Uradni list

Številka 94
Uradni list RS, št. 94/2013 z dne 15. 11. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 94/2013 z dne 15. 11. 2013

Kazalo

3423. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Konjeniški center Brezovica, stran 10316.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) ter 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07 in 33/10) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 26. redni seji dne 22. 9. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Konjeniški center Brezovica
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 91/12; v nadaljnjem besedilu: OPN) in Sklepa županje Občine Šmarješke Toplice št. 350-0002/2013/3 z dne 7. 2. 2013 sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Konjeniški center Brezovica (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Acer Novo mesto d.o.o. pod št. OPPN-L2/2013.
2. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka in vsebuje:
1. Opis prostorske ureditve,
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor,
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
4. Rešitve in ukrepi za ohranjanje narave, varovanje okolja in naravnih virov,
5. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
6. Etapnost izvedbe prostorske ureditve,
7. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN in vsebuje:
    1   Izsek iz Občinskega prostorskega
        načrta Občine Šmarješke Toplice                 M 1:5.000
    2   Prikaz vplivov in povezav v prostoru
        ter ureditev, potrebnih za varovanje
        okolja                                          M 1:5.000
    3   Zazidalna situacija                             M 1:1.000
    4   Zbirna situacija gospodarske javne              M 1:1.000
        infrastrukture
    5   Vzdolžni profil nove dostopne poti         M 1:1.000/100.
3. člen
(priloge OPPN)
(1) Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Šmarješke Toplice,
2. Prikaz stanja prostora,
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. Povzetek za javnost,
7. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebni mapi in se hranijo na sedežu Občine Šmarješke Toplice.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
1. Opis prostorske ureditve
4. člen
S tem OPPN se za enoto urejanja prostora ŠMT-OPPNf načrtuje ureditev:
– kmetijskih in turističnih dejavnosti – konjeniški center, apartmaji ter bivanje;
– pripadajočih zunanjih površin (dvorišča, parkirišča, zelene površine) ter
– pripadajoče gospodarske javne infrastrukture.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
5. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN zajema nepozidano stavbno zemljišče severno od strnjenega dela vasi Brezovica in nasproti območja počitniških in stanovanjskih objektov. Na severu, jugu in vzhodu območje OPPN meji na kmetijske površine, na zahodu je obstoječa cesta in območje stavbnih zemljišč – stanovanjske in počitniške hiše. Vzhodno od območja OPPN je obstoječa poljska pot.
(2) Območje OPPN meri približno 5.000 m2.
(3) V območje OPPN so vključena zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št. 726 in 727/2, k.o. Žaloviče.
(4) Izven območja OPPN je načrtovana izvedba dostopa z vzhodne strani (delno rekonstrukcija obstoječe poljske poti in delno novogradnja), elektro priključka, telekomunikacijskega priključka ter priključka komunalne kanalizacije po zemljiščih s parc. št. 1529/3, 1530/1 in 1531/1, 1532, 707/7, 707/12, 711, 715/2, 727/2, 730, 731,732, 782/4 in 763, vse k.o. Žaloviče.
6. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se ureja kot zaključeno območje konjeniškega centra, na katerem so objekti in zunanje ureditve koncipirani okrog gospodarskega dvorišča in umeščeni na različne nivoje razgibanega reliefa.
(2) Območje OPPN na severu, jugu in vzhodu meji na kmetijske površine, na zahodu območja je obstoječa cesta in območje stavbnih zemljišč – počitniške in stanovanjske hiše. Vzhodno od območja je obstoječa poljska pot, na katero se območje OPPN navezuje z izvedbo dostopa. Območje OPPN se navezuje na sosednja območja tudi zaradi priključitve na omrežja gospodarske javne infrastrukture.
7. člen
(koncept urejanja prostora)
(1) Območje OPPN se nameni kmetijskim in turističnim dejavnostim – konjeniški center, apartmaji ter bivanje. Na območju se uredijo objekti, dostopi, utrjene površine (dvorišča) in zelene površine.
(2) Pri snovanju arhitekturnih rešitev se upošteva krajevna arhitektura, da bo kompleks skladen z okolico. Objekti se postavijo v razgiban teren tako, da se zagotovi čim bolj smotrna in funkcionalna razmestitev objektov ter ureditev zunanjih površin – dostopov, dvorišč in ustrezna izraba razgibanega terena. Terenski prehodi se urejajo pretežno z brežinami in ozelenitvami (avtohtono drevje), dopustni so tudi oporni zidovi.
8. člen
(urbanistično-arhitekturni pogoji)
(1) Stanovanjska hiša z apartmaji: je sestavljena in stanovanjskega dela, apartmajskega dela in veznega dela objekta – vetrolova. Streha celotnega objekta je ravna, lahko v različnih nivojih, delno krita s prodcem in delno zatravljena. Kota postavitve objekta v teren – kota pritličja je 190,50 m n.v. Drugi pogoji za ta objekt so:
– Stanovanjski del:
Tlorisni gabarit: približno 12 m x 18 m.
Višinski gabarit: vkopana klet in pritličje ter delno nadstropje. Višina objekta bo največ 6,70 merjeno od kote terena na nivoju pritličja objekta.
– Apartmajski del
Tlorisni gabarit: približno 10 m x 12 m.
Višinski gabarit: vkopana klet in pritličje s tlorisnim gabaritom 10 m x 12 m se preko vetrolova naveže na stanovanjski del.
– Vezni del objekta – vetrolov
Tlorisni gabarit: približno 4 m x 6 m.
Višinski gabarit: vkopana klet in pritličje.
(2) Klubski prostori in apartmaji:
– Tlorisni gabarit: približno 10,7 m x 14,5 m.
– Višinski gabarit: delno vkopana klet in pritličje.
– Streha: simetrična dvokapna z naklonom 35 do 40 stopinj.
– Kota postavitve objekta v teren – kota kleti je 187,00 m n.v.
(3) Gospodarski objekt – hlev:
– Tlorisni gabarit: približno 13 m x 20 m.
– Višinski gabarit: pritličje in podstrešje.
– Streha: dvokapna z naklonom 35 do 40 stopinj.
– Kota postavitve objekta v teren – kota pritličja je 187,00 m n.v.
(4) Gospodarski objekt – kozolec:
– Tlorisni gabarit: približno 8 m x 16 m.
– Višinski gabarit: pritličje in podstrešje.
– Streha: dvokapna z naklonom 35 do 40 stopinj, lahko s čopi.
– Kota postavitve objekta v teren – kota pritličja je 185,00 m n.v.
(5) Skupni urbanistično-arhitekturni pogoji za vse objekte:
– Vse dvokapne strehe so poenotenih naklonov in kritin. Za stanovanjski objekt je dopustna ravna streha. Dopustne so temne kritine – temno sive ali opečno rdeče. Dopustna so strešna okna. Dopustne so enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade.
– Vse fasade na območju so poenoteno oblikovane, tako da se oblikuje usklajen kompleks objektov in zunanjih ureditev. Fasade so v pastelnih zemeljski barvi v kombinaciji s sivo. Dopustne so lesene fasade nad zidano kletjo, posebej za gospodarske objekte.
9. člen
(pogoji za zunanje ureditve)
(1) Ob izgradnji novih objektov se uredi okolica objektov ter dvorišče. Vsi dovozi, manipulacija in parkiranje se uredijo v okviru gospodarskega dvorišča. Dvorišče povezuje objekte med seboj in se prilagaja terenskim razmeram, zato ni ravno. Dvorišče se delno utrdi s peskom, delno tlakuje ter obrobi z robniki, ki zamejujejo in ločujejo območje prometne ureditve od ostalih površin. Utrdijo se povozne površine okoli objektov in na dvorišču, peš površine okoli objektov se tlakujejo. Ostale površine se zatravijo in zasadijo. Za zasaditev se uporabijo avtohtona listopadna drevesa, lahko tudi sadno drevje. Za grmovno zasaditev se uporabijo listopadne grmovnice.
(2) Zunanja ureditev obsega tudi postavitev opornih zidov. Terenski prehodi – brežine in oporni zidovi se zakrijejo in utrdijo z drevesno zasaditvijo, grmovnicami in plezalkami. Za tlakovanje površin ob objektih se uporabijo materiali, usklajeni z arhitekturnim oblikovanjem objektov.
10. člen
(dopustne dejavnosti)
Na območju OPPN je dopustno bivanje ter dejavnosti, opredeljene na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti: kmetijstvo, gostinstvo in druge dejavnosti, če dopolnjujejo osnovne dejavnosti.
11. člen
(dopustna dela in gradnje)
Dopustna je novogradnja objektov v skladu z dopustnimi dejavnostmi (v 10. členu tega odloka), dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
12. člen
(dopustni objekti glede na namen)
(1) Dopustni so manj zahtevni objekti, namenjeni dopustnim dejavnostim. Dopustne so stanovanjske in nestanovanjske stavbe in gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture in parkirišč.
(2) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih objektov: ograje, škarpe in podporni zidovi.
(3) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih enostavnih objektov: nadstreški, začasni objekti.
13. člen
(parcelacija in priključevanje na grajeno javno dobro)
Izvede se nova parcelacija. Gradbena parcela za predvidene objekte in pripadajoče ureditve je opredeljena v grafičnem delu tega OPPN. Pojem gradbena parcela se uporablja skladno s 5. členom OPN. Območje OPPN je priključeno na grajeno javno dobro.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
14. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in ostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
15. člen
(prometne ureditve)
(1) Na zahodnem robu obravnavanega območja se uredi dostop z JP 797801 Šmarješke Toplice (Baloh)–Brezovica.
(2) Uredi se nova dostopna pot v makadamski izvedbi, ki poteka ob jugovzhodnem robu obravnavanega območja in se preko obstoječega prepusta čez potok Prinovec navezuje na obstoječo javno pot (kolovoz) na parcelah 1530/1 in 1531/1, k.o. 1461 Žaloviče. Javna pot se rekonstruira v okviru obstoječih parcelnih mej. Na novo se uredi navezavo javne poti (kolovoza) na obstoječo javno makadamsko pot na parceli 1529/3, k.o. 1461 Žaloviče.
(3) V nadaljevanju je preko omenjene poti možen dostop do JP 757801 Šmarješke Toplice (Baloh)–Brezovica in naprej do regionalne ceste R3-667/1385 Zbure–Dolenje Kronovo.
(4) Nova premostitev vodotoka mora prevajati minimalno 100-letne računske visoke vode z varnostnim nadvišanjem minimalno 50 cm. Iz projekta morajo biti razvidne ureditve struge vodotoka Prinovec na odseku prečkanja in v dolžini minimalno 3,00 m gorvodno in dolvodno od konstrukcije premostitve, kjer se ureditev zaključi s talnima pragoma. Pred premostitvijo in med talnima pragovoma se brežini in dno struge zavarujeta s kamnometom debeline 20 do 30 cm, položenim v beton na gramozni podlagi. Talna pragova se zgradita iz kamna debeline 30 do 50 cm v betonu. Pragova morata biti temeljena (sidrana) v tla in brežini vsaj 1,00 m.
(5) Za premostitev preko vodotoka mora projektna dokumentacije vsebovati: hidravlični izračun, tehnično poročilo, grafične priloge (pregledna situacija, geodetski posnetek območja ureditve, vzdolžni profil z vrisanim objektom in ureditvijo struge, prečni profili z vrisanim zavarovanjem in gladino 100-letne visoke vode, detajli), geotehnično poročilo.
16. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Območje urejanja se priključi na elektroenergetsko omrežje preko prostostoječe razdelilne omarice. Skupna priključna moč predvidenih objektov znaša 17 kW (3x25A). Novo kabelsko povezavo se pod povoznimi površinami položi v obbetonirano PVC cev Ø 160 mm.
17. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Za potrebe priključevanja območja urejanja na obstoječe telekomunikacijsko omrežje se ob novi dostopni cesti predvidi izgradnja trase TK kabelske kanalizacije z navezavo na obstoječo traso primarnega TK omrežja Šmarjeta–Šmarješke Toplice. Na odseku, kjer obstoječo traso tangira nova dostopna pot, se predvidi ustrezna zaščita kablov.
(2) Naročniški kabli se predvidijo v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,80 m. Naročniška cev se zaključi neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta. Pri potekih trase pod povoznimi površinami, se PEHD cevi dodatno zaščiti z PVC 125 cevmi.
18. člen
(vodovodno omrežje)
Za potrebe sanitarne oskrbe območja urejanja se predvidi izgradnja priključka PE 32 z vodomernim jaškom izven za priključitev na obstoječe vodovodno omrežje. Na obstoječem vodovodnem omrežju se predvidi tudi postavitev hidranta za sanitarno požarno oskrbo.
19. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Komunalno kanalizacijsko omrežje: do izgradnje javne komunalne kanalizacije se odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode uredi z malo komunalno čistilno napravo. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja v naselju Brezovica se območje OPPN priključi nanj.
(2) Padavinsko kanalizacijsko omrežje: padavinske vode s streh se speljejo v peskolove in se preko revizijskih jaškov vodijo v predvideno ponikalnico na območju OPPN. Na območju se umesti kapnica z namembnostjo zbiranja deževnice za zalivanje ipd.
20. člen
(odstranjevanje odpadkov)
Odpadki se odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske (CeROD) v Leskovcu. Morebitne posebne odpadke je treba zbirati ločeno in za tovrstne odpadke ustreznih posodah oziroma zabojnikih.
21. člen
(ogrevanje)
Stanovanjski objekt bo ogrevan s toplotnimi črpalkami, sončnimi kolektorji, delno tudi lesno biomaso. Apartmaji in klubski prostori bodo prav tako ogrevani s sistemom toplotne črpalke v povezavi s sončnimi kolektorji.
4. Rešitve in ukrepi za ohranjanje narave, varovanje okolja in naravnih virov
22. člen
(ohranjanje narave in kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni območij in objektov ohranjanja kulturne dediščine in narave.
23. člen
(varstvo tal in voda)
(1) Do izgradnje javne komunalne kanalizacije se odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode uredi z malo komunalno čistilno napravo. Očiščena voda iz čistilne naprave se ponika.
(2) Padavinsko vodo se odvaja z izpustom na teren, ponikanjem ali pa se zadrži za sanitarne potrebe in zalivanje.
24. člen
(varstvo zraka)
(1) Med gradnjo se v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) in zagotavljanje energetske učinkovitosti novih objektov.
25. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljene s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
(2) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje III. kategorije varstva pred hrupom.
26. člen
(ravnanje s plodnim delom tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja, ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Na drugo lokacijo se premesti tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1,20 m.
27. člen
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
(1) Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja.
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalne podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
28. člen
(vidno okolje)
Med gradnjo se organizacija gradbišča uredi tako, da bodo vplivi na vidno okolje čim manjši (ograje, razsvetljava gradbišča, gradbena mehanizacija, začasne deponije). Zasnova urbanističnih in arhitekturnih ureditev ter zunanjih ureditev in zasaditev mora zagotavljati oblikovno skladnost s kakovostnimi obstoječimi objekti v vasi Brezovica.
29. člen
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)
Pri zasnovi objekta in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr. lesna biomasa in sončna energija). Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
5. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
30. člen
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upoštevata projektni pospešek tal 0.175 g in uvrščenost območja v 7. stopnjo seizmične intenzitete potresa po evropski makroseizmični lestvici. Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev se upoštevajo določila veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov za območje seizmične intenzitete potresa VII. stopnje po MCS oziroma 0.175 g po Karti za projektni pospešek tal.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
31. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve.
(3) V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi se dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce.
(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidrantom.
6. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
32. člen
(etapnost izvedbe)
Objekti in druge ureditve se lahko izvajajo etapno, tako se zagotovi uporabnost objekta.
7. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
33. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Dopustna so odstopanja od določil tega OPPN glede urbanistično-arhitekturnih pogojev (8. člen tega odloka): pri tlorisnih gabariti objektov: do – 30 %, pri kotah pritličja oziroma kleti objektov: do +, – 1,00 m, če se s tem zagotovijo ustreznejše rešitve glede umeščenosti objektov v relief (manj opornih zidov oziroma nižji oporni zidovi).
(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(hramba OPPN)
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Šmarješke Toplice in sedežu Upravne enote Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
35. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Grafični del se objavi na spletni strani Občine Šmarješke Toplice.
Št. 350-0002/2013-21
Šmarješke Toplice, dne 4. novembra 2013
Županja
Občine Šmarješke Toplice
mag. Bernardka Krnc l.r.