Uradni list

Številka 94
Uradni list RS, št. 94/2013 z dne 15. 11. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 94/2013 z dne 15. 11. 2013

Kazalo

3400. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (uradno prečiščeno besedilo) (PUP-UPB-1), stran 10280.

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 104/09) je Občinski svet Občine Brezovica na 21. redni seji dne 24. 10. 2013 potrdil uradno prečiščeno besedilo, ki obsega:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 87/06),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 101/06 – popravek),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 15/09),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 104/09),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 58/11),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 76/11),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 36/12),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 35/13)
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (uradno prečiščeno besedilo) (PUP-UPB-1)
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 87/06, 101/06 – popravek, 15/09, 104/09, 58/11, 76/11, 36/12, 35/13).
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– v tekstualnem delu besedilo odloka in seznam območij in objektov naravne in kulturne dediščine;
– v grafičnem delu prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz namenske rabe prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Brezovica na načrtih DKN in DOF v merilu 1:5000.
3. člen
Meje planske celote in posameznih območij urejanja so določene v grafičnem delu sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Brezovica, izdelanih leta 2005 in prikazanih v načrtih DKN in DOF, v merilu 1:5000.
4. člen
(1) Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice določajo merila in pogoje za posege v prostor v naslednjih območjih urejanja:
VM10/1            Brezovica
VS10/1-1          Radna
VS10/1-2          Radna
VS 10/1-3         Ob Tržaški cesti
VS10/2            Radna
VS10/3            Mala vas
VS10/4            Komarija
VS10/5            Brezovica
VS10/6            Brezovica
VS10/7            Brezovica
VS10/8            Vnanje Gorice
VS10/9            Vnanje Gorice
VS10/10           Vnanje Gorice
VS10/11           Vnanje Gorice
VS10/12           Plešivica
VS10/13-1         Notranje Gorice
VS10/13-2         Notranje Gorice
VS10/14-1         Notranje Gorice
VS10/14-2         Notranje Gorice
VS10/15           Notranje Gorice
VS 10/16          Bluše
VS 10/17          Kršljanov grad
VS 10/18          Plešivica
VS 10/19          Plešivica
VS 10/20          Plešivica
VT10/1            Avtocesta
VT10/2            Območje ŽG.
(2) Oznake pretežno gozdnih VG in pretežno kmetijskih VK območij so določene na grafičnih kartah DKN, ki so sestavni del tega odloka.
I. SKUPNI POGOJI
5. člen
(veljavnost skupnih meril in pogojev)
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v Občini Brezovica, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
6. člen
(pojmi)
Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
1. Stanovanjska stavba je objekt, kjer je vsaj 80 % BEP namenjenih koristnim stanovanjskim površinam.
2. Samostojna stanovanjska stavba je samostoječa hiša (11100 CC-SI), ki obsega eno stanovanje in z do 20 % bruto etažnih površin, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti, in je po obliki in strukturi prilagojena gradbeni strukturi enodružinskih hiš.
3. Večstanovanjska stavba je objekt, ki obsega štiri in več stanovanj s skupnimi prostori in je več kot 80 % BEP namenjene za stanovanjsko dejavnost.
4. Mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, dvokapno streho.
5. Samostojno stoječi stanovanjski objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom.
6. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
7. Morfološka enota je območje, ki ima skupne oblikovne značilnosti in skupno pretežno namensko rabo. Za posamezno morfološko enoto veljajo skupna določila glede dovoljenih gradenj.
8. Dozidava objekta je dozidava do največ 50 % obstoječe tlorisne površine objekta k obstoječemu objektu, ob upoštevanju drugih določb tega odloka. Dozidava površine, ki je večja od 50 % obstoječe tlorisne površine, ali dozidava površin z drugo namensko rabo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni gradnjo novega objekta.
9. Nadzidava objektov je nadzidava obstoječega objekta do maksimalne višine objekta, določene v pogojih za oblikovanje objektov za posamezno morfološko enoto.
Obstoječi objekt je objekt zgrajen na gradbeni parceli z gradbenim dovoljenjem.
10. Meja zazidljivosti je meja med stavbnim zemljiščem in drugimi zemljišči.
11. Gradbena linija je črta, do katere lahko segajo objekti.
12. Regulacijska meja določa varovalni koridor posameznega objekta gospodarske javne infrastrukture.
13. Izrazi uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjih odstavkih, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora (Zakon o urejanju prostora, Odlok o prostorskem redu Slovenije, Zakon o graditvi objektov) ter drugi predpisi.
14. Objekti navedeni v tem odloku uporabljajo definicije in razvrstitve glede na Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03), v nadaljevanju: CC-SI.
Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih dejavnosti je usklajena s predpisi o klasifikaciji dejavnosti. Vrste dejavnosti so označene s šifro v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 (Uradni list RS, št. 69/07), v nadaljevanju: SKD.
V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti ima SKD naslednjo hierarhično razčlembo in določa naslednje ravni dejavnosti:
– področje (označeno z enomestno črkovno oznako),
– oddelek (označen z dvomestno številčno oznako),
– skupina (označena s trimestno številčno oznako),
– razred (označen s štirimestno številčno oznako),
– podrazred (označen s petmestno številčno oznako).
7. člen
(1) Oznake na grafičnem delu odloka so sestavljene po vrstnem redu iz pretežne namembnosti, sledi morfološka enota glede vrste posegov in morfološka enota glede na oblikovanje posegov.
(2) Oznaka za kmetijske in gozdne površine ne vsebuje prikaza oznak za morfološke enote.
8. člen
(pretežna namembnost)
Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti:
VS –       površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
VO –       površine za osrednje dejavnosti
VI –       površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo
VM –       površine za obrtno-servisne dejavnosti,
           pokopališča
VP –       površine za obrtno-podjetniške, proizvodne in
           poslovne dejavnosti
VT –       površine za promet
VR –       parkovne, športne in rekreacijske površine
VE –       območja za površinsko pridobivanje rudnin
VG –       gozdne površine
VK –       kmetijske površine
SK –       površine za kmetijska gospodarstva
VV –       vodna zemljišča.
9. člen
(morfološke enote)
(1) Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote.
(2) Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke enote naslednje oznake:
1 – območja za blokovno gradnjo
2 – območja za gradnjo stanovanjskih stavb
3 – območja za osrednje dejavnosti in stanovanja
4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja, poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo)
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
6 – območja za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti
7 – območja za komunalne dejavnosti
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja
9 – zelene površine in pokopališča
10 – območja za gradnjo kmetijskih gospodarskih stavb.
(3) Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
A – prostostoječa zazidava
B – strnjena zazidava
C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo
D – vaška jedra
E – hale in paviljoni
F – tehnološki objekti
G – dnevni kopi.
II. POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR
10. člen
(območja za blokovno gradnjo)
V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija večstanovanjskih objektov,
– gradnja objektov dopolnilnih dejavnosti, ki so dovoljene v območju družinske stanovanjske gradnje.
11. člen
(območja za gradnjo stanovanjskih objektov)
V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja enostanovanjskih stavb,
– gradnja objektov zdravstva, šolstva in varstva,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja sakralnih objektov,
– širitev pokopališč,
– gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov v vaških naseljih oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem,
– gradnja trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti, poslovnih stavb, gostinskih stavb ter industrijskih stavb in skladišč, ko se v postopku izdelave projektne dokumentacije ugotovi, da nova dejavnost ne poslabšuje pogojev bivanja in ima na voljo dovolj veliko gradbeno parcelo, na kateri zagotovi potrebna parkirna mesta in ostale pogoje. Ne glede na oddaljenost predvidenega objekta, so mejaši stranski udeleženci pri pridobivanju gradbenega dovoljenja.
12. člen
(območja za osrednje dejavnosti)
V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja poslovnih objektov,
– gradnja objektov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino,
– gradnja objektov za storitvene in servisne dejavnosti, gostinstvo, šport in rekreacijo,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja sakralnih objektov,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov,
– gradnja stanovanj, v pritljičju je praviloma javni program.
13. člen
(območja mešanih dejavnosti)
V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg posegov, ki so dopustni v morfoloških enotah z oznako 2, dovoljene tudi:
– gradnja objektov drobnega gospodarstva,
– gradnja poslovno-servisnih objektov.
14. člen
(območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo)
(1) V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
– gradnja objektov za šport in rekreacijo.
(2) Na meji objektov in območij šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva ni dovoljeno locirati obrtnih, gostinskih, gospodarskih ter drugih objektov oziroma dejavnosti, ki lahko motilno vplivajo na osnovno dejavnost.
(3) Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od objektov šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva vsaj 200 m in najmanj 5 m od parcelne meje.
15. člen
(območje za obrtno-podjetniške in proizvodne dejavnosti)
(1) V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja obrtno-podjetniških, servisnih, proizvodnih in poslovnih dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
(2) Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje in soglasja pristojnih služb.
16. člen
(območje za komunalne dejavnosti)
(1) V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, prodajni servisi, bencinske črpalke in podobno,
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
(2) Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje in soglasja pristojnih služb.
17. člen
(parkovna, športna in rekreacijska območja)
V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za šport in rekreacijo,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali),
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– urejanje zelenih površin,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev mikrourbane opreme,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
18. člen
(zelene površine)
V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadene objektov naravne dediščine in objektov ter območij kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje zelenih površin,
– urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti,
– postavitev mikrourbane opreme,
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez ter servisnih in poslovnih dejavnosti,
– vodnogospodarske ureditve,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
19. člen
(območja za gradnjo kmetijskih gospodarskih stavb)
V morfoloških enotah z oznako 10 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja kmetijskih gospodarskih stavb in hlevov v vaških naseljih oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih stavb in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem,
– postavitev turističnih oznak in spominskih obeležij,
– gradnja pomožnih objektov in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti v skladu s predpisi o vrstah objektov,
– postavitev ograj,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
20. člen
(1) V morfoloških enotah z oznakami 1, 2, 3, 4 in 5 je dovoljena tudi:
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
(2) V morfoloških enotah 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9 in 10 ni dovoljeno postavljati reklamnih znamenj večjih od 2 m².
21. člen
(novogradnje, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje v ureditvenih območjih naselij)
(1) Novogradnje objektov so dopustne na podlagi splošnih in posebnih določil odloka. Prizidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne samo pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka.
(2) Nadomestni objekti se lahko gradijo na površinah, kjer so dovoljene novogradnje objektov. Za objekt, ki se ruši, je treba izdelati posnetek obstoječega stanja tako, da se ugotovi koristna površina in namembnost zgradbe namenjene za rušenje. Prvotni objekt je treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v celoti porušiti.
22. člen
(sprememba namembnosti obstoječih objektov v ureditvenih območjih naselij)
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo morfološke enote:
– če je nova dejavnost skladna z morfološkim vzorcem in pretežno namembnostjo morfološke enote,
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti,
– če izkoriščenost zemljišča ustreza zahtevam nove dejavnosti.
Območja urejanja z oznakami VK in VG
23. člen
(najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča)
(1) V območjih urejanja z oznakami VK in VG1, ki vključujejo najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča, so dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
– melioracija zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ne pa tudi gradnja baznih postaj za potrebe mobilne telefonije),
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– sanacija peskokopov in gramoznic,
– postavitev enojnih in dvojnih kozolcev, čebeljnakov, kmečih lop in skednjev,
– na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente. Nadomestne gradnje dotrajanih objektov so dovoljene pod pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z novim v enakih ali manjših gabaritih. Namembnost objektov se praviloma ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi občinska služba za urbanizem v postopku izdelave projektne dokumentacije.
(2) Postavitev reklamnih panojev, spominskih objektov in turističnih oznak na kmetiskih zemljiščih ni dovoljena.
24. člen
(drugo kmetijsko območje in gospodarski gozd)
(1) V ostalih kmetijskih zemljiščih (drugo območje) in v gospodarskem gozdu so dovoljeni tile posegi:
– ureditev zelenih in parkovnih površin, trim steze, smučišča in podobno,
– gradnja lovskih, ribiških, planinskih domov in gozdarskih objektov,
– urejanje ribnikov in akumulacij za namakanje kmetijskih površin,
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
– melioracija zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti),
– postavitev spominskih objektov in turističnih oznak,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– sanacija peskokopov in gramoznic,
– postavitev enojnih in dvojnih kozolcev, čebeljnakov, kmečih lop in skednjev,
– izkoriščanje in sanacija črpališč mineralnih surovin na podlagi presoje vplivov na okolje,
– na zemljiščih, ki niso posebej zavarovana in kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je dovoljena gradnja oziroma urejanje posameznih športnih naprav in spremljajočih objektov (garderobe, parkirišča in podobno).
(2) Izjemoma se lahko gradijo:
– objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij naselij oziroma zaselkov, če prosilec izpolnjuje pogoje, določene v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije;
– objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– širitev pokopališč.
25. člen
(pogoji za lociranje izjemnih posegov)
(1) Lokacija kmetijskih in spremljajočih objektov, ki jih je izjemoma dopustno graditi na ostalih kmetijskih zemljiščih, mora poleg zahtev, ki jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevati tudi tele projektne pogoje:
– čim bližje naselja oziroma zaselka,
– ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih zemljišč,
– ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno območje in v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarovana območja (vodni viri ipd.),
– zagotavljati mora minimalno komunalno opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, primerno urejeno odvajanje odplak).
(2) Kot podlago za presojo ustreznosti lokacije je treba za vse navedene izjemne posege izdelati strokovno gradivo.
(3) Strokovno gradivo za presojo ustreznosti lokacije mora vsebovati tudi organizacijsko shemo kmetije v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ter podatke o kapacitetah in namembnosti objektov ter velikosti zemljišča, ki pripada novi kmetiji. Parcele, ki pripadajo novi kmetiji, morajo biti označene na kopiji katastra. Priložen mora biti tudi posestni list.
26. člen
(gradnja na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih, ki so v zemljiški knjigi vpisana kot stavbišče)
Na parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih zemljišč in predstavljajo v naravi kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, v zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja objektov le, če je skladna s splošnimi določili odloka. Dejstvo, da zemljiški kataster ni bil ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja nadomestne gradnje na posameznem kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču.
27. člen
(gozdni rob)
(1) Za vse posege v gozd in gozdni prostor oziroma v 25 m širok pas ob gozdnem robu, je treba pridobiti soglasje oziroma mnenje organa pristojnega za gozdove.
(2) Ob načrtovanju in gradnji objektov ali drugih del je treba omogočiti neoviran dostop in dovoz do posameznih gozdnih zemljišč po obstoječih poteh. V primeru ukinitve obstoječih poti je treba le-te nadomestiti z novimi.
28. člen
(razpršena gradnja)
(1) Na območjih razpršene gradnje (R), ki so določena z dolgoročnim planom, so dovoljene: novogradnje, nadomestne gradnje, spremembe namembnosti, prizidave in nadzidave, ter postavitev pomožnih objektov. Dovoljena je tudi gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez.
(2) Za posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka.
29. člen
(začasni in pomožni objekti)
(1) Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti v skladu s predpisi o vrstah objektov, na zemljiščih, ki so prometno dostopna za največ 90 dni.
(2) Pomožne, nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi v skladu s predpisi o vrstah objektov.
(3) Če se pomožni objekti nahajajo v varovalnem pasu infrastrukturnega objekta ali območju, ki je opredeljen z naravno ali kulturno dediščino, je pred posegom v prostor obvezno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega soglasodajalca.
30. člen
(splošna obramba in družbena zaščita)
(1) Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino Brezovica znaša:
– 0,25 za naselje Brezovica,
– 0,225 za naselja Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Jezero, Podpeč, Preserje, Kamnik pod Krimom in njihova bližnja naselja,
– 0,2 za naselje Rakitna.
(2) Pri projektiranju in gradnji je treba zagotoviti:
– Pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
– Potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev.
– Dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila.
– Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) V primeru obstoječega hidratnega omrežja se voda za gašenje zagotavlja iz hidratnega omrežja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; v nasprotnem primeru se voda za gašenje dovaža z gasilnimi vozili.
(4) Na območju Občine Brezovica ni erozijskih območij.
(5) Območja poplavne nevarnosti so prikazana v Prikazu stanja, in sicer v opozorilni karti poplavne nevarnosti.
(6) Vsakdo ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred, med in po poplavi).
(7) Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(8) V poplavnem območju se prepove gradnja kleti oziroma je gradnja kleti dovoljena če se s tehničnim načinom gradnje zagotovi varnost pred poplavitvijo kleti objekta.
(9) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
31. člen
(varstvo pred požari)
(1) Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarstvene predpise, zlasti pa je treba:
– Zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
– Zagotoviti dostop interventnih vozil najmanj s treh strani objekta ali naprave (minimalni radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m).
– Zagotoviti takojšnjo izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bo omogočena vožnja interventnega vozila (vsaj 3,5 m širina ter osni pritisk do 10 t).
– Zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidratnega omrežja.
– Zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov.
– Upoštevati razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(3) Zagotoviti je potrebno protipožarne ločitve ali gradbene ukrepe z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(4) Za objekte, ki so določeni v predpisu o študiji požarne varnosti, je treba v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja izdelati študijo požarne varnosti. Pri stavbah, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, pa mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »Zasnova požarne varnosti«.
32. člen
(oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor)
(1) Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se prilagajati ureditvam po:
– zasnovi izrabe zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskim gabaritom in gradbeni črti,
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
(2) Na fasadah objektov se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Uporaba kričečih in neavtohtonih barv na fasadah objektov ni dovoljena. Barva fasade objekta mora biti usklajena z barvo strešne kritine objekta, čemur naj se prilagodi tudi barva stavbnega pohištva. Obenem se mora barva fasade prilagoditi barvi fasad obstoječih ohranjenih objektov v naselju. Poslikava fasad je dovoljena zgolj na objektih, ki so del družbene infrastrukture občine (objekti namenjeni za zdravstvo, izobraževanje, kulturno, športno in turistično dejavnost, gasilski domovi in sakralni objekti) ali drugih objektih, ki so za občino simbolnega ali operativnega pomena. Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Streha stavb mora biti dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 35 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne barve; opečna, betonska – sive ali opečne barve ali druga temna kritina, ki je kompatibilna s tradicionalno. Dovoljena so strešna okna in frčade. Naklon strešin frčade se ne pogojuje z osnovnim naklonom strehe. Štirideset odstotkov strehe stavbe je lahko drugačne oblike in naklona. Strehe nezahtevnih, enostavnih, energetskih, vodnogospodarskih, prometnih, komunalnih, objektov, ter objektov za potrebe obrambe in zaščite nimajo predpisanega naklona in oblike strehe.
(4) V območju VS20 Podpeč, VS21 Preserje, VS22 Prevalje, VS23 Dolenja in Gorenja Brezovica in V24 Rakitna, mora biti streha stavb dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 35 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne barve; opečna, betonska – sive ali opečne barve ali druga temna kritina, ki je kompatibilna s tradicionalno. Dovoljena so strešna okna in dvokapne frčade; naklon strešin frčad mora biti enak osnovnemu naklonu strehe. Trideset odstotkov strehe stavbe je lahko drugačne oblike in naklona. Strehe nezahtevnih, enostavnih, energetskih, vodnogospodarskih, prometnih, komunalnih, objektov, ter objektov za potrebe obrambe in zaščite nimajo predpisanega naklona in oblike strehe.
(5) Pri legalizacijah obstoječih objektov in prizidavah k obstoječim objektom, višina ne sme presegati višine sosednjih objektov oziroma obstoječega objekta. Naklon strešine prizidka se prilagodi naklonu obstoječega objekta.
(6) Pri novogradnjah, nadzidavah in prizidavah višina objektov ne sme presegati višine sosednjih objektov oziroma objekt lahko obsega največ 3 etaže.
(7) Sosednji objekti so objekti oddaljeni največ 30 m od predvidenega posega v prostor.
33. člen
(odmiki)
(1) Odmiki manj zahtevnih oziroma zahtevnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo biti najmanj štiri metre, razen za gradbeno-inženirske objekte. Manjši odmiki stavb so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od meje parcel.
(2) Gradnja novih gradbeno-inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.
(3) Enostavni in nezahtevni objekti morajo glede odmika od sosednjih zemljišč izpolnjevati naslednje zahteve:
pri objektih za lastne potrebe:
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri ograjah, škarpah in podpornih zidovih:
– ograja, škarpa in podporni zid je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče;
– ograja, škarpa in podporni zid, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo;
– objekte in naprave naj se na vodotokih, stoječih vodah in drugih hidroloških pojavih namešča oziroma njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno spreminja količine vode in hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve vode, smeri toka, oblike in dna struge vodotoka, da se bistveno ne spremenijo vodne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
pri pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih:
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri spominskih obeležjih:
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri urbani opremi:
– od meje sosednjih zemljišč, razen v primeru, ko je sosednje zemljišče javna cesta, mora biti oddaljena najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
– če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
34. člen
(ograje in oporni zidovi)
(1) Ograje in oporne zidove je dopustno graditi v skladu s predpisi o vrstah objektov.
(2) Kadar gre za oporni zid ali ograjo vzdolž ceste, je treba poleg mejašev pridobiti tudi soglasje upravljalca ceste in občine.
(3) Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali kamnite z uporabo betona – betonski parapet do 30 cm višine nad terenom.
(4) Višinske razlike na zemljišču morajo biti premoščene s travnatimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi.
(5) Izgradnja opornega zidu višjega od 1,2 metra je dopustna le takrat, kadar pristojna služba s področja geotehnike ugotovi nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 metrov, je treba izvedbo zidu izpeljati v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.
35. člen
(urbana oprema)
Urbana oprema (začasni objekti, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja) mora biti oblikovana enotno.
Pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
36. člen
(gradbena parcela)
(1) Gradbena parcela je tisti del zemljiške parcele, na kateri je zgrajen objekt, vključno z zemljiščem, ki je potrebno za njegovo uporabo (funkcionalno zemljišče).
(2) Gradbena parcela vključuje glavni objekt in pomožne objekte.
(3) Gradbena parcela objekta oziroma njegovo funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna.
(4) Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi v projektni dokumentaciji oziroma v posebnem upravnem postopku.
(5) Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje: pri javnih objektih tudi zelenice in zelene ureditve, pri družinskih stanovanjskih objektih zelenjavni vrt),
– sanitarno-tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje – proste površine, intervencijske poti).
37. člen
(pozidanost gradbene parcele)
Gradbena parcela je lahko pozidana največ 40 %, kar vključuje tako glavni objekt in pomožne objekte.
Gradbena parcela objekta oziroma njegovo funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna.
Merila in pogoji glede varovanja kulturne dediščine
38. člen
(pogoji za varovanje kulturne dediščine)
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo, ohranjanje oziroma vzdrževanje nepremičnine kulturne dediščine, navedene v strokovnih zasnovah s področja varstva kulturne dediščine za Občino Brezovica (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, marec 2005) in evidenca enot kulturne dediščine v tabelarični obliki, dopolnjena s podeljenimi evidenčnimi številkami dediščine iz Registra nepremične kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, marec 2005), ki sta priloga temu odloku in se hranita na sedežu Občine Brezovica in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana.
(2) Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela prostorsko-ureditvenih pogojev.
(3) Pred vsakim posegom v evidentiran objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.
(4) S kulturnovarstvenimi pogoji se določijo zahteve, ki jih mora vsebovati projektna dokumentacija za gradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih objektov oziroma dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo drugih posegov v prostor.
(5) Pred izdajo dovoljenja za gradnjo se na osnovi kulturnovarstvenih pogojev projekt oziroma projektna dokumentacija dokončno potrdi s kulturnovarstvenim soglasjem.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
(7) Pri varovanju naselij in posameznih objektov se upoštevajo in varujejo značilne vedute, silhuete in dominante, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo posameznih območij. Prav tako je potrebno varovati zgodovinsko pogojeno parcelacijo, prostorsko urejenost ter izoblikovano gradbeno linijo. Novogradnje se morajo z merskimi razmerji, višinskim gabaritom, strešinami in rastrom fasad prilagoditi obstoječim ohranjenim objektom v naselju.
(8) V vplivnih območjih kulturne dediščine ni namen ustaviti prostorski razvoj, temveč ga usmerjati na način, ki bo omogočal ohranjanje že prepoznanih prostorskih kvalitet in razmerij ter sanacijo degradiranih površin. Nova poselitev naj bo prostorsko in strukturno podrejena obstoječemu poselitvenemu vzorcu.
Usmeritve za varovanje prostorskih kvalitet na vplivnih območjih:
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kozolce v njihovem razmerju do prostora in naselij,
– ohranjati travniške sadovnjake ob robu naselij,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa v naselju, ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ohranjati živice,
– poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in podtalnih vod, vodnatost in čistost voda in vodni rob,
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine.
Ti objekti in območja so našteti v prilogi tekstualnega dela PUP.
Merila in pogoji glede varovanja naravne dediščine
39. člen
(Posegi v naravne prvine prostora in ohranjanje narave)
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravne dediščine in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih – za planske celote V10 Brezovica, Vanje Gorice, Notranje Gorice (ZRSVN, OE Ljubljana, marec 2005) in V20 Podpeč, V21 Preserje,V22 Prevalje, V23 Brezovica in V46 Vnanje Gorice (ZRSVN, OE Ljubljana, marec 2005) ter V24 Rakitna (ZRSVN, OE Ljubljana, oktober 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Brezovica.
(2) Za gradnjo objektov na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno s predpisi s področja graditve objektov.
(3) Naravovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi:
– če za gradnjo enostavnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov gradbeno dovoljenje ni potrebno, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave, ki dajejo območjem poseben status, pri čemer je treba vlogi za izdajo naravovarstvenega soglasja priložiti idejno zasnovo nameravane gradnje objekta ali,
– če za gradnjo objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov ni treba pridobiti projektnih pogojev in soglasja, če gre za posege v naravo, za katere je treba skladno s predpisi s področja ohranjanja narave izvesti presojo sprejemljivosti ali določiti pogoje izvedbe.
(4) Ne glede na to naravovarstveno soglasje ni treba pridobiti, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave, in sicer glede na vrsto ali obseg objekta v povezavi z delom obravnavanega območja.
(5) Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje daje pristojna ustanova na področju ohranjanja narave.
(6) Za posege na zavarovanih območjih, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in akt o zavarovanju tako določa, izda soglasje pristojna ustanova na področju ohranjanja narave.
Pogoji glede prometnega urejanja
40. člen
(prometne površine)
(1) Ceste oziroma grajeno javno dobro se lahko gradijo in prenavljajo v rezervatih oziroma v varstvenih pasovih cest na podlagi splošnih določil odloka.
(2) V rezervatih cest in varovalnih pasovih je dovoljeno graditi le s soglasjem upravljalca prometne infrastrukture. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
40.a člen
(1) Posegi v varovalne pasove državnih cest so dopustni le na podlagi soglasja upravljavca državne ceste (DRSC, DARS, d.d.).
(2) V varovalnih pasovih državnih cest je dopustno načrtovati le takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. Poleg tega ni dopustno načrtovanje tiste rabe v stavbah in objektih, na katero bi bil vpliv ceste lahko moteč (hrup, plini, paršni delci).
Pri načrtovanju novih oziroma rekonstrukciji obstoječih priključnih cest iz območja urejanja PUP-V10, na regionalno cesto R3-742/4806, je potrebno upoštevati zahteve Direkcije RS za ceste, podana v dokumentih in soglasju, št. 37167-553/2007/37, z dne 31. 7. 2009, ki se nanašajo na obravnavano območje urejanja.
(3) Zaradi bodoče širitve avtoceste A1, je v širini 7,00 m obojestransko od meje cestnega sveta dopustna le ureditev zelenih površin.
(4) Upravljavci državnih cest ne bo zagotavljali dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območje PUP V-10, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja državnih cest. Izvedba vseh ukrepov za morebitno zaščito območja, zaradi emisij prometa na državnih cestah je obveznost investitorja posameznega posega – gradnje v območju PUP V-10.
41. člen
(varovalni pas cest)
Širine varovalnih pasov cest se merijo od zunanjega roba cestnega sveta in znašajo:
– 40 m varovalni pas za avtocesto
– 35 m varovalni pas za hitro cesto
– 25 m varovalni pas za glavno cesto
– 15 m varovalni pas za regionalno cesto
– 5 m za državne kolesarske poti
– 10 m varovalni pas pri lokalnih cestah
– 5 m varovalni pas pri javnih poteh.
42. člen
(varovalni pas železnice)
(1) Širina varovalnega pasu obstoječe železniške proge je 200 m od skrajnega tira. V območjih postaj se varovalni pas ustrezno razširi, glede na število tirov in območje ostalih železniških naprav in objektov. Prav tako se varovalni pas ustrezno razširi, če v skupnem varovalnem pasu potekata cesta in obstoječa železnica.
(2) Posege v varovalnem pasu obstoječe železniške proge je dovoljeno izvajati le v soglasju z upravljalcem železniške proge.
42.a člen
(varovalni pas avtoceste)
Smernice in opozorila, ki jih je potrebno upoštevati:
– Upoštevati je potrebno obstoječo AC, vse spremljajoče prometnice in objekte ter komunalno, telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo.
– Upoštevati je potrebno Uredbo o DPN za priključek Brezovica na AC odseku Ljubljana–Vrhnika, Uradni list RS, št. 102/10.
– Državnim cestam je v skladu z Zakonom o cestah določen varovalni pas, ki meri za AC 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran. Vse posege v varovalni pas AC je možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d. oziroma upravljavca ceste.
– Posegi v varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
– Upoštevati je potrebno bodočo širitev AC za en vozni pas, to je min. 7 m od roba cestnega sveta obojestransko.
– Skladno z Zakonom o cestah v varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
– V varovalnem pasu AC je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč, pri tem izrecno opozarjamo na obremenitve s hrupom zaradi prometa.
– V varovalnem pasu AC ni dopustna sprememba namenske rabe prostora v stavbna zemljišča namenjena stanovanjski gradnji oziroma gradnji za hrup občutljivih objektov. Gradnja novih stanovanjskih objektov v varovalnem pasu AC ni dovoljena.
– Nove posege je potrebno načrtovati skladno z veljavnimi predpisi s področja varstva pred hrupom, ki določajo mejne vrednosti obremenitev s hrupom, glede na rabo prostora ter ob vedenju in poznavanju obstoječih in predvidenih obremenjenosti okolja, da ne prihaja do nasprotja med rabami v prostoru. To pomeni, da je potrebno od AC načrtovati rabo prostora na način, da bodo upoštevane načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju (20-letno plansko obdobje). Kolikor se izkaže, da bodo obremenitve s hrupom presegale dovoljene ravni, je potrebno predvideti ustrezne protihrupne ukrepe. Kolikor za objekte oziroma območje ni mogoče zagotoviti ustreznih protihrupnih ukrepov, stanovanjska gradnja in gradnja za hrup občutljivih objektov na tem območju ni dovoljena.
– Upravljavec AC ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, zaradi prometa na že zgrajenih infrastrukturnih objektih, za nove objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov in njihovih funkcionalnih površin je obveznost investitorjev teh objektov.
43. člen
(širine lokalnih cest)
(1) Zasebni dovozi do največ dveh objektov so široki najmanj 3,5 m.
(2) Lokalni dovozi do treh ali več objektov v naselju so široki najmanj 4,5 m.
(3) Lokalni dovoz do gospodarskih in kmetijskih objektov mora biti širok najmanj 5 metrov.
(4) Lokalne dvopasovne ceste z enostranskim hodnikom za pešce so široke najmanj 6,7 m (cestišče 5,5 m, enostranski hodnik za pešce 1,2 m).
44. člen
(dovozi in priključki)
(1) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti zagotovljen neoviran dostop in odhod interventnih in komunalnih vozil.
(2) Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V projektni dokumentaciji se določi tehnična rešitev dostopa od objekta do javne ceste.
(3) V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne ceste, je treba v projektni dokumentaciji opredeliti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč.
(4) Možnost uporabe dostopa preko sosednjih zemljišč investitor dokaže z vpisom služnostne pravice oziroma s pogodbo. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno z javne ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč.
45. člen
(parkirne površine)
(1) Pri javnih in zasebnih objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na gradbeni parceli uporabnika.
(2) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
(3) Potrebno število garažnih oziroma parkirnih mest (PM):
1. 3 PM za samostojno stanovanjsko stavbo,
2. 2 PM na stanovanje če gre za stanovanjsko stavbo s stanovanji,
3. poslovni prostori (pisarne) 3 PM na 30 m2 neto površine,
4. poslovni prostori z obiskom strank 2 PM na 20 m2 neto površine,
5. gostilna 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta.
Pogoji glede vodnega urejanja
46. člen
(vodne površine)
(1) Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja, prikazana v grafičnem delu odloka (inundacijska območja poplavne vode 100 l. pogostnosti), predstavljajo območja varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje službe, pristojne za vodno gospodarstvo.
(2) Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih objektov pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja.
47. člen
(zunanja meja priobalnih zemljišč celinskih voda)
(1) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
(2) Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
1. gradnjo objektov javne infrastrukture,
2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) ali drugih zakonih,
3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
48. člen
(gradnja objektov na vodotokih)
Na vodotokih je dovoljeno graditi objekte, vezane na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidrocentrala ipd.) le na podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb.
49. člen
(regulacije vodotokov)
(1) Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati iz podobnosti glede na prvotno stanje.
(2) Regulacije vodotokov, izsuševanje močvirij, gradnja ribnikov in spreminjanje rastiščnih pogojev so dopustne le ob soglasju pristojne službe za ohranjanje narave.
III. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA TER TELEKOMUNIKACIJ
50. člen
(splošna določila)
(1) Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju planske celote. To določilo velja tudi za urejanje in ev. širitev obstoječih pokopališč.
(2) Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih zemljiščih. Šteje se, da je komunalno zemljišče opremljeno, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe na podlagi uporabnega dovoljenja, kot ga opredeljuje Zakon o graditvi objektov.
(3) Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
(5) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
(6) Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
51. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo.
(2) Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to določa sanitarno soglasje.
(2) Do izgradnje kanalizacije je na območjih, ki niso opredeljeni z vodovarstvenimi območji možno sanitarne in tehnološke vode začasno zadržati samo v vodotesnih nepretočnih, troprekatnih greznicah, ki jih je treba redno čistiti. Vsebino greznic je treba odvažati na ustrezno opremljeno čistilno napravo.
(3) Upravljalec javne službe na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda izda posebno soglasje v projektni dokumentaciji o ustreznosti lokacije in izvedbi nepretočne troprekatne greznice.
(4) Gradnja malih čistilnih naprav je dovoljena samo pod posebnim pogojem Občine Brezovica in pod pogojem, da ima investitor sklenjeno pogodbo z deponijo za odlaganje grezničnega mulja.
(5) Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko maščobnikov v meteorno kanalizacijo ali v ponikovalnico.
(6) Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.
51.a člen
(1) Pri nadaljnem projektiranju na zemljiščih parc. št. 372/65, 372/56, 372/57, k.o. Brezovica, je potrebno upoštevati interni dokument JP vodovod-kanalizacija: TIDD01 – projektiranje, tehnična izbedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema, ki so javno dostopna.
(2) Območje, kjer je predvidena gradnja na zemljiščih parc. št. 372/65, 372/56, 372/57, k.o. Brezovica, bo vsa kanalizacija zgrajena v ločenem sistemu. Vsi objekti se priključujejo na javni kanalizacijski sistem – zbiralnik A7 ob pogoju, da bo zgrajeno črpališče ob Podpeški cesti, dograjen tlačni vod čez avtocesto do zbiralnika A7. V primeru, da se povezava z zbiralnikom A7 in izgradnja črpališča še ne bo realizirala, se zgradi začasna komunalna mala čistilna naprava, ki pa se jo po navezavi na zbiralnik A7 ukine. Velikost čistilne naprave se določi na osnovi predvidenih programov.
(3) Predvidena interna kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. Odtoki iz pritličij in nadstropij predvidenih objektov se priključujejo direktno z gravitacijskim internim priključkom, kleti pa preko internega črpališča. Komunalne odpadne vode iz objektov se odvajajo v javno kanalizacijo za odvod odpadnih voda. Padavinske vode s streh, cest in manipulacijskih površin se odvajajo preko javne kanalizacije v bližnji preko cevnega podzemnega zadrževalnika pred izstokom v melioracijski jarek.
(4) Za obravnavano območje mora biti izdelana projektna naloga, ki jo pred izdelavo projektne dokumentacije potrdi upravljavec kanalizacijskega omrežja: JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.
(5) Pred priključitvijo predvidenih objektov na javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje k priključitvi, ter ob vlogi za soglasje priložiti izvedbeno dokumentacijo.
52. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Hidrantno omrežje ne sme biti manjše od profilov O 80, graditi ga je treba skladno s pravilnikom o požarni zaščiti naselij.
(2) Predvidene vodovode je treba načeloma graditi ob obstoječih in predvidenih javnih površinah.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.
52.a člen
(1) Območje, kjer je predvidena gradnja na zemljiščih parc. št. 372/65, 372/56, 372/57, k.o. Brezovica, je z vodo oskrbovano iz ljubljanskega centralnega vodovodnega sistema, in sicer iz vodarne Brest. Na širšem območju je zgrajeno javno vodovodno omrežje. Iz smeri severa proti jugu Brezovice in preko predmetnih zemljišč potekata vodovoda AC DN 80 in primarni vodovod DN 400, iz materialov PVC, JE in NL, ki je bil zgrajen v obdobju 1990 do 2007.
(2) Oskrba predvidenih nestanovanjskih objektov s pitno, sanitarno in požarno vodo bo zagotovljena preko vodovodov iz smeri Male vasi na Brezovici. Investitor gradnje nestanovanjskih stavb je dolžan izdelati novo projektno dokumentacijo izgradnje vodovodnega omrežja, ter jo v celoti uskladiti z upravljavcem vodovoda: javnim podjetjem Vodovod-Kanalizacija d.o.o. Za priklop predvidenih objektov na vodovodno omrežje bo potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje in hišne vodovodne priključke za vsak objekt posebej.
(3) Pred priključitvijo predvidenih objektov na javno vodovodno omrežje, je potrebno zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi, ter ob vlogi za soglasje priložiti izvedbeno dokumentacijo.
53. člen
(električno omrežje)
Treba je ščititi rezervate daljnovodov. Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le v soglasju z upravljalcem električnega omrežja.
53.a člen
(1) Napajanje na predvidenih objektih na zemljiščih parc. št. 372/65, 372/56, 372/57, k.o. Brezovica, se bo zagotovilo v odvisnosti od večjega števila dejavnikov, katerih pogoje bo potrebno upoštevati pri pripravi IDP in projektne dokumentacije za posamezne objekte. Kolikor skupna priključna moč predvidenih objektov na obravnavanem območju ne bo presegla 150 kW se napajanje območja lahko zagotovi preko novega nizkonapetostnega izvoda iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Brezovica nadvoz, pri čemer bo potrebno pred pričetkom projektiranja preveriti stanje obremenjenosti omenjene transformacije. Predviden NN izvod pa mora biti izveden z minimalnim prerezom Al 150 mm2.
(2) V primeru izkazanih potreb po večji priključni moči območja pa bo potrebna izgradnja nove transformatorske postaje 20/0,4 kV prehodne izvedbe, s srednjenapetostnim (20 kV) priključnim vodom in pripadajočimi (0,4 kV) nizkonapetostnimi razvodi. Predvidena TP 20/0,4 kV se bo gradila v montažni betonski (kovinski) izvedbi kot samostojen objekt na lastnem odmerjenem zemljišču, do katere bo možen stalen dostop z osebnimi vozili in gradbeno mehanizacijo in katere lokacijo bo potrebno zagotoviti v središču obtežbe.
(3) Vključitev nove TP 20/0,4 kV v distribucijsko omrežje se zagotovi z vzankanjem le-te v načrtovan srednjenapetostni (20 kV) zemeljski vod tipa Al 150 mm2, ki bo potekal v cestnem svetu Podpeške ceste (parc. št. 3533/5, k.o. Brezovica) med TP Brezovica nadvoz in nadomestno TP Brezovica sever. Za vzankanje oziroma vključitev predvidene TP 20/0,4 kV v SN omrežje bo potrebno uporabiti 20 kV zemljske vodnike tipa Al 150 mm2.
(4) Zemljski vodi namenjeni napajanju obravnavanega območja se praviloma uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij, kjer to dopuščajo tehnični pogoji pa se lahko položijo v prosto zemljo.
(5) Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za novogradnjo na posameznem ureditvenem delu je potrebno izdelati še idejni projekt (IDP), v katerem bo natančno obdelan način priklopa novogradnje na celotnem območju. Za izdelavo idejnega projekta je potrebno zagotoviti ustrezne realne podatke o predvidenih objektih in potrebnih priključnih močeh. Izdelan idejni projekt je potrebno pri pripravi tehničnih rešitev v projektni dokumentaciji tudi upoštevati.
(6) Zaradi visoke obremenjenosti obstoječih srednje napetostnih napajalnih vodov na širšem obravnavanem območju, bo priključevanje in napajanje novih objektov iz elektroenergetskega omrežja na predmetnem ureditvenem območju, do izgradnje ustreznih ojačitev (nov srednjenapetostni izvod v smeri Notranjih Goric iz RP 20 kV Kozarje in povezave RP 20 kV Kozarje–RTP 110/20 kv Vič), omenjeno do zapolnitve razpoložljivih prenosnih zmogljivosti v obstoječem srednjenapetostnem omrežju.
54. člen
(javna razsvetljava)
Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
55. člen
(kabelsko-razdelilni sistem)
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
56. člen
(bazne postaje)
Bazne postaje mobilnih telekomunikacijskih operaterjev, ter ponudnikov brezžičnega interneta je dovoljeno postavljati samo izven poselitvenih območij, in sicer v razdalji najmanj 200 m od meje poselitvenega območja prikazanega v grafičnem delu odloka.
V območju polmera 900 m je dovoljena gradnja samo ene bazne postaje, ki mora služiti večim ponudnikom.
Pri umestitvi bazne postaje občinski svet izda posebno soglasje.
57. člen
(plinovod)
(1) Nadzorovani pas magistralnega plinovoda je 100 m širok pas na vsako stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora in drugih oseb ter načrtovanje in graditev objektov.
(2) Za odmike (odmik je odmik med osjo plinovoda in objektom merjeno od tlorisne razdalje skrajne točke gabarita objekta), ki so večji ali enaki varnostnemu odmiku in obenem znotraj nadzorovanega pasu, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovoda.
(3) Za vse graditve, katerih odmiki so manjši od varnostnih odmikov, je potrebno vložiti vlogo ministru, pristojnemu za energetiko. Obvezna priloga k takšni vlogi je mnenje upravljavca plinovoda. O dovolitvi ali zavrnitvi novih objektov, katerih odmik je manjši od varnostnega odmika, odloči minister, pristojen za energetiko v upravnem postopku.
(4) Varnostni pas omogoča varno obratovanje plinovoda in sega 5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu ima upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda.
(5) Pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(6) Objekte na obravnavanih območjih bo po izgradnji srednjetlačnega plinovodnega omrežja možno priključiti na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople sanitarne vode, kuhe in tehnologije.
(7) V primeru gradnje objektov pred izgradnjo srednjetlačnega plinovodnega omrežja zemeljskega plina je možno začasno predvideti postavitev samostojnih ali skupnih postaj uparjenega naftnega plina. Za oskrbo posameznih objektov iz skupnih postaj se predvidi izgradnja srednjetlačnega plinovodnega omrežja, ki se do uvedbe zemeljskega plina napaja iz skupne postaje uparjenega naftnega plina.
(8) Za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo plinovodov ali priključnih plinovodov ter priključitve na plinovodni sistem, bo potrebno na osnovi idejne (idejnega projekta) ureditve območja, potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje s strani Energetike Ljubljana d.o.o.
(9) Pred izdajo projektnih pogojev bo potrebno pri Energetiki Ljubljana d.o.o. za predvidene objekte naročiti izdelavo idejne zasnove (programske rešitve) gradnje plinovodnega omrežja.
57.a člen
(1) Objekti na območju, kjer je predvidena gradnja na zemljiščih parc. št. 372/65, 372/56, 372/57, k.o. Brezovica, se za potrebe ogrevanja, pripravo tople sanitarne vode, kuho in tehnologijo, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, priključijo na sistem zemeljskega plina. V primeru, da stavbe zadovoljujejo potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo delno z obnovljivimi viri energije, za preostali del potreb še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(2) Glavni distribucijski plinovod PE225 S2800 poteka južno od obravnavanega območja v cestišču Komarijske poti in po zmogljivosti omogoča zanesljivo oskrbo predvidenih objektov z zemeljskim plinom.
(3) Za oskrbo objektov z zemeljskim plinom bo potrebno po območju urejanja zgraditi glavno plinovodno omrežje in priključne plinovode, ki se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta. Gradnja glavnih plinovodov po območju urejanja je predmet komunalnega opremljanja.
(4) Za obravnavano območje mora biti izdelana idejna zasnova oskrbe območja z zemeljskim plinom, ki jo pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja potrdi upravljavec distribucijskega plinovodnega omrežja: Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.
(5) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 25/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o.o.).
IV. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
58. člen
(splošna določila)
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
59. člen
(varstvo zraka)
Treba je:
– ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti in sanirati onesnaževalce zraka.
60. člen
(varstvo pred hrupom)
Treba je:
1. zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru,
2. ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti,
3. izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi,
4. spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih, kadar le-ti motijo okolje.
61. člen
(varstvo voda in vodnih virov)
(1) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih.
(2) Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže.
(3) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi, odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.
(4) Varstvena območja vodnih virov z določitvijo varstvenih pasov so prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.
(5) Meje varstvenih pasov vodnih virov so določene v grafičnem delu odloka M 1:5000.
62. člen
(ukrepi za varovanje podtalnice)
(1) Vodovarstveno območje – 1. stopnja varovanja
V vodovarstvenem območju vodnega telesa s 1. stopnjo varovanja so dovoljene le dejavnosti, ki služijo oskrbi s pitno vodo. Območje mora biti ograjeno in opremljeno z opozorilno tablo. Kakršenkoli poseg v prostor, razen za potrebe vodovoda, je prepovedan. Dostop v območje je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda, inšpekcijskim organom ter pooblaščenim delavcem zdravstvenih organizacij za nadzor in spremljanje kakovosti vode.
V območju ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.
(2) Vodovarstveno območje – 2. stopnja varovanja
V vodovarstvenem območju vodnega telesa z 2. stopnjo varovanja je prepovedano izvajati posege v prostor in graditi objekte za dejavnosti, ki imajo lahko negativne vplive na vodni vir. To velja tudi za gradnje novih kmetij in cest. Dovoljene so le prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih hiš in njihove funkcionalne dopolnitve.
(3) Vodovarstveno območje – 3. stopnja varovanja
V vodovarstvenem območju vodnega telesa s 3. stopnjo varovanja je prepovedano graditi:
– proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti, ki lahko predstavljajo nevarnost za vodni vir;
– skladišča nafte in derivatov;
– nove komunalne in čistilne naprave;
– izkop gramoza.
(4) V vodovarstvenem območju vodnega telesa z 2. in 3. stopnjo varovanja je treba graditi:
– vodotesno kanalizacijo in nanjo priključiti vse (obstoječe in nove) objekte;
– utrjene prometne in manipulacijske površine s kontroliranim odvodom meteorne vode;
– greznice za individualne stanovanjske hiše (dokler javna kanalizacija ni zgrajena) v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Za vse dopustne posege v vodovarstveno območje vodnega telesa z 2. in 3. stopnjo varovanja, razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, mora investitor pridobiti oceno vpliva posega na vodni vir, ki jo izdela Inštitut za varovanje zdravja RS.
63. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.
(2) Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati:
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini,
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini,
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.
(3) Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov.”
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64. člen
(1) Ne glede na grafični del Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice je na parcelah številka 587/13, 587/11, 587/9, vse k.o. Brezovica, dovoljena izključno gradnja enostanovanjskih stavb.
(2) Ne glede na določila 11. člena je na zemljiščih parc. št. 372/65, 372/56, 372/57, k.o. Brezovica, dovoljenja gradnja storitvenih, servisnih, poslovnih, trgovskih, upravnih in obrtnih stavb, ter drugih stavb, ki služijo osnovni dejavnosti, pri čemer maksimalni gabarit novih stavb ne sme presegati višinskih gabaritov stavbe, v kateri je locirana Pošta Slovenije na Brezovici. V stavbah je dovoljena izvedba kleti oziroma je dovoljeno zagotoviti parkirna mesta tudi v kleteh posameznih stavb. V stavbah je dovoljeno opravljati vse dejavnosti, ki so vezane na dejavnost namembnosti stavbe oziroma pretežno namembnost stavbe, v primeru večnamenske stavbe, vezano na metodološko pojasnila in navodila za razvrščanje objektov po enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI). Na zemljiščih parc. št. 372/65, 372/56, 372/57, k.o. Brezovica, je dovoljena tudi izvedba ravnih streh.
(3) Ne glede na določbe 37. člena tega odloka, se dovoli na zemljišču parc. št. 1123/8, 1123/9, k.o. Brezovica, pozidanost gradbene parcele največ 60 % – za gradnjo gasilskega doma.
(4) Ne glede na določbe prve alineje prvega odstavka 11. člena tega odloka, se dovoli gradnja dvo- ali večstanovanjskih objektov – legalizacija že zgrajenih stanovanjskih objektov, na naslednjih zemljiščih:
– parc. št. 1095/16, 1095/17, 1095/18, 1095/19, 371/76, 371/77, 371/78, 2936/12, 215/4, 215/5, 369/52, 369/1, 266/1, 3530/5, 3530/7, 759/4, 759/13, vse k.o. Brezovica.
(5) Ne glede na določbe prve alineje prvega odstavka 11. člena tega odloka, se dovoli neskladna gradnja večstanovanjskih objektov, ki predstavlja že zgrajen večstanovanjski objekt s tremi zgradbami po tri stanovanja s skupno enotno kletjo na naslednjih zemljiščih 272/27, 272/28, 272/33, 272/34, vse k.o. Brezovica, ki je bil zgrajen po gradbenem dovoljenju št. 351-281/2008-10, z dne 7. 4. 2008.
Neskladnost gradnje po gradbenem dovoljenju št. 351-281/2008-10, z dne 7. 4. 2008, se nananša na:
– etažnost: K+P+N+M oziroma N + podstrešje – terasa
– največja višina objekta (od terena do slemena) je 14,85 m
– streha je dvokapna z različnima naklonoma – min. naklon znaša 16 stopinj, max. pa 60 stopinj
– faktor zazidanosti je lahko večji od 40 %
– dovoljena je gradnja lomljenih opornih zidov.
65. člen
(1) 2. točka 6. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za planske celote V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice se razlaga tako:
»da je samostojna stanovanjska stavba enostanovanjska stavba (11100 CC-SI), ki se v medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne stika z nobeno stranico s sosednjo enostanovanjsko stavbo.«
(2) Določbe prvega odstavka 50. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za planske celote V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice se razlagajo in razumejo tako:
»da so energetski objekti lahko tudi objekti z dejavnostjo 35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro – le podrazred 35.119 v skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti, ter da se gradnja energetskih objektov razreda – CC-SI 35119 predpisa o klasifikaciji stavb lahko gradi na celotnem območju planskih celot, med katere spadajo tudi planske celote, ki so namenjene območju za gradnjo stanovanjskih stavb z morfološko enoto z oznako 2.«
66. člen
(prenehanje uporabe)
Vsa določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 87/06, 101/06 – popravek, 15/09, 104/09, 58/11, 76/11, 36/12, 35/13, prenehajo veljati z dnem uveljavitve tega odloka.
67. člen
(dokončanje postopkov)
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih odlokov.
(2) Postopki izdaje smernic in projektnih pogojev nosilcev urejanj prostora in soglasodajalcev, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka.
68. člen
(vpogled)
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri Občini Brezovica in Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik.
69. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor ter občinska inšpekcija.
70. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. izv. 38/2013
Brezovica, dne 6. novembra 2013
Župan
Občine Brezovica
Metod Ropret l.r.