Na podlagi Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08, 81/09 in 84/11), Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) so Občinski svet Občine Borovnica na 19. redni seji dne 3. 10. 2013, Občinski svet Občine Log - Dragomer na 19. redni seji dne 25. 9. 2013 in 20. redni seji dne 20. 11. 2013 in Občinski svet Občine Vrhnika na 20. redni seji dne 26. 9. 2013 sprejeli

S tem odlokom se ureja ustanoviteljstvo, ustanoviteljske pravice ter organizacija, način dela in odločanje v Javnem podjetju Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje).

Ustanoviteljice in družbenice javnega podjetja so Občina Borovnica, Občina Log - Dragomer in Občina Vrhnika (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice).

(1) Ustanoviteljske pravice izvršujejo občine ustanoviteljice in skupščina javnega podjetja, in sicer:
a) občinski sveti
– sprejem odloka o ustanovitvi javnega podjetja, spremembe in dopolnitve odloka;
– odločanje o statusnih spremembah javnega podjetja;
– odločitev o prenehanju javnega podjetja;
– imenovanje in razrešitev direktorja;
– sprejem letnega poročila.
b) občinski svet posamezne občine ustanoviteljice
– odločanje o cenah oziroma tarifah za izvajanje gospodarskih javnih služb;
– razpolaganje s kapitalskim deležem občine v javnem podjetju.
c) skupni ustanoviteljski organ (v nadaljevanju: SUO)
– določanje posebnih pogojev za izvajanje dejavnosti in za zagotavljanje javnih služb;
– odločanje v zvezi s tekočim ustanoviteljskim in kapitalskim upravljanjem;
– oblikovanje predloga za imenovanje in razrešitev direktorja.
d) skupščina javnega podjetja
– obravnavanje letnega poročila;
– odločanje o razdelitvi dobička in kritju izgube;
– sprejemanje družbene pogodbe.
(2) Odlok o ustanovitvi javnega podjetja ter njegove spremembe in dopolnitve morajo biti sprejete v enotnem besedilu na občinskih svetih vseh občin ustanoviteljic.

(1) Firma javnega podjetja je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Vrhnika.
(2) Skrajšana firma javnega podjetja je JP KPV, d.o.o.
(3) Sedež javnega podjetja je na Vrhniki, Pot na Tojnice 40.

Javno podjetje ima pečat pravokotne oblike z naslednjo vsebino: Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.

(1) Javno podjetje opravlja dejavnosti gospodarskih javnih služb, in sicer:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov;
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– oskrba s plinom;
– urejanje in čiščenje javnih površin;
– vzdrževanje in varstvo lokalnih in drugih javnih cest;
– javna razsvetljava;
– urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost.
(2) Javno podjetje lahko opravlja tudi druge dejavnosti, za katere je registrirano, s tem, da mora zagotoviti nemoteno opravljanje osnovne dejavnosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Javno podjetje opravlja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena na podlagi sprejetega odloka posamezne občine, ki ureja opravljanje posamezne dejavnosti na njenem področju oziroma pogodbe, ki jo podpiše s posamezno občino.
(4) Določila tega odloka, ki veljajo za gospodarske javne službe, se smiselno uporabljajo, kolikor to ni v nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi, tudi za investicije v komunalno gospodarsko infrastrukturo v lasti občin in druge dejavnosti ter pravna razmerja (blago, storitve, gradnje) z občinami ustanoviteljicami.
(5) Dejavnosti iz prejšnjega odstavka lahko javno podjetje opravlja na podlagi Zakona o javnem naročanju kot notranje (in-house) naročilo.

Po standardni klasifikaciji dejavnosti je dejavnost podjetja:
20.150 – Proizvodnja gnojil in dušikovih spojin
35.220 – Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži
35119 – Druga proizvodnja električne energije
35140 – Trgovanje z električno energijo
35.230 – Trgovanje z plinastimi gorivi po plinovodni mreži
35300 – Oskrba s paro in vroči vodo
36.000 – Zbiranje prečiščevanje in distribucija vode
37.000 – Ravnanje z odplakami
38.110 – Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov
38.120 – Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
38.210 – Ravnanje z nenevarnimi odpadki
38.220 – Ravnanje z nevarnimi odpadki
38.310 – Demontaža odpadnih naprav
38.320 – Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov
39.000 – Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki
41.200 – Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb
42.110 – Gradnja cest
42.210 – Gradnja objektov oskrbovalne infrastrukture za tekočine in pline
42.220 – Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije
42.910 – Gradnja vodnih objektov
42.990 – Gradnja drugih objektov nizke gradnje
43.110 – Rušenje objektov
43.120 – Zemeljska pripravljalna dela
43.210 – Inštaliranje električnih napeljav in naprav
43.220 – Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav
43.290 – Drugo inštaliranje pri gradnjah
43.390 – Druga zaključna gradbena dela
46.130 – Posredništvo pri prodaji lesa in gradbenega materiala
46.770 – Trgovina na debelo z ostanki in odpadki
46.900 – Nespecializirana trgovina na debelo
47.190 – Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah
47.790 – Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom
47.890 – Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom
47.910 – Trgovina na drobno po pošti ali internetu
49.410 – Cestni tovorni promet
49.420 – Selitvena dejavnost
49.500 – Cevovodni transport
52.100 – Skladiščenje
52.290 – Špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti
68.100 – Trgovanje z lastnimi nepremičninami
68.200 – Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
68.310 – Posredništvo v prometu z nepremičninami
68.320 – Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi
69.200 – Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje
70.220 – Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
71.111 – Arhitekturno projektiranje
71.121 – GEO meritve in kartiranje
71.129 – Drugo tehnično projektiranje in svetovanje
71.200 – Tehnično preizkušanje in analiziranje
73.110 – Dejavnost oglaševalskih agencij
73.120 – Posredovanje oglaševalskega prostora
74.900 – Drugje razvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
77.290 – Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup
81.290 – Čiščenje cest in drugo čiščenje
81.300 – Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice
82.190 – Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti
82.300 – Organiziranje razstav, sejmov in srečanj
85.590 – Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
85.600 – Pomožne dejavnosti za izobraževanje
96.030 – Pogrebna dejavnost
96.090 – Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene.

Dejavnost javnega podjetja se spremeni s spremembo tega odloka.

Javno podjetje lahko na podlagi področnih odlokov opravlja za občine ustanoviteljice v skladu z 12. členom Zakona o gospodarskih javnih službah kot javna pooblastila tudi naslednje naloge:
– strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge v zvezi s komunalnimi infrastrukturnimi objekti in napravami, ki jih ima v najemu, jih vzdržuje in uporablja ali jih občina načrtuje;
– izdajanje soglasij oziroma dovoljenj za priključitev na javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje, javno omrežje zemeljskega plina, javno cestno omrežje ter na druge komunalne infrastrukturne objekte in naprave;
– določanje pogojev in izdajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če le-ti zadevajo komunalno infrastrukturo.

Javno podjetje opravlja naloge iz prejšnjega člena na način in pod pogoji, ki jih določajo zakoni in odloki ustanoviteljic ter v skladu s pogodbami, ki jih sklene z občinami ustanoviteljicami.

Osnovni kapital javnega podjetja je 401.095,62 EUR.

Osnovni vložek posamezne občine ustanoviteljice v osnovnem kapitalu podjetja se določi na podlagi Sklepa o delitveni bilanci premoženja prejšnje Občine Vrhnika na dan 31. 12. 1994 z dne 23. 10. 1997 ter Sporazuma o razdelitvi premoženja Občine Vrhnika na dan 31. 12. 2006 z dne 21. 6. 2007 tako, da so osnovni vložki sledeči:
– Občina Vrhnika, osnovni vložek 265.404,97 EUR, poslovni delež 66,17%;
– Občina Borovnica, osnovni vložek 74.202,69 EUR, poslovni delež 18,50%;
– Občina Log - Dragomer, osnovni vložek 61.487,96 EUR, poslovni delež 15,33%.

(1) Občine ustanoviteljice dajejo javnemu podjetju v najem infrastrukturne objekte in naprave na podlagi medsebojne pogodbe.
(2) Objekti in naprave, namenjene opravljanju gospodarske javne službe (infrastrukturni objekti in naprave), ki so na podlagi 76. člena Zakona o gospodarskih javnih službah postali lastnina občin ustanoviteljic, niso vključeni v osnovni kapital javnega podjetja.

(1) O povečanju osnovnega kapitala odloča skupščina javnega podjetja soglasno.
(2) Povečanje osnovnega kapitala se lahko izvede tako, da se vplačajo novi denarni vložki ali izročijo novi stvarni vložki (efektivno povečanje), ali tako, da se za povečanje uporabijo rezerve ali dobiček javnega podjetja (nominalno povečanje).
(3) Nove vložke lahko prevzemajo in vplačajo dosedanje občine ustanoviteljice ali druge osebe. Dosedanje občine ustanoviteljice imajo prednost pri prevzemu novih vložkov v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu, tako da ostanejo razmerja med ustanoviteljicami nasproti osnovnemu kapitalu nespremenjena.
(4) Izjave o prevzemu in vplačilu so občine ustanoviteljice dolžne podati najkasneje v štirinajstih dneh od prejema pisnega odpravka sklepa o povečanju osnovnega kapitala javnega podjetja.
(5) Če posamezna občina ustanoviteljica ne želi izkoristiti prednostne pravice, lahko povečata udeležbo preostali občini ustanoviteljici skupaj ali posamezno tako, da prevzameta ali ena od njiju prevzame tudi vložek občine ustanoviteljice, ki ni izkoristila prednostne pravice. Navedena izjava mora biti dana v nadaljnjih 30 dneh, sicer skupščina javnega podjetja lahko sklepa o vstopu novega družbenika.
(6) Povečanje se izvede skladno s sklepom skupščine javnega podjetja.
(7) S sklepom skupščine javnega podjetja se lahko določijo še drugi pogoji in načini za povečanje osnovnega kapitala podjetja.

(1) Skupščina javnega podjetja lahko sklene, da se osnovni kapital zmanjša.
(2) Zmanjšanje je veljavno le:
– če direktor vsaj dvakrat javno objavi sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala in v objavi pozove upnike, da se zglasijo pri podjetju in izjavijo, ali soglašajo z zmanjšanjem osnovnega kapitala; upnike, ki so podjetju znani, mora pozvati neposredno,
– če podjetje upnikom, ki niso soglašali z zmanjšanjem osnovnega kapitala, poravna zahtevke ali zagotovi varščino.
(3) Zmanjšanje osnovnega kapitala se lahko prijavi za vpis v register šele po enem letu od zadnje objave iz prve alineje prejšnjega odstavka in potem, ko direktor predloži dokaze o tem, da je javno podjetje poravnalo zahtevke upnikom ali jim zagotovila varščino iz druge alineje prejšnjega odstavka.
(4) Osnovnega kapitala ni mogoče zmanjšati pod zakonsko določen minimum zahtevanega osnovnega kapitala.

Vsaka občina ustanoviteljica ima poslovni delež, ki je sorazmeren z vrednostjo osnovnega kapitala v osnovnem kapitalu podjetja.

(1) Poslovni deleži se lahko odsvojijo.
(2) Občine ustanoviteljice imajo predkupno pravico pri nakupu poslovnega deleža, ki velja tako pri prodaji deleža drugim ustanoviteljicam kot proti tretjim osebam.

(1) Občina ustanoviteljica, ki namerava prodati svoj poslovni delež drugi občini ustanoviteljici ali tretji osebi, mora s priporočenim pismom s povratnico o prodaji in pogojih prodaje (cene, načina odtujitve in roka plačila) obvestiti preostali občini ustanoviteljici in javnemu podjetju.
(2) Občina ustanoviteljica lahko uveljavi prednostno pravico v roku 30 dni od dneva, ko je prejela pismo iz prejšnje točke.
(3) Kolikor drugi občini ustanoviteljici ne želita uveljavljati predkupne pravice v predvidenem roku, sme občina ustanoviteljica odstopiti svoj poslovni delež tretjim osebam, vendar pod enakimi ali slabšimi pogoji, kot jih je ponudila ostalima občinama ustanoviteljicama.
(4) Za odsvojitev poslovnega deleža tretjim osebam je potrebno soglasje vseh občin ustanoviteljic.
(5) Če nobena od občin ustanoviteljic ni pripravljena prevzeti poslovnega deleža in tudi ni dala soglasja k odsvojitvi poslovnega deleža tretjim osebam, lahko občina ustanoviteljica, ki je zahtevala soglasje za odsvojitev, izstopi iz podjetja.

(1) Občina ustanoviteljica sme iz podjetja izstopiti pod pogojem, da poravna vse obveznosti, ki jih ima do javnega podjetja.
(2) Enostransko izjavo o izstopu je možno podati z odpovednim rokom treh mesecev in mora biti pisna in vročena direktorju javnega podjetja ter drugim občinam ustanoviteljicam.

(1) Občina ustanoviteljica je iz javnega podjetja lahko izključena v primeru, da grobo krši odlok o ustanovitvi ali družbeno pogodbo.
(2) Kot groba kršitev se šteje, če občina ustanoviteljica:
– s svojim ravnanjem povzroča javnemu podjetju škodo;
– ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje javnega podjetja ali uresničevanje pravic drugih občin ustanoviteljic;
– ravna v nasprotju s sklepi skupščine;
– na drug način grobo krši družbeno pogodbo ali ta odlok.
(3) O izključitvi odloča sodišče.
(4) Občina ustanoviteljica, ki je bila izključena iz javnega podjetja, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi.

(1) Z izstopom ali izključitvijo preneha poslovni delež dosedanje občine ustanoviteljice in vse z deležem povezane pravice in obveznosti.
(2) V treh mesecih po izstopu ali izključitvi morajo preostale občine ustanoviteljice sprejeti sklep o znižanju osnovnega kapitala ali sorazmerno s svojim dosedanjim deležem povečati ta delež tako, da je višina osnovnega kapitala taka, kot je bila pred izstopom oziroma izključitvijo ustanoviteljice.
(3) Če ustanoviteljice v treh mesecih po izstopu oziroma izključitvi ustanoviteljice ne sprejmejo odločitve iz prejšnjega odstavka, se šteje, da so pristale na zmanjšanje osnovnega kapitala in da je direktor dolžan ravnati v skladu z ustrezno določbo zakona, ki ureja gospodarske družbe.

Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Organi javnega podjetja so:
1. skupščina,
2. nadzorni svet,
3. direktor.

(1) Skupščina je najvišji organ upravljanja javnega podjetja.
(2) Pobudo za sklic skupščine lahko da župan vsake občine ustanoviteljice ali direktor javnega podjetja.
(3) Skupščina sprejme poslovnik, ki podrobneje ureja sklic, organizacijo, potek in vodenje skupščine.

(1) Člane skupščine predstavljajo župani občin ustanoviteljic. Predsednik skupščine je župan Občine Vrhnika.
(2) Člani skupščine opravljajo funkcijo brez posebnega nadomestila.

Pristojnosti skupščine:
– sprejem poslovnika o delu skupščine;
– sprejemanje družbene pogodbe;
– obravnava letnega poročila;
– odločanje o razdelitvi dobička in kritju izgube;
– oblikovanje predloga za povečanje oziroma zmanjšanje osnovnega kapitala;
– odločanje o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;
– uveljavljanje zahtevkov javnega podjetja proti direktorju v zvezi s povračilom škode, nastale pri poslovodenju;
– odločanje o zastopanju javnega podjetja v sodnih postopkih proti direktorju;
– imenovanje revizijske družbe.

Člani skupščine odločajo soglasno. Če soglasja ni mogoče doseči, o zadevi odločajo občinski sveti občin ustanoviteljic na način, določen v 28. členu tega odloka.

O prenesenih zadevah ter o imenovanje in razrešitvi direktorja javnega podjetja odločajo Občinski sveti Občine Vrhnika, Občine Borovnica in Občine Log - Dragomer na način, da se poslovni delež posamezne občine ustanoviteljice deli s številom svetnikov, ki so se pri posameznem glasovanju opredelili. Tako pridobljeni rezultat predstavlja utež glasu opredeljenega svetnika, ki se pomnoži s številom glasov »PROTI« in številom glasov »ZA« v posamezni občini (delni rezultat glasovanja). Končni rezultat glasovanja predstavlja vsoto vseh delnih rezultatov glasovanja.

(1) Nadzorni svet ima šest članov, od katerih štiri člane imenujejo in odpokličejo občinski sveti občin ustanoviteljic, od tega dva Občinski svet Občine Vrhnika, enega Občinski svet Občine Borovnica in enega Občinski svet Občine Log - Dragomer. Dva člana, ki zastopata delavce, pa izvoli in odpokliče svet delavcev.
(2) Člani nadzornega sveta, ki jih imenujejo in odpokličejo občinski sveti občin ustanoviteljic, morajo imeti najmanj VII/1 stopnjo strokovne izobrazbe s pravnim ali ekonomskim znanjem ali opravljen izpit za nadzornika (certifikat ZNS).
(3) Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni.
(4) Nadzorni svet izvoli izmed svojih članov predsednika in namestnika.
(5) Predsednik sklicuje in vodi seje ter podpisuje zapisnike in sprejete sklepe. V njegovi odsotnosti opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika namestnik predsednika.

Pristojnosti nadzornega sveta:
– daje soglasja k sklepanju poslov, ki se nanašajo na pridobivanje, odtujitev ali obremenitev nepremičnin;
– nadzira vodenje poslov javnega podjetja;
– pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga in druge stvari;
– sprejme letni poslovni načrt;
– poda mnenje k letnemu poslovnemu poročilu;
– lahko zahteva od direktorja poročila tudi o drugih vprašanjih, pomembnih za poslovanje družbe;
– daje soglasja k sklepanju poslov, ki se nanašajo na pridobivanje in odtujitev drugih sredstev, k financiranju in izvajanju investicijskih del, k sklepanju zakupnih pogodb glede lastnih ali tujih sredstev, k sklepanju kooperacijskih pogodb s trajanjem več kot tri leta in k prenosu kakršnihkoli pravic javnega podjetja na druge, če to ni izrecno opredeljeno v letnem poslovnem načrtu;
– odloča o ukrepih za pregled in nadzor dela direktorja;
– daje soglasje k sklepanju kreditnih pogodb nad 25.000 €.

(1) Nadzorni svet o svojem delu in ugotovitvah obvešča skupščino družbe in SUO.
(2) Nadzorni svet je dolžan izvesti naloge iz svoje pristojnosti, ki mu jih naložita skupščina družbe ali SUO.

Nadzorni svet lahko skladno z zakonom določi, da se smejo določene vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko direktor zahteva, da o soglasju odloči SUO.

(1) Nadzorni svet mora biti sklican najmanj enkrat v polletju.
(2) Vsak član nadzornega sveta ali direktor javnega podjetja lahko zahteva, da predsednik nadzornega sveta skliče izredno sejo sveta. Predlagatelj mora navesti namen in razloge za izredno sejo. Izredna seja mora biti sklicana najkasneje v sedmih dneh po zahtevi, izvesti pa jo je treba najkasneje v naslednjih 14 dneh.
(3) Če zahteva najmanj dveh članov nadzornega sveta ali direktorja ni sprejeta, lahko ti sami skličejo nadzorni svet in predlagajo dnevni red.
(4) Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča več kot polovica članov.
(5) Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov. V primeru neodločenega izida odloča glas predsedujočega.
(6) Nadzorni svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje uredi način svojega dela.
(7) Podrobnejše pristojnosti nadzornega sveta, organizacija dela, plačilo za delo in druge zadeve se uredijo v družbeni pogodbi.

(1) Direktor zastopa in predstavlja javno podjetje ter organizira in vodi njegovo delo in poslovanje.
(2) Direktor odgovarja za zakonitost dela javnega podjetja. Pri svojem delu je dolžan varovati poslovno tajnost javnega podjetja.
(3) Direktor mora pri vodenju poslov ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
(4) Direktor odgovarja javnemu podjetju za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih dolžnosti, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti.

Direktor javnega podjetja:
– organizira in vodi delovni proces;
– predlaga temeljne razvojne in poslovne politike ter letni poslovni načrt;
– sprejema ukrepe za izvajanje letnega poslovnega načrta;
– daje poročilo o rezultatih poslovanja po letnem in periodičnem obračunu;
– zadrži sklep sveta delavcev oziroma drugega organa, če je z njim kršen zakon ali splošni akt;
– izdaja posamične akte in pravilnike, ki urejajo delo in poslovanje javnega podjetja;
– določa notranjo organizacijo ter odloča o razporeditvi in zaposlitvi delavcev;
– odloča o nagradah in pohvalah delavcem;
– predlaga uvedbo disciplinskega postopka ter izreka disciplinske ukrepe v skladu z zakonskimi pooblastili;
– sklepa pogodbe, podpisuje poslovne akte, listine ter druge dokumente, ki se nanašajo na poslovanje javnega podjetja;
– na predlog strokovnih služb podjetja določa cene za opravljanje dopolnilnih dejavnosti;
– pripravlja predloge za statusne spremembe in prenehanje javnega podjetja ter spremembe v tehnično tehnoloških postopkih;
– opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem odlokom in drugimi akti javnega podjetja ter sklepi skupščine in občin ustanoviteljic.

(1) Direktorja imenujejo in razrešujejo občinski sveti občin ustanoviteljic na podlagi javnega natečaja pod pogoji, na način in po postopku, določenem s tem odlokom.
(2) Postopek imenovanja direktorja se mora začeti najkasneje šest mesecev pred iztekom mandata dotedanjemu direktorju, vendar ne prej kot eno leto pred iztekom mandata.
(3) Direktorja se imenuje za štiri leta, ista oseba pa je lahko po preteku mandata ponovno imenovana.

Direktor je lahko vsaka neomejeno poslovno sposobna fizična oseba, ki poleg delovnopravnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
– da ima najmanj VII/2 stopnjo izobrazbe;
– da ima najmanj 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih;
– da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper upravljanje družbenih sredstev in naravna bogastva ter zoper družbeno in zasebno premoženje, in sicer za obdobje petih let po pravnomočnosti sodbe, vendar ne prej kot dve leti po prestani kazni zapora;
– da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer za čas trajanja prepovedi;
– če je bil član uprave podjetja, nad katerim je bil začet stečajni postopek, da ni bil pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom po 19. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij, in sicer za obdobje dveh let po pravnomočnosti sodbe.

(1) Javni natečaj za imenovanje direktorja se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, poleg tega pa v enakem natečajnem roku tudi v javnih glasilih, ki jih določi organ za izvedbo javnega natečaja, in v uradnih prostorih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije.
(2) Za izvedbo javnega natečaja imenuje SUO komisijo.

(1) Objava javnega natečaja vsebuje:
– navedbo prostega mesta direktorja javnega podjetja;
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat;
– navedbo dokazil, ki jih mora kandidat priložiti prijavi;
– postopek izbire kandidata;
– rok za vlaganje prijav ter naslov pošiljanja prijav;
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri;
– navedbo organa oziroma osebe, ki daje informacije o izvedbi javnega natečaja;
– kriterije za izbiro kandidata;
– druge okoliščine, ki so pomembne za izbiro.
(2) Rok za vlaganje prijav na javni natečaj ne sme biti krajši od trideset dni od dneva objave javnega natečaja.
(3) Prijavi na javni natečaj za delovno mesto direktorja morajo kandidati priložiti program razvoja javnega podjetja.

(1) Komisija objavi javni natečaj, pregleda prispele prijave in sestavi seznam kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo pogoje za imenovanje.
(2) Kandidatom, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo pogoje za imenovanje, mora komisija omogočiti, da se seznanijo z odlokom o ustanovitvi javnega podjetja ter predpisi in drugimi akti, ki se nanašajo na pravice in obveznosti ter pooblastila in odgovornosti direktorja javnega podjetja.

(1) Komisija na podlagi kriterijev za izbiro kandidata in predloženih programov razvoja javnega podjetja opravi razgovore s kandidati in o tem izdela poročilo.
(2) Če komisija ugotovi, da nihče od prijavljenih kandidatov v izbirnem postopku ni dosegel zadovoljivega rezultata, se javni natečaj ponovi, prijavljenim kandidatom pa vroči obvestilo o neuspelem javnem natečaju.
(3) Komisija po opravljenem delu posreduje SUO vso razpisno dokumentacijo in poročilo o sprejetih ugotovitvah.

SUO oblikuje predlog za imenovanje direktorja in ga posreduje občinskim svetom občin ustanoviteljic.

(1) O imenovanju direktorja odločijo občinski sveti občin ustanoviteljic v skladu z 28. členom tega odloka.
(2) Pogodbo z direktorjem podpiše predsednik nadzornega sveta javnega podjetja.

(1) Direktorja se predčasno razreši, če:
– to sam zahteva;
– več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje;
– ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu, tem odloku in splošnih aktih javnega podjetja;
– huje ali večkrat krši svoje obveznosti iz 34. in 35. člena tega odloka;
– s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo škodo ali malomarno opravlja svojo dolžnost, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti.
(2) Direktorja razrešijo občinski sveti občin ustanoviteljic.

V primeru razrešitve brez utemeljenega razloga pripada direktorju pravica do odpravnine v skladu z zakonom. Spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja rešuje sodišče, pristojno za upravne spore.

Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, imenuje SUO začasnega direktorja, vendar največ za eno leto.

(1) Skupni ustanoviteljski organ izvršuje ustanoviteljske pravice iz 3. člena tega odloka in usklajuje odločitve občin ustanoviteljic v zvezi z zagotavljanjem gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje.
(2) SUO sestavljajo župani Občine Vrhnika, Občine Borovnica in Občine Log - Dragomer.
(3) SUO zastopa in predstavlja župan Občine Vrhnika.

Sedež SUO je na Vrhniki, Tržaška cesta 1.

SUO opravlja svoje naloge v imenu in za račun občin ustanoviteljic.

(1) SUO se sestaja in odloča na sejah, ki jih sklicuje in vodi župan Občine Vrhnika. Pobudo za sklic seje lahko posreduje župan vsake občine ustanoviteljice ali direktor javnega podjetja.
(2) Pobuda za sklic seje mora vsebovati razloge za sklic seje in ustrezno gradivo. Pobuda se posreduje županu Občine Vrhnika, ki v osmih dneh po prejemu pobude skliče sejo organa.

(1) Vabilo za sejo s predlogom dnevnega reda in gradivom mora biti poslano najkasneje sedem dni pred sejo. Če se župani tako dogovorijo, je rok za pošiljanje vabila in gradiva lahko tudi krajši.
(2) Seja se lahko opravi tudi kot korespondenčna seja po e-pošti.

O poteku seje se piše zapisnik, ki mora vsebovati vse sprejete sklepe. Prepis zapisnika mora biti pripravljen v treh dneh po seji. Zapisnik se posreduje županom v potrditev.

Strokovne in administrativno-tehnične naloge, potrebne za nemoteno izvajanje nalog SUO, zagotavlja občinska uprava Občine Vrhnika.

(1) SUO lahko kadarkoli odloči, da bo odločitev o določeni zadevi iz svoje pristojnosti prenesel na občinske svete občin ali da bo v posamezni zadevi zaprosil občinske svete za mnenje.
(2) Občinski sveti o zadevi odločijo v roku tridesetih dni od dneva zahteve oziroma zaprosila SUO.

(1) SUO sprejema odločitve soglasno.
(2) V primeru, da soglasja ni mogoče doseči, o zadevi odločajo Občinski sveti Občine Vrhnika, Občine Borovnica in Občine Log - Dragomer na način, določen v 28. členu tega odloka.

(1) SUO odloča samostojno.
(2) SUO lahko za mnenje o posameznem vprašanju zaprosi zunanje izvedence.

SUO sprejema svoje odločitve v obliki sklepov, ki jih podpisuje župan Občine Vrhnika.

(1) Sredstva za delovanje SUO zagotavljajo občine ustanoviteljice glede na poslovne deleže iz 12. člena tega odloka.
(2) Sredstva za delovanje obsegajo:
– materialne stroške;
– stroške strokovnih delavcev občinske uprave Občine Vrhnika, ki bodo skrbeli za izvajanje nalog, ki izhajajo iz tega odloka;
– ostale potrebne stroške.
(3) Sredstva za delovanje organa vnaprej zagotavlja Občina Vrhnika.
(4) Občina Vrhnika dvakrat letno, in sicer do 31. 5. in do 30. 11., izstavlja račune za nastale stroške v zvezi z delovanjem SUO Občini Borovnica in Občini Log - Dragomer. Občini sta izstavljene račune dolžni plačati v zakonitem roku na transakcijski račun Občine Vrhnika.

(1) Viri za financiranje dejavnosti javnega podjetja so:
– sredstva, ki jih za uporabo javnih dobrin in javnih storitev po tem odloku plačujejo uporabniki (cena storitev),
– viri, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe,
– donacije in dotacije,
– drugi viri, določeni z zakonom ali predpisom občine.
(2) Druge dejavnosti javnega podjetja se financirajo s cenami storitev po tržnih načelih.

Pri vlaganju v javno podjetje, spremembi osnovnih vložkov in kritju izgube sodelujejo družbenice v sorazmerju s svojim deležem, razen če se ne dogovorijo drugače.

Javno podjetje opravlja dejavnost gospodarskih javnih služb in ostalih dejavnosti in vodi evidence o poslovanju ter ugotavlja poslovni izid ločeno po posameznih dejavnostih in občinah ustanoviteljicah, razen za skupni oskrbovalni sistem ravnanja z odpadki, kjer se poslovni izid ugotavlja na nivoju celotne dejavnosti. Posamezni občini ustanoviteljici pripada sorazmerni delež poslovnega izida dejavnosti ravnanja z odpadki, glede na lastniški delež v javnem podjetju.

Letno poročilo in predlog o uporabi bilančnega dobička oziroma predlog o kritju izgube, v skladu s predpisi, pripravi direktor javnega podjetja in ga posreduje v obravnavo skupščini javnega podjetja.

Bilančni dobiček se ugotavlja za vsako občino ustanoviteljico posebej. Bilančni dobiček posamezne občine ustanoviteljice je sestavljen iz:
– preostanka čistega dobička tekočega poslovnega leta,
– zneskov zmanjšanja (sprostitev) rezerv iz dobička in
– nerazporejenih dobičkov iz preteklih let.

(1) Čisti dobiček obračunskega obdobja mora uprava najprej uporabiti za:
– kritje prenesene izgube iz preteklih let, in sicer krije vsaka občina ustanoviteljica tisti del izgube, ki je nastal v njeni občini,
– za obvezno povečanje zakonskih rezerv.
(2) Če je v obračunskem obdobju pri posamezni občini ustanoviteljici ugotovljena čista izguba, jo uprava pokriva v breme prenesenih dobičkov iz preteklih let te občine ustanoviteljice.
(3) Če občina ustanoviteljica nima prenesenih dobičkov iz preteklih let, se izguba pokriva iz proračuna te občine.

(1) O uporabi bilančnega dobička odloča skupščina na predlog organov vodenja in nadzora.
(2) Skupščina s sklepom razporedi bilančni dobiček delno ali v celoti za:
– oblikovanje drugih rezerv iz dobička ali za
– izplačilo občinam ustanoviteljicam, in sicer sorazmerno glede na dobiček, ustvarjen pri posamezni občini ustanoviteljici.
(3) Druge rezerve iz dobička se oblikujejo iz bilančnega dobička vseh občin ustanoviteljic, in sicer sorazmerno glede na ustanoviteljski delež posamezne občine ustanoviteljice, če gre za oblikovanje rezerv za namene, skupne vsem občinam ustanoviteljicam. V primeru, da gre za oblikovanje rezerv za namene posamezne občine ustanoviteljice, se druge rezerve iz dobička oblikujejo samo iz bilančnega dobička te občine.
(4) Del bilančnega dobička, ki bo namenjen izplačilu, se opredeli tako, da se določi v odstotku od bilančnega dobička posamezne občine ustanoviteljice, ki pa mora biti za vse ustanoviteljice enak.
(5) Izplačan del bilančnega dobička občine ustanoviteljice uporabijo za financiranje investicij in obnove komunalne infrastrukture v posamezni občini ustanoviteljici.
(6) Bilančni dobiček lahko ostane delno ali v celoti nerazporejen.

(1) Skupščina javnega podjetja v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejme poslovnik o svojem delu.
(2) Za pripravo poslovnika o delu skupščine in za izvedbo vseh vpisov v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani je zadolžen direktor.

Pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju javnega podjetja se podrobneje uredijo z notranjimi akti javnega podjetja skladno z določbami zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in skladno s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami.

(1) Družbena pogodba mora biti usklajena z določili tega odloka v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
(2) Javno podjetje mora prilagoditi svojo organiziranost in uskladiti svoje splošne akte z določili tega odloka v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(3) Določilo drugega odstavka 29. člena se začne uporabljati z imenovanjem novih članov nadzornega sveta.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (uradno prečiščeno besedilo 2 – Naš časopis, št. 368/10, in Uradni list RS, št. 3/13).

(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, objavi pa se tudi v uradnih objavah glasila Naš časopis.
(2) Odlok v Uradnem listu Republike Slovenije objavi Občina Vrhnika; stroški objave bremenijo občine ustanoviteljice glede na poslovne deleže.