Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2013 z dne 4. 10. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2013 z dne 4. 10. 2013

Kazalo

2991. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PO 7 (Podbrezje - Britof – jug), stran 9058.

Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 – ZPNačrt-A) in Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja PO 7 (Podbrezje - Britof – jug) (Uradni list RS, št. 7/11) in 12. ter 78. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07, 29/12) je Občinski svet Občine Naklo na 18. redni seji dne 18. 9. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PO 7 (Podbrezje - Britof – jug)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/10) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za območje PO 7 (Podbrezje - Britof – jug) v digitalni in analogni obliki, razen smernic, mnenj in izjav, ki so samo v analogni obliki.
(2) OPPN je izdelal Domplan d.d. Kranj, Bleiweisova 14, Kranj; Enota Škofja Loka, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka pod številko projekta UD 442 – 68 – 11.
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje:
A) Tekstualni del:
I. Splošne določbe
II. Opis prostorske ureditve
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje Kulturne dediščine
VI. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
X. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti področnega načrta
XI. Končne določbe
B) Grafični del:
2.1. Izsek iz kartografske dokumentacije OPN Občine Naklo – Načrt namenske rabe prostora M 1:2500;
2.2. Lega prostorske ureditve v širšem prostoru s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:5000;
2.3. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000;
2.4. Načrt ureditvenega območja s prikazom funkcionalnih enot M 1:500;
2.5. Geodetski načrt območja OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500;
2.6. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo M 1:500;
2.7. Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje M 1:500;
2.8. Karakteristična prereza M 1:500;
2.9. Zasnova projektnih ureditev prometa ter energetske in komunalne infrastrukture M 1:500;
2.10. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:500;
C) Priloge
3.1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – LI
3.2. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja "PO 7" (Podbrezje - Britof – jug)
3.3. Prikaz stanja prostora
3.4. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
3.5. Strokovne podlage za pripravo OPPN
3.6. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
3.7. Stališča do pripomb in predlogov k dopolnjenemu osnutku OPPN
3.8. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN
3.9. Tehnični elementi za zakoličbo.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(območje OPPN)
(1) Območje prostorske ureditve PO 7 Podbrezje - Britof – jug se na severnem delu navezuje na enoto urejanja PO 3 Podbrezje - Britof, na vzhodni, južni in zahodni strani pa meji na gozdne površine PG2.
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele št.: 748, 809/2, 810, 817 in 818/2, vse k.o. Podbrezje.
(3) Velikost območja je 0,507 ha.
4. člen
(ureditve izven območja OPPN)
(1) Izven območja OPPN je predvidena rekonstrukcija in izgradnja vse potrebne prometne, energetske in komunalne infrastrukture za nemoteno izvedbo in uporabo objektov znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Obstoječi gozdni poti s parcelnima št. 1625 (cesta A) in 1627 (cesta B), obe k.o. Podbrezje, se rekonstruirata v celotni dolžini, s katero mejita na območje občinskega podrobnega prostorskega načrta. Gozdna pot s parc. št. 1625 (cesta A), k.o. Podbrezje se rekonstruira do priključka na državno cesto R2 Naklo (Kranj Z)–Podtabor, odsek 1428.
Rekonstrukcija bo pri cesti A posegala na parcele št. 812/2, 816/2, 815/2, 811/1 in 820, vse k.o. Podbrezje, pri cesti B pa na parc. št. 748, 749, 1628, 809/1, 818/1, 819/2 in 819/3, vse k.o. Podbrezje. Rekonstrukcija ceste A v dolžini od območja OPPN do priključka na državno cesto R2 Naklo (Kranj Z)–Podtabor bo posegala na parcele št. 1625, 811/2, 747/2, 746/2, 746/3, 746/4 in 748, vse k.o. Podbrezje.
(3) Ob južnem zaključku cest A in B se uredita obračališči. Ob južnem zaključku ceste A se uredi tudi prostor za občasno sortiranje, skladiščenje in nakladanje gozdnih lesnih proizvodov ter za parkiranje vozil uporabnikov gozda. Obračališči, občasni skladiščni prostor in parkirišča bodo locirani na parc. št. 820 in 819/3, k.o. Podbrezje.
(4) Po izgradnji primarnega plinovoda, ki bo potekal od MRP Naklo do predvidene asfaltne baze Gača (PE 160) bo možna izgradnja sekundarnega voda s tlakom 4 bar za oskrbo obstoječe in predvidenih stanovanjskih objektov v območju OPPN.
(5) Trasa javnega vodovoda za potrebe oskrbe območja OPPN PO7 s sanitarno in požarno vodo bo potekala od obstoječega nadtalnega hidranta (št. 32), ki se nahaja na parceli št. 746/2, k.o. Podbrezje, preko parc. št. 1625, 748 in 1627, vse k.o. Podbrezje.
(6) Po izgradnji kanalizacijskega sistema za celotno naselje Podbrezje bo možno objekte območja OPPN PO7 priključiti na predvidena kanala F1 in F2. Kanal fekalnih odpadnih vod bo potekal po parcelah s št. 1625 in 1627, obe k.o. Podbrezje.
(7) Meteorne vode iz obeh rekonstruiranih cest se preko požiralnikov na parcelah št. 1625 in 1627, k.o. Podbrezje vodijo v ponikovalnice, ki so locirane na parc. št. 811/1, 816/2, 748 in 809/2, k.o. Podbrezje.
(8) Oskrba z električno energijo se bo vršila iz TP Britof – Podbrezje preko obstoječega NN kabla, ki poteka po parceli št. 1625, k.o. Podbrezje do parcele 748, k.o. Podbrezje.
(9) Po izgradnji plinifikacije za naselje Podbrezje bo možna priključitev območja na plin.
5. člen
(predvideni posegi v območju)
V območju OPPN PO7 je predvidena:
– gradnja petih samostojnih enostanovanjskih objektov (A1–A5) z zunanjo ureditvijo (dostopi in dovozi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in zelene površine);
– legalizacija obstoječe enostanovanjske hiše (B6) z zunanjo ureditvijo (dostopom in dovozom do objekta, funkcionalne prometne površine ob objektu in zelene površine);
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in internih dovoznih cest.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Zemljišča predvidena za pozidavo so v naravi gozdne površine, delno pa zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k nelegalno zgrajenemu stanovanjskemu objektu. Ležijo na južnem robu naselja Podbrezje Britof, ki ga obkrožajo površine gozda Novine.
(2) Območje OPPN PO7 se bo preko vzhodne (B) in zahodne (A) rekonstruirane ceste navezovalo na državno cesto R2 Naklo (Kranj Z)–Podtabor, odsek 1428. Gospodarska javna infrastruktura je delno izvedena do območja OPPN (vodovodno omrežje, NN elektro omrežje), fekalna kanalizacija bo zgrajena skladno z občinskim programom komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč. Do takrat se bodo objekti priključevali na dvoprekatne greznice na čiščenje. Kanalizacijsko omrežje znotraj območja se izvede tako, da bo možna priključitev objektov na predvidena kanala F1 in F2. Meteorna kanalizacija območja bo vezana na ponikovalnice.
(3) Nova pozidava se v gabaritih, razmerjih in oblikovanju fasad zgleduje po kakovostni tipologiji obstoječih objektov.
(4) Glede na to, da se območje predvidene pozidave stanovanjskih objektov nahaja sredi gozdnih površin, bo potrebno sočasno z gradnjo vzdrževati obstoječi gozdni rob ob cesti A, ki je od predvidenih stanovanjskih objektov odmaknjen 20.00 m (proti zahodu), na južni in vzhodni strani je odmaknjen od predvidenih objektov 32.00 m. S tem bo zagotovljeno osončenje objektov in varen odmik od gozdnega roba za višino dreves.
(5) Predvidena ureditev in stanovanjski objekti ne bodo vplivali na osončenje sosednjih objektov in ne bodo poslabševali varnosti pred požarom in naravnimi nesrečami.
7. člen
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Posegi v prostor morajo biti skladni z elementi prikazanimi na situaciji: Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje (list št. 2.7.).
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati, lahko se jo dotikajo, ali so od nje odmaknjene v notranjost
– gradbena meja v pritličju (GMp) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati v pritličju
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo
– oznaka ulice – označuje tip načrtovane prometne površine
– zbirno in odjemno mesto za odpadke – določa lego in gabarite načrtovanih zbirnih in odjemnih mest za odpadke v obravnavanem prostoru
– smer slemena določa smer loma strešine
– indeks zazidanosti = gradbena parcela/stavbišče
– enostavni objekti so grajeni na stavbišču.
8. člen
(rešitve načrtovanih objektov in vrste dopustnih dejavnosti)
Ureditveno območje OPPN PO7 Podbrezje - Britof – jug je razdeljeno na tri funkcionalne enote (FE):
– FE(1) – obsega parcelo na kateri je zgrajen stanovanjski objekt brez ustreznih dovoljenj – legalizacija;
– FE(2) – obsega parcele na katerih je predvidena gradnja samostojnih enostanovanjskih objektov A1–A5;
– FE(3 – )obsega del obstoječe gozdne ceste in del obstoječe gozdne poti, ki se rekonstruirata v dolžini do urejenih obračališč in prekvalificirata v občinski cesti (cesta A na zahodni strani in cesta B na vzhodni strani).
Meje funkcionalnih enot so prikazane na situaciji: Načrt funkcionalnega območja s prikazom funkcionalnih enot (list št. 2.4.).
FE(1) – Znotraj funkcionalne enote 1 je zgrajen enostanovanjski objekt, ki se legalizira pod pogoji iz tega odloka.
FE(2) – območje funkcionalne enote 2 je namenjeno izgradnji petih samostojnih stanovanjskih objektov. Zasnova celotnega območja sledi obe napajalni cesti, ki potekata v smeri S–JZ in S–JV. Temu je podrejena tudi orientacija predvidenih objektov in dovozi na gradbene parcele.
Stanovanjski objekti sledijo napajalnima cestama z minimalnim odmikom pritlične ali kletne etaže in sicer 6,00 m od roba asfalta ceste A in minimalno 4,00 m od roba asfalta ceste B.
FE(3) – območje funkcionalne enote 3 je namenjeno izgradnji, napajalnih cest, ki potekata v smeri S–JZ (cesta A) in S–JV (cesta B). Znotraj obeh cest bo zgrajena vsa potrebna komunalna infrastruktura.
V območju FE(1) in FE(2) je predvidena izgradnja šestih enodružinskih samostojnih stanovanjskih objektov z infrastrukturo. V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin (do bruto 30 %) nameniti opravljanju dejavnosti, in sicer delo na domu brez prekomernih vplivov na bivanjsko okolje in se odvijajo v zaprtih prostorih (npr. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške storitve).
IV. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
9. člen
(vrste gradenj)
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov; klet ali pritličje se lahko nameni tudi dejavnostim, ki so opredeljene v 8. členu odloka;
– gradnja garaž ali pokritih parkirišč;
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi;
– gradnja opornih zidov;
– postavitev urbane opreme, ureditev ulic, zasaditev.
10. člen
(gabariti objektov)
(1) Enodružinski stanovanjski objekti A1–A5
– Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskih objektov je podolgovata, širina objektov je lahko 7,00–8,00 m, dolžina pa minimalno 11,00 m in maksimalno 12,00 m (če je zagotovljen minimalni odmik od parcelne meje 4.00 m).
– Členitev tlorisov ni dovoljena.
– Maksimalna velikost pokritega parkirišča je 6.00 x 6.00 m (če je zagotovljen odmik od parcelne meje 1.50 m).
– Višinski gabarit objektov je: klet, pritličje in mansarda (K + P + M), pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v teren. Višina kolenčnega zidu je maksimalno 1.20 m + lega.
– Kota pritličja objektov lahko sega največ 0.50 m nad koto urejenega terena ob objektu oziroma predvideno višino ceste ob uvozu na parcelo.
– Objekti so lahko klasično ali montažno grajeni.
– Strehe na objektih morajo biti simetrične dvokapnice s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta in v naklonu od 40°–45°. Pri nadstreških za parkirišča mora biti streha ravna. Višina slemena frčad je lahko na isti višini kot sleme osnovne strešine ali nižja od slemena osnovne strešine. Strešine frčad se izvedejo v enakem naklonu kot osnovna strešina.
(2) Enodružinski stanovanjski objekt (B6) – že zgrajen
– Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskega objekta je podolgovata, širina objekta je 8.25 m (12.20 m z izzidki), dolžina pa 12.10 m (12.95 m z izzidki).
– Tlorisna velikost pokritega parkirišča je lahko 6.00 x 9.00 m.
– Višinski gabarit objekta je: klet, pritličje in mansarda (K + P + M), klet je v celoti vkopana v teren. Višina kolenčnega zidu je 1.20 m + lega.
– Kota pritličja objekta je 0.03 nad koto urejenega terena ob objektu.
– Objekt je lahko klasično grajen.
– Streha na objektu je simetrična dvokapnica s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta (v smeri V–Z) v naklonu 40°.
– Pri nadstrešku za parkirišča mora biti streha ravna in skrita za strešnim vencem.
11. člen
(oblikovanje zunanje podobe objektov)
(1) Objekti so postavljeni vzporedno ali pravokotno na os dovozne ceste. Gradbene meje objektov ob cesti ni mogoče spreminjati.
(2) Višina objektov je razvidna iz situacije: Karakteristična prereza (list št. 2.8.).
(3) Arhitektonsko oblikovanje stavb
– Fasadne odprtine morajo biti pravokotne ali kvadratne oblike.
– Fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v beli ali svetlo sivi barvi v kombinaciji z lesom v naravni barvi in v kombinaciji z naravnim kamnom.
– Strešine morajo biti izvedene v enotni temno sivi kritini.
– Napušči ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov.
– Ravni deli streh nad pokritim parkiriščem so skriti za strešnim vencem.
– Balkonske ograje so lahko lesene v naravni barvi ali kovinske v sivi barvi.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti
Vrtne ute, lope, ekološki otoki, kompostniki, drvarnice in nadstrešnice morajo slediti oblikovanju in materialom matičnega stanovanjskega objekta.
12. člen
(lega objektov na zemljišču)
(1) Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami v toleranci ±0,50 m glede na konfiguracijo terena.
(2) Vsi objekti in ureditve morajo biti odmaknjeni od sosednjega gozda za višino odraslih dreves, v nasprotnem primeru mora investitor prevzeti odgovornost za poškodbe na njegovem objektu in nepremičninah, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje z gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic ali gozdarski promet po prometnicah v gozdnem prostoru.
(3) Lega objektov in javnih površin je razvidna iz situacije: Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje (list št. 2.7.).
13. člen
(ureditev okolice)
Vsi dostopi do objektov, pešpoti in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Višinske terenske razlike se morajo premoščati s travnimi brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le v primeru, da ni možno razlike v nivoju terena izvesti z brežino. Maksimalna višina opornih zidov je 1,50 m. Oporni zidovi morajo biti zgrajeni iz kamna lomljenca in v maksimalni meri zazelenjeni.
Ograje je možno postavljati na parcelne meje dogovorno med sosedi. Odmik ograj od notranjih napajalnih cest (cesti A in B) je 0,50 m. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,00 m. Kot medposestne ograje so dovoljene žive meje ali leseni plotovi. Zasaditve vrtov in živih mej morajo biti izvedene iz avtohtonih dreves in grmovnic, ki niso prenašalke hruševega ožiga. Ciprese niso dovoljene. Ustvarja naj se linijske strukture v prostoru, ki jih tvori drevesna in grmovna vegetacija za zmanjševanje negativnega vpliva na tu živeče organizme.
Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico objektov zahumuzirati, zatraviti in zasaditi.
14. člen
(stopnja izkoriščenosti)
Indeks zazidanosti ne sme preseči 0,35. Najmanj 25 % parcele mora biti ozelenjene.
15. člen
(parcele za gradnjo)
Velikost in oblika parcel za gradnjo enodružinskih stanovanjskih objektov je razvidna iz situacije: Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo (list št. 2.6.).
V. ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
16. člen
Načrtovana komunalna oprema obsega:
ceste in druge prometne površine, dovoze, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, fekalno kanalizacijo s priključkom na ČN, elektriko, javno razsvetljavo, plin in telekomunikacijsko omrežje.
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz situacije: Zasnova projektnih rešitev prometa ter energetske in komunalne infrastrukture (list št. 2.9.).
Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno priključevanje posameznih objektov.
Vse objekte je obvezno priključiti na:
– lokalni cesti A (s parc. št. 1625, k.o. Podbrezje) in cesto B (s parc. št. 1627, k.o. Podbrezje);
– elektro omrežje;
– javni vodovod;
– fekalno kanalizacijo s priključkom na ČN. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja s ČN so objekti priključeni na dvoprekatne greznice na praznjenje;
– telekomunikacijsko omrežje;
– plinsko omrežje;
– elektroenergetsko omrežje.
1. Ceste in druge prometne površine
1.1. Ceste
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo z osrednjo zbirno cesto "A" priključeno na državno cesto R2 Naklo (Kranj Z)–Podtabor, odsek 1428. Rekonstruira se tudi obstoječa gozdna pot v napajalno cesto B na vzhodnem robu območja OPPN.
(2) Predvidena je rekonstrukcija cest A in B:
– popravi se horizontalni potek osi cest A in B;
– prečni profil se popravi tako, da se cesti razširita;
– višina cestišč se prilagodi uvozom na predvidene parcele za gradnjo;
– na koncu asfaltnega vozišča cest A in B se izvedeta obračališči;
– ob delu rekonstruirane ceste A se izvede pločnik za pešce;
– prečni profil ceste A (vzdolž pločnika) je:
    asfaltno vozišče    2 x 2.00 m = 4.00
                        m
    robnik              2 x 0.15 m = 0.30
                        m
    pločnik             1 x 1,00 m = 1,00
                        m
– prečni profil ceste A (od konca pločnika do obračališča) je:
    asfaltno vozišče    2 x 1.75 m = 3.50
                        m
    robnik              1 x 0.15 m = 0.15
                        m
    bankina             1 x 0.50 m = 0.50
                        m;
– prečni profil ceste B je:
    asfaltno vozišče    2 x 1.75 m = 3.50
                        m
    robnik              1 x 0.15 m = 0.15
                        m
    bankina             1 x 0.50 m = 0.50
                        m;
– v vozišču širine 3.50 m je predvidena tudi 0.50 m široka mulda za odvajanje padavinskih vod;
– meteorne vode se preko požiralnikov stekajo v ponikovalnice.
(3) Za načrtovanje posegov je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam upravljavca državnih cest.
1.2. Motorni promet
Motorni promet v novem naselju se bo odvijal po vozišču cest "A" in "B".
1.3. Kolesarski promet
Kolesarski promet se bo odvijal po vozišču cest "A" in "B" (mešani promet).
1.4. Peš promet
Ob delu rekonstruirane ceste A se izvede pločnik za pešce. Ta se preko prehoda za pešce na drugi strani vozišča nadaljuje do državne ceste R2 Naklo (Kranj Z)–Podtabor.
Na območju vozišč cest "A" in "B" brez pločnika bodo pešci hodili vzdolž vozišča (mešani promet).
1.5. Mirujoči promet
Parkirna mesta so predvidena v sklopu parcele za gradnjo posameznega stanovanjskega objekta. Na vsaki parceli za gradnjo stanovanjskega objekta je predvidena gradnja vsaj dveh parkirnih mest, stanovanjski objekt B6 pa ima štiri parkirna mesta. Skupnih parkirnih površin ni.
1.6. Arhitektonske ovire
(1) Na vseh komunikacijah se izvedejo klančine z naklonom največjim 1:13.
(2) Pri načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je potrebno zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
2. Oskrba z vodo
2.1. Vodovod
(1) V območju OPPN PO7 je predvidena izgradnja novega javnega vodovoda. Vodovod se bo priključeval na obstoječe vodovodno omrežje, ki se zaključuje z obstoječim nadtalnim hidrantom na SV strani območja. Celotno vodovodno omrežje bo potekalo po dostopnih poteh.
(2) Vodovod ob cesti A bo zgrajen v ceveh iz nodularne litine (LTŽ-DUKTIL) Ø100 mm. Zaključen bo na zunanjem zahodnem robu območja OPPN z nadtalnim hidrantom na parc. št. 820, k.o. Podbrezje. Vozlišče se izvede tako, da bo omogočeno nadaljevanje vodovoda proti naselju Gobovce.
(3) Vodovod v cesti B bo zgrajen v ceveh iz nodularne litine (LTŽ-DUKTIL) Ø 80 mm. Zaključen bo z nadtalnim hidrantom na parc. št. 820, k.o. Podbrezje.
(4) Hišni priključki se predvidijo na vsaki posamezni gradbeni parceli. Hišni vodovodni priključki se predvidijo s cevmi iz polietilena za oskrbo s pitno vodo. Lokacijsko naj cev vstopa na posamezno zemljišče na mestu kjer ni predvidenih voznih površin, in sicer največ 1.00 m v zemljišče posamezne gradbene parcele. Vodovodno omrežje mora potekati po skupnih površinah in dostopnih poteh.
(5) Obstoječi objekt, ki je predmet legalizacije bo možno priključit na novo vodovodno omrežje pod enakimi pogoji kot predvideni objekti.
(6) Varovalni pas javnega vodovoda je širine 3,00 m merjeno na vsako stran od osi cevi vodovoda. V varovalnem pasu javnega vodovoda gradnja novih objektov ni dovoljena, prav tako ni dovoljeno spreminjati niveleto terena, saditi sadnega ali okrasnega drevja in vgrajevati cisterne, plinske posode, graditi opornih zidov, zaščitne ograje i.p.d.. Vodovodni napravi mora biti zagotovljen dostop za vzdrževanje in upravljanje.
2.2. Hidrantno omrežje
(1) Za zaščito pred požarom sta v območju OPPN predvidena dva nova nadtalna hidranta.
(2) Pred hidrantom mora biti vgrajen zaporni ventil.
(3) Hidranti morajo biti locirani na vidnem mestu in morajo biti stalno dostopni, da bodo služili svojemu namenu. Lokacija hidrantov ne sme biti na lokaciji gradbene parcele. Lokacije hidrantov so razvidne iz situacije: Zasnova projektnih rešitev prometa ter energetske in komunalne infrastrukture (list št. 2.9.).
3. Odvajanje odpadnih voda
(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja.
(2) V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je predviden ločen sistem odvodnjavanja in kanalizacije.
(3) Glede na namembnost objektov ni pričakovati tehnoloških odpadnih vod. Eventualne tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno ter pred odtokom v javno kanalizacijo obdelati do stopnje, ki jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo.
(4) Kanali in posamezni hišni priključki, morajo biti zgrajeni iz materialov in na način, ki zagotavlja vodotesnost zgrajenega sistema, vključno z jaški. Vsi jaški so premera 80 cm in tovarniško izdelani.
3.1. Fekalna kanalizacija
(1) Fekalne odplake se do izgradnje javne kanalizacije vodijo v greznice na čiščenje.
(2) Po izgradnji kanalizacijskega sistema za celotno naselje Podbrezje, pa se objekti priključijo na predvidena kanala F1 in F2 s priključkom na čistilno napravo.
(3) Globina kanala mora zadostovati za gravitacijsko priključevanje iz pritličij objektov. Za odvodnjavanja iz kletnih prostorov pa bo potrebno prečrpavanje.
3.2. Meteorna kanalizacija
(1) Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode se vodijo v ponikovalnice. Ponikanje mora biti urejeno tako, da ne pride do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin.
(2) Odtok iz utrjenih in parkirnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. Odtoki se uredijo preko ustreznih lovilcev olj, katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je skladno s standardom SIST EN 858-2.
(3) Za ureditev ponikovalnic je potrebno pridobiti geološko poročilo iz katerega bo razvidna sestava terena in na podlagi ponikovalnega preizkusa prikazana zmožnost ponikanja padavinskih voda.
4. Elektroenergetsko omrežje
(1) Obravnavano območje je opremljeno z NN kablom za napajanje obstoječe stanovanjske hiše, ki pa ni primeren za vključevanje novih odjemalcev.
(2) Za potrebe napajanja vseh obstoječih odjemalcev južno od državne ceste R2 Naklo (Kranj Z)–Podtabor in novih odjemalcev v območju OPPN PO7 bo potrebno zgraditi nov NN izvod iz obstoječe TP 0680 Britof – Podbrezje do območja OPPN PO7.
(3) Za napajanje novih odjemalcev z električno energijo se predvidi izgradnja novega NN kabelskega omrežja do priključno merilnih omaric lociranih na parcelnih mejah posameznih objektov, ki morajo biti dostopne z javnih površin.
(2) Nizkonapetostna kabelska kanalizacija bo potekala v cesti A in B. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati projekt elektrifikacije celotnega območja s priključnimi kablovodi, ki mora biti izdelan v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter ga posredovati v pregled in potrditev v Elektro Gorenjske d.d., Službi za tehnično dokumentacijo.
4.1. Javna razsvetljava
(1) Javna razsvetljava je načrtovana ob cesti A in B. Omrežje bo položeno v kabelsko kanalizacijo, ki naj poteka vzporedno s traso nizkonapetostne kabelske kanalizacije. Javna razsvetljava se izvede z nizkimi uličnimi svetilkami, ki svetijo navzdol. Napajanje se izvede preko prižigališča, ki se navezuje na TP Britof – Podbrezje.
(2) Javne površine naj se osvetljujejo tako, da bo negativen vpliv na tu živeče organizme čim manjši.
5. Plinovodno omrežje
(1) Po izgradnji primarnega plinovoda, ki bo potekal od MRP Naklo do predvidene asfaltne baze Gača (PE 160) bo možna izgradnja sekundarnega voda s tlakom 4 bar za oskrbo obstoječih objektov in predvidenih stanovanjskih objektov v območju OPPN.
6. Ogrevanje objektov
(1) Ogrevanje objektov je individualno.
(2) Ogrevanje objektov naj se zagotavlja z energetsko obnovljivimi viri, ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.
(3) Sevanje sonca se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi, in steklenjaki ali z aktivnimi solarnimi sistemi, sončni kolektorji, sončne celice).
(4) V primeru, da izbrani energent za ogrevanje zahteva zunanji rezervoar, mora biti lokacija tega na parceli za gradnjo stanovanjskega objekta. Rezervoar ne sme biti vidno izpostavljen, lokacija se zazeleni ali kako drugače ogradi.
7. Telekomunikacijsko omrežje
(1) Znotraj občinskega podrobnega prostorskega načrta se predvideva izgradnja telefonskih priključkov napajanih iz napajalne telefonske centrale Podnart. Celotna predvidena ureditev se bo navezovala na obstoječo priključno točko telekomunikacijske omarice na drogu pri objektu Podbrezje 125.
(2) Investitorji predvidenih objektov morajo za vključitev na javno telekomunikacijsko omrežje omogočiti Telekomu Slovenije d.d., izvedbo telekomunikacijskega omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop tangiranih zemljišč in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.
(3) Po zemljiščih območja OPPN potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d., katere je potrebno pred pričetkom del označiti in ustrezno zaščititi. Prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav je potrebno projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji Telekoma Slovenije d.d. Za prestavitev obstoječih telekomunikacijskih naprav mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč.
8. Ravnanje z odpadki
(1) Za zbiranje odpadkov so predvidene lokacije tipskih zabojnikov – ekološki otok ob tlakovanih uvozih znotraj parcele. V času odvoza odpadkov morajo biti dostopni vozilu pooblaščene organizacije. Zbirna in prevzemna mesta za odpadke so locirana ob cestah A in B.
(2) Biološke odpadke se odlaga na kompostnike, predvidene na vrtu vsake stanovanjske hiše.
(3) Izkopne materiale je potrebno trajno deponirati izključno na za to določene deponije oziroma jih uporabiti na parceli za gradnjo kot nasipni material.
(4) Rušitveni odpadki na območju OPPN niso predvideni. Ostanki gradbenih odpadkov se deponirajo na deponiji ostalih odpadkov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
17. člen
1. Varstvo kulturne dediščine
Na območju OPPN ni varovane kulturne dediščine zato izdaja kulturnovarstvenih smernic in kulturnovarstvenega mnenja ni potrebna.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
18. člen
1. Varstvo pred hrupom
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v III. Območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2) V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom.
(3) Zagotavljanje dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovana območja hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi zaščita pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste ter izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja.
2. Varstvo tal
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene poti ter deponije se uporabljajo infrastrukturne površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine oziroma na površine parcel obstoječih objektov.
(3) Humus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njegovo rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,20 m.
(4) Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
3. Varstvo voda
(1) Vse posege na gozdnih in stavbnih zemljiščih je potrebno načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(2) Odtok iz utrjenih in parkirnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode.
3. Varstvo zraka
(1) Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest.
(2) Objekti morajo biti ogrevani z ekološko čistimi viri (plin, biomasa, sonce).
(3) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene mere.
(4) Zagotoviti je potrebno racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb.
4. Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
(1) Za osvetljevanje javnih in zasebnih zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne in visokotlačne). Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(2) Osvetljevanje območja, dovoznih cest, parkirišč in objektov naj bo zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne osvetljujejo. Preprečevanje svetlobnega onesnaževanja sosednjih gozdnih površin se izvaja z zasenčenjem svetilk proti gozdu.
5. Ohranjanje narave
(1) Na območju OPPN ni zavarovanih območij, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000), ekološko pomembnih območij in naravnih vrednot. Na območju OPPN pa se nahajajo zavarovane vrste netopirjev, še zlasti je pomembno zatočišče (kotišče) vejicatega netopirja (Myotis emarginatus), na vplivnem območju pa se nahaja črna točka (odsek ceste z množičnim povozom) za dvoživke.
(2) Za osvetljevanje vseh zunanjih površin se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico; kjer je možno naj se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop, da ne bo osvetljevanja v nočnem času.
(3) V okviru zunanjih površin stanovanjskih objektov naj se ohrani grmovna in drevesna vegetacija za preprečevanje negativnega vpliva na tu živeče organizme.
(4) Zaradi povečane obremenitve na lokalni cesti SZ od stanovanjskih objektov naj se primerno uredi prometni režim (zmanjšanje hitrosti) in signalizacija, da bo povoz dvoživk v pomladnem in jesenskem času čim manjši.
6. Ohranjanje funkcij gozdov
(1) Objekti ter pripadajoče komunalne, prometne in zunanje ureditve morajo biti zgrajeni, postavljeni oziroma urejeni tako, da ne bodo ovirali ali onemogočali rabe dovozne ceste A oziroma B za gospodarjenje z gozdovi v zaledju predvidene gradnje.
(2) Na gozdnih zemljiščih in nekategoriziranih prometnicah v gozdnem prostoru je dopustno posegati le v obsegu, ki ga zahtevajo minimalni tehnični normativi za komunalne objekte in za izvedbo gradnje (delovni pas).
(3) Po končani vgradnji vodov ter zgraditvi drugih komunalnih objektov in ureditev je potrebno sanirati prizadete gozdne sestoje, drevesa, brežine, tla, prometnice v gozdnem prostoru ter začasne gradbene površine in transportne poti tako, da bodo zagotovljeni varstvo pred erozijo tal, mehanska in biološka stabilnost gozdnih robov, ohranjenost krajinske podobe in biocenotska ohranjenost.
(4) Posegi morajo biti izvedeni tako, da ne bodo povzročali škode na sosednjem gozdnem robu, na gozdnih tleh in na prometnicah v gozdnem prostoru.
(5) Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo zavarovati vegetacijo sosednjega gozdnega roba in telo prometnic v gozdnem prostoru pred poškodbami.
(6) Za dela v gozdu se uporabljajo stroji oziroma naprave, razen odprtih mazalnih sistemov verižnih žag, ki ne puščajo sledi olj in drugih maziv in imajo ustrezno opremo za preprečitev oziroma sanacijo morebitnega razlitja olj.
(7) Morebitni odvečni odkopni in gradbeni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd.
(8) Investitor mora prevzeti odgovornost za poškodbe na njegovih objektih, ureditvah in nepremičninah, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje z gozdom ali ujme ter sanacija njegovih posledic ali gozdarski promet po prometnicah v gozdnem prostoru.
(9) Drevje, ki bi ga bo potrebno posekati zaradi zadevnih posegov v gozdni prostor, se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom del se na podlagi dovoljenja za poseg v prostor na terenu jasno označi obseg posega. Drevje za posek označi in evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove Slovenije.
7. Osončenje
Oblikovanje objektov in razpored prostorov mora omogočiti 45º kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
19. člen
(zaščita)
(1) Vsi objekti na območju OPPN morajo biti dimenzionirani in projektirani Ustrezno glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se Občina Naklo nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,2.
(2) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
20. člen
(stabilnost terena)
(1) Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti temeljnih tal ter o pogojih temeljenja za objekte.
(2) Temeljna tla posameznih objektov mora zapisniško prevzeti geomehanik.
21. člen
(varstvo pred požarom)
(1) V OPPN so upoštevani pogoji Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07, 9/11, 83/12). Zagotovljeni so zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni ukrepi (požarna ločitev) in zagotovitev zadostne količine požarne vode iz javnega vodovodnega omrežja preko nadzemnih hidrantov. Manipulacijske površine ob objektih omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in zagotavljajo delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine.
(3) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji o požarni varnosti, je potrebno v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«.
IX. TOLERANCE
22. člen
(1) Pri določanju višinske kote objekta so dovoljene tolerance do +50 cm s tem, da kota objekta in dovoz ne vplivajo na varnost cestnega prometa.
(2) Tlorisne gabarite se lahko presega z balkoni, ki so lahko zamaknjeni iz gabarita stavbe do 1,50 m.
(3) Objekt je možno izvesti brez kleti, kakor tudi z neizkoriščenim podstrešjem.
(4) Dovoljeno je tudi odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane v grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana določila tega odloka. Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli za gradnjo, ki je prikazana v grafičnih prilogah.
(5) Dovoljene so tudi tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
X. NAČRT PARCELACIJE
23. člen
Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.6. – Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej parcel za gradnjo in objektov v naravo. Parcele za gradnjo so določene z lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu in so razvidne iz grafične priloge.
XI. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
24. člen
(etapnost izvedbe)
Ureditve v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se bodo odvijale v fazah:
– prva faza obsega dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne infrastrukture predvidenega naselja in priključke nanje, izgradnja cestnega omrežja in priključek ceste na državno cesto ter izgradnja infrastrukture znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
– Druga faza obsega gradnjo stanovanjskih objektov z garažami ali s pokritimi parkirišči.
25. člen
(tehnični pogoji za projektiranje)
Za vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu, je pred izdajo gradbenega dovoljenja k projektni dokumentaciji (PGD) potrebno pridobiti soglasje pristojnega soglasjedajalca.
Širine in radiji cestnih priključkov ter elementi občinskih cest morajo biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma prometa. Cestni priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste na katero se priključujejo. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnih priključkov na občinske ceste (izračunani preglednostni trikotniki). Investitor je dolžan območje notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme pritekati na javno cesto ali na njej zastajati.
26. člen
(obveznosti v času gradnje)
V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane;
– ob izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati na za to predvideni lokaciji;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XII. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
27. člen
Občinski podrobni prostorski načrt preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost načrta ugotovi Občinski svet Občine Naklo z odlokom. Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom.
XIII. KONČNE DOLOČBE
28. člen
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na sedežu Občine Naklo in na Upravni enoti Kranj.
29. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – enota Kranj.
30. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2010-57
Naklo, dne 18. septembra 2013
Župan
Občine Naklo
Marko Mravlja l.r.