorski ureditveni pogoji, prostorski izvedbeni načrti in lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor:
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V8 Dobrova (Uradni list RS, št. 83/98) za območje Občine Horjul
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planske celote V 34 Brezje, V 35 Horjul, V 36 Koreno, V 37 Vrzdenec, V 38 Žažar, V 44 Butajnova, V 45 Šentjošt in V 47 Dobrova (Uradni list RS, št. 11/95, 83/98, 83/02, 134/04, 46/05 – popravek) – za območje Občine Horjul.
127. člen
(prostorski izvedbeni akti v izdelavi)
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred uveljavitvijo tega prostorskega načrta, se nadaljujejo in končajo po določbah tega prostorskega načrta kot občinski podrobni prostorski načrt.
128. člen
(dokončanje postopkov)
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih odlokov.
(2) Postopki izdaje smernic in projektnih pogojev nosilcev urejanj prostora in soglasodajalcev začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka.
129. člen
(dostopnost prostorskega akta)
(1) Ta odlok je na vpogled javnosti na sedežu Občine Horjul in na Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik.
(2) Ta odlok je dostopen tudi na spletnih straneh Občine Horjul.
130. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe.
131. člen
(veljavnost prostorskega načrta)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. 1. 2014.
Št. 0392-0006/2013-1
Horjul, dne 4. decembra 2013
Župan
Občine Horjul
Janko Jazbec l.r.

AAA Zlata odličnost