Uradni list

Številka 103
Uradni list RS, št. 103/2013 z dne 11. 12. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 103/2013 z dne 11. 12. 2013

Kazalo

3734. Uredba o merilih in pogojih za določitev prostorskih ureditev državnega pomena, stran 11911.

Na podlagi četrtega odstavka 2. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 - popr. in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o merilih in pogojih za določitev prostorskih ureditev državnega pomena
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(predmet uredbe)
Ta uredba določa merila in pogoje za določitev prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki jih država načrtuje z državnimi prostorskimi načrti.
II. PROSTORSKE UREDITVE DRŽAVNEGA POMENA
2. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja cestne infrastrukture)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja cestne infrastrukture so avtoceste, hitre ceste ter glavne ceste I. in II. reda.
3. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja železniške infrastrukture)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja železniške infrastrukture so železniške proge, ki jih Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 - ZPNačrt in 57/12 - ZPNačrt-B; v nadaljnjem besedilu: Strategija prostorskega razvoja Slovenije) določa kot omrežje daljinskih železniških povezav mednarodnega pomena, omrežje daljinskih železniških povezav nacionalnega pomena, ali regionalne železniške povezave.
4. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja infrastrukture zračnega prometa)
(1) Prostorske ureditve državnega pomena s področja infrastrukture zračnega pomena so celostne ureditve javnih civilnih in mešanih letališč, namenjenih za mednarodni zračni promet, ki jih Strategija prostorskega razvoja Slovenije določa kot javno letališče ali heliport za mednarodni zračni promet na nacionalni ravni, in posamezne prostorske ureditve.
(2) Posamezne prostorske ureditve državnega pomena iz prejšnjega odstavka so:
- vzletno pristajalne in vozne steze,
- ploščadi,
- objekti in omrežja za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa,
- potniški terminali,
- objekti in naprave za zagotavljanje zemeljskega transporta, notranjih prometnih tokov in
- objekti in naprave za letalska goriva in maziva.
5. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja infrastrukture pomorskega in rečnega prometa)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja infrastrukture pomorskega in rečnega prometa so pristanišča za mednarodni javni promet, ki jih Strategija prostorskega razvoja Slovenije določa kot pristanišče za mednarodni tovorni in potniški pomorski promet ali rečno pristanišče.
6. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja mejnih prehodov)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja mejnih prehodov so mejni prehodi, ki jih Strategija prostorskega razvoja Slovenije določa na:
- daljinskih cestah mednarodnega pomena, cestah čezmejnega pomena in cestah nacionalnega pomena,
- daljinskih železniških povezavah mednarodnega pomena, daljinskih železniških povezavah nacionalnega pomena ali regionalnih železniških povezavah,
- javnih letališčih in heliportih za mednarodni zračni promet na nacionalni ravni,
- pristaniščih za mednarodni tovorni in potniški pomorski in rečni promet.
7. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja prometnih terminalov)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja prometnih terminalov so terminali, ki jih Strategija prostorskega razvoja Slovenije določa kot prometni terminal za kombinirani promet na mednarodni ravni ali prometni terminal ob nacionalnih prometnih vozliščih.
8. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo so:
- elektrarne z nazivno električno močjo 10 MW ali več,
- polje vetrnih elektrarn z nazivno močjo 5 MW ali več,
- elektrarna za soproizvodnjo toplote in električne energije z nazivno električno močjo 30 MW ali več,
- elektroenergetski vodi z nazivno napetostjo 110 kV ali več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti.
9. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja energetske infrastrukture za oskrbo z zemeljskim plinom in nafto)
(1) Prostorske ureditve državnega pomena s področja energetske infrastrukture za oskrbo z zemeljskim plinom so:
- plinovodi s premerom 150 mm in več, če je njihov delovni tlak višji od 16 barov, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
- skladišča zemeljskega plina z zmogljivostjo 6.000.000 standardnih m³ ali več,
- skladišča utekočinjenega zemeljskega plina z zmogljivostjo 10.000 m³ ali več.
(2) Prostorske ureditve državnega pomena s področja energetske infrastrukture za oskrbo z nafto so:
- naftovodi in produktovodi s premerom 300 mm ali več, če je njihova dolžina 1 km ali več, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
- skladišča fosilnih tekočih goriv z zmogljivostjo 30.000 m³ ali več,
- skladišča utekočinjenega naftnega plina s kapaciteto 10.000 m³ ali več.
10. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja jedrskih objektov)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja jedrskih objektov so jedrski in sevalni objekti, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
11. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja javnega komunikacijskega omrežja in komunikacijskega omrežja državnih organov)
(1) Prostorske ureditve državnega pomena s področja javnega komunikacijskega omrežja so celostne ureditve infrastrukture novih omrežij oddajniških centrov z močjo posameznega oddajnika 1,5 kW ali več.
(2) Prostorske ureditve državnega pomena s področja komunikacijskega omrežja državnih organov so celostne ureditve infrastrukture komunikacijskega omrežja državnih organov.
12. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja varstva okolja)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja varstva okolja so ureditve za sežig komunalnih odpadkov, če gre za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.
13. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja meteorologije)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja meteorologije so ureditve, potrebne za vzpostavitev celovite državne mreže meteoroloških postaj.
14. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja vodne infrastrukture)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja vodne infrastrukture so ureditve:
- za zmanjševanje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav,
- za zagotavljanje sistema javne oskrbe s pitno vodo na območjih, kjer te primanjkuje in
- za načrtovanje velikih vodnih zadrževalnikov za namakanje z zmogljivostjo, večjo od 1 000 000 m³.
15. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja obrambe države)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja obrambe države so ureditve objektov in okolišev objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo področje obrambe, posebnega pomena za obrambo države.
16. člen
(prostorske ureditve državnega pomena s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Prostorske ureditve državnega pomena s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so ureditve:
- potrebne za delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči, ter
- potrebne v skladu s predpisi, ki urejajo sanacijo posledic naravnih ali drugih nesreč.
17. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na območju vodnega zemljišča morja)
Prostorske ureditve državnega pomena na območju vodnega zemljišča morja v skladu s predpisi, ki urejajo vode, so vse ureditve, razen:
- pristanišča, v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo, namenjena za posebne namene, s privezi do 200 plovil, in če niso namenjena za mednarodni javni promet,
- plavajoči pomol površine do 100 m²,
- premostitveni objekt peš poti ali kolesarskih poti,
- kopališča in grajena obala,
- valolom, ki nad gladino morja ne presega širine 7 m,
- lokalna komunalna in energetska infrastruktura.
18. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na zavarovanih območjih ohranjanja narave)
Prostorske ureditve državnega pomena na zavarovanih območjih ohranjanja narave, ki jih je ustanovila država, so ureditve, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela državni prostorski načrt.
19. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na zavarovanih območjih kulturnih spomenikov)
Prostorske ureditve državnega pomena na zavarovanih območjih kulturnih spomenikov, ki jih je zavarovala država, so ureditve, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela državni prostorski načrt.
20. člen
(druge prostorske ureditve državnega pomena)
Prostorske ureditve državnega pomena so tudi naslednje ureditve, če so potrebne za izvedbo ali delovanje prostorskih ureditev iz 2. do 19. člena te uredbe in se načrtujejo samostojno:
- odlagališča viškov zemeljskega, gradbenega in drugega materiala,
- območja za izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
III. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
21. člen
(dokončanje postopkov)
(1) Za dokončanje postopkov priprave občinskih prostorskih aktov in njihovih sprememb in dopolnitev za prostorske ureditve, ki jih ta uredba določa kot prostorske ureditve državnega pomena, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, je pristojna občina.
(2) Za dokončanje postopkov priprave in sprejemanja državnih prostorskih aktov in njihovih sprememb in dopolnitev za prostorske ureditve, ki jih ta uredba ne določa kot prostorske ureditve državnega pomena, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, je pristojna država.
22. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 95/07, 102/08, 26/10 in 80/10 - ZUPUDPP).
23. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00729-58/2013
Ljubljana, dne 5. decembra 2013
EVA 2012-2430-0053
Vlada Republike Slovenije
mag. Alenka Bratušek l.r.
Predsednica

AAA Zlata odličnost