Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2013 z dne 2. 7. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2013 z dne 2. 7. 2013

Kazalo

2165. Odlok o razglasitvi domačije Tupelče 4, Petrovi, za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 6511.

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl. US in 90/12) in 16. člena Statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 80/09) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 35106-0265-1/2013 z dne 15. 4. 2013 je Občinski svet Občine Komen na 20. redni seji dne 19. 6. 2013 sprejel
O D L O K
o razglasitvi domačije Tupelče 4, Petrovi, za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Tupelče – Domačija Tupelče 4, Petrovi, EŠD 9459 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
2. člen
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– Domačija zaprtega tipa zavzema osrednje mesto na severnem robu vasi.
– Stavbnemu razvoju domačije lahko sledimo od 18. do 20. stoletja. Najstarejši objekt znotraj domačije je nadstropna, s skrlami krita prvotno stanovanjska hiša, ki se ji je z leti spremenila funkcija. Razvoj se zaključi s stanovanjsko hišo iz zadnje četrtine 20. stoletja, zgrajeno na zahodnem robu niza.
– Adicijski niz domačije poteka od nadstropnega gospodarskega poslopja prek najstarejšega objekta znotraj domačije z zunanjim zidanim stopniščem in pokritim gankom na prirezanih stebričkih. V nadaljevanju iste stavbe je vhodna lopa z vodnjakom s trebušasto oblikovanim oklepom, datiranim 1842, klenica, tudi pri štirni. Niz se zalomi z veliko nadstropno stanovanjsko hišo, krito s skrlami, ki zapira severni rob dvorišča. Njena zasnova je večprostorna z notranjim stopniščem in asketsko oblikovano dvoriščno fasado, s kamnitimi okenskimi in vratno odprtino, datirano 1901. Med hišo in lopo je vrinjena še ena kot stanovanjska hiša visoka enota, krita s korci. Pred njo je v kotu dvorišča kamnita miza z napisom na robu 1796, LE TO MISO JE DELAU IURI PETELIN. Proti zahodu se nadaljujejo gospodarska poslopja, ta prvi skedenj z letnico 1907 na vhodnem portalu in banjasto obokan hrm pod njim, kuhnca za prašiče pred njim, v nadaljevanju pa drugi skedenj z letnico 1839 na vhodnem portalu. Niz se zaključi z novejšim nadstropnim stanovanjskim poslopjem iz druge polovice 20. stoletja.
– Čez vaško pot se nahaja še eno gospodarsko utilitarno oblikovano poslopje z dvoprostorsko zasnovo, z dvokapno korčno streho ter s kamnitim zidom zaščiten velik vrt. Stegnjen nadstropni niz sestavlja štala za živino s kamnitim portalom in v nadaljevanju listnik ter senik v nadstropju. Zraven vhoda je vodnjak in betonsko korito za napajanje živine, nasproti pa večji gnojnik z obokanim dnom.
– Gre za tipičen primer kraške arhitekture in adicijske rasti domačije z dodajanjem posameznih celic glede na potrebe in zmožnosti. Pri tem se poslopja iz različnih časovnih obdobij nizajo ob robu parcele in ustvarijo zaprto dvorišče, katerega preostali odprti del zaprejo z visokim zidanim kamnitim zidom s polkrožno zaključenim kamnitim portalom s skrlatim pristreškom na konzolah. Drugi vhod je pod lopo s trikotniško oblikovano kamnito preklado s konzolami in profiliranim pristreškom. Samo dvorišče, bôrjač, je z visokim kamnitim zidom razdeljen v dva dela, prehod med njima je poudarjen s kamnitima slopoma, ki se zaključujeta s prirezano piramido. Vzhodnejši del dvorišča je razdeljen s kamnitim zidom še na vrt, kjer je gospodinja gojila priročno zelenjavo.
– Domačija je imela urejeno lastno oskrbo z vodo, kar je bilo za Kras prej izjema kot pravilo, hkrati pa je bil vodnjak, datiran 1842, pod lopo, kar je omogočalo priročno zajemanje vode tudi v slučaju slabega vremena. Postavljen je zraven kuhinje, kjer se je glavnina vode tudi rabila.
– Gospodarska, utilitarno oblikovana poslopja z lastno oskrbo z vodo za živino se nahajajo tudi izven zaprtega kroga domačije čez vaško pot.
– Stavbe so zidane iz kamna, zidovi so dvoslojni z vmesnim polnilom, za vezivo je uporabljena apnena malta, ometi so apneni. Najstarejši poslopji sta kriti s skrlami, novejše pa z opečnimi korci. Izjema je najnovejša, s korci krita stanovanjska hiša, ki je grajena iz opeke. V poslopja se ni posegalo, tako da so ohranjeni vsi avtentični materiali: leseni stropovi, podovi, leseno ostrešje, skrlati strešni venci, leseno stavbno pohištvo … Gradbene konstrukcije so prvobitne, protipotresni plošči sta bili konec 20. stoletja nameščeni le nad skednjema. Okenske in vratne odprtine so opremljene z enostavnimi kamnitimi okvirji, datiranimi od 1839 do 1907. Posebno mesto med arhitekturnimi detajli zavzemata kamnita miza z napisom in datacijo 1796 ter kamnit oklep vodnjaka pod lopo iz obdelanih klesanih kamnov. Oklep okroglega tlorisa je sestavljen iz več kosov, z notranje strani raven. Zunanje stene pa izklesane v hruškast profil s plitvo reliefno izklesanim Kristusovim monogramom in letnico izdelave 1842.
– Domačija še vedno služi svojemu prvotnemu namenu, tako bivanju kot kmetovanju in je v uporabi.
– Poleg bogatih elementov oblikovanja od druge četrtine 18. stoletja naprej ima domačija tudi bogat premični inventar. Ohranjena je oprema notranjih prostorov stanovanjske hiše.
– Na domačiji je rojenih več slovenskih izobražencev, ki so pomembno zaznamovali ta prostor v preteklosti.
– Domačija Tupelče 4 ima izjemno kulturno vrednost, predstavlja vrhunske dosežke ustvarjalnosti enega redkih še ohranjenih primerov razvoja kraške domačije od 18. do 20. stoletja z ohranjenimi izvornimi konstrukcijami, gradivi kot nenazadnje tudi namembnostjo.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
Varujejo se vsi objekti domačije v celoti, njihovi gabariti, tlorisna zasnova, izvorne konstrukcijske zasnove in gradbeni materiali, razporeditev okenskih in vratnih odprtin, kamniti okvirji oken in vrat, vhodni portali na domačijo, kamnito stopnišče in gank prvotne stanovanjske hiše, vsi kamniti tlaki tako v notranjih prostorih kot pred stanovanjsko hišo, skrlati strešni napušči, funkcionalna zasnova notranjosti in pripadajoči zunanji prostor, stavbno pohištvo, kamniti vodnjak, kamnita miza s klopjo, kamniti zidovi domačije in vrta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico, pojavnost v prostoru in vedute ter celovitost dediščine v prostoru.
3. člen
(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 1618/1, 1620/1, 1620/2, 1621/1 in 1621/2 v celoti in del parcele št. 2719/5, ki predstavlja javno pot, vse k.o. 2415 – Kobjeglava ter stavbe št. 304, 305, 85, 301, 302 in 359.
(2) Meje spomenika so vrisane na topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu (DKN).
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Občina Komen in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica.
4. člen
(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki prepoveduje rušitev kakršnega koli njegovega dela in določa varovanje:
– pristnosti – avtentičnosti vseh sestavin,
– tlorisne in višinske zasnove (gabaritov),
– gradiv (gradbenih materialov) in konstrukcijske zasnove,
– oblikovanosti zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, strešni napušči, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalne zasnove notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora, sestavin in pritiklin,
– stavbnega pohištva,
– komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico,
– značilne obstoječe parcelne strukture ter členitev (kamniti zidovi),
– obstoječe rabe zemljišča,
– pojavnosti v prostoru in vedute,
– celovitosti dediščine v prostoru.
(2) Obenem veljajo še sledeče določbe:
– Morebitne napisne table, ki označujejo poslovne dejavnosti v stavbi, ne smejo biti pritrjene direktno na fasado, pač pa na za ta namen izdelane nosilce, ki omogočajo namestitev več tabel in hkrati tudi lahko menjavo brez poškodovanja fasade.
– Sončnih zbiralnikov ni dovoljeno postavljati na strehe objektov domačije niti na pripadajoče zemljiške parcele.
(3) Varstveni režim iz prve in druge točke ne velja za stanovanjsko hišo na p.št. 1618/1 k.o. Kobjeglava, štev. stavb 304 in 305. Dopustni so taki posegi, ki povzemajo oblikovno identiteto domačije, katere sestavni del je omenjena stanovanjska hiša in pri tem upoštevajo značilnosti kvalitetne arhitekture ostalih stavb domačije. To velja tudi v primeru investicijskih vzdrževalnih del ali drugih posegov na objektu.
(4) Varstveni režim iz prve in druge točke ne velja za del parcele št. 2719/5, k.o. Kobjeglava, ki predstavlja javno pot.
5. člen
Spomenik bo javno dostopen na podlagi predhodnega dogovora z lastnikom in sicer v obsegu, ki ne ogroža spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
6. člen
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti pogoje in kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica.
Kulturno-varstvenih pogojev in kulturno-varstvenega soglasja zavoda ni potrebno pridobivati za posege komunalnih, energetskih in prometnih ureditev na delu parcele št. 2719/5, k.o. Kobjeglava, ki predstavlja pot.
7. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
8. člen
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
9. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 62002-1/2013-21
Komen, dne 19. junija 2013
Župan
Občine Komen
Danijel Božič l.r.