Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09) ter 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06 – UPB1, 110/09 in 92/12) je Občinski svet Občine Radeče na 21. redni seji dne 18. 6. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodni del območja urejanja počitniškega naselja Brunška Gora – BG14 v Občini Radeče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za zahodni del območja urejanja počitniškega naselja Brunška Gora – BG14 (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal AR Projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 31/12 in je sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami Občinskega prostorskega načrta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 99/11).
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 57/12).
II. VSEBINA
2. člen
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
3. člen
(območje OPPN)
Območje OPPN zajema:
(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je del enote urejanja v OPN (Uradni list RS, št. 99/11) BG14 – počitniško naselje Brunška Gora. OPPN je v zahodnem delu enote urejanja BG14. Območje OPPN je na vzhodni in južni strani omejena z javno cesto JP342011 Hotemež–Brunk, na severni in zahodni strani pa s kmetijskimi površinami.
(2) Obravnavano območje OPPN s parcelnimi št. 720/6 in 720/8 k.o. Hotemež v naravi predstavlja nelegalno zazidano parcelo. Območje parcelnih št. 592 – del, 723 – del, 724/3 in 724/4 k.o. Hotemež pa predstavlja nepozidano stavbno zemljišče – travnik.
(3) Velikost območja OPPN znaša cca 9800,00 m2.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Za celotno ureditveno območje BG 14 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Radeče (Uradni list RS, št. 99/11) predviden občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Ker občina trenutno še ne pristopa k celoviti izdelavi OPPN za celotno ureditveno enoto BG 14, je predmet tega odloka zgolj območje iz 3. člena tega odloka.
(2) S tem načrtom se uredi tudi prometna dostopnost, izven območja OPPN pa potekajo tudi priključitve na električno, kanalizacijsko, vodovodno omrežje.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Občinski podrobni prostorski načrt v I. fazi omogoča na parcelah št. 720/6 in 720/8 k.o. Hotemež legalizacijo stanovanjske hiše z možnostjo rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter legalizacijo in rekonstrukcijo garaže s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Na preostalih parcelah št. 592 – del, 723 – del, 724/3 in 724/4, k.o. Hotemež se predvidi v II. fazi možnost umestitve objektov s komunalno ureditvijo.
Usklajen predlog je izdelan na podlagi sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za zahodni del območja urejanja počitniškega naselja Brunška Gora (Uradni list RS, št. 77/12), pridobljenih smernic in strokovnih podlag, ki so navedeni v točki 12.0 z upoštevanjem veljavne prostorske zakonodaje.
VI. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
6. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost.
7. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo in pod pogojem, da jih je mogoče skladno vključiti v naselbinsko strukturo.
8. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti,
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura),
– gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov skladno na podlagi obstoječih predpisov,
– zelene površine.
9. člen
Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.
Počitniške hiše, bungalovi
– lega objektov: po geodetsko zazidalni situaciji;
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji, so dovoljene tolerance s tem, da se mora ohranjati min. razmerje med stranicami 1:1,2 do 1:2.
Tloris osnovnega volumna objekta mora biti podolgovate oblike.
– vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba K + P + M z vkopano ali delno vkopano kletjo. Najvišja višina objekta največ do 8,00 m merjeno od kote nad koto pritličja. Kota pritličja je največ 30 cm nad koto višje ležečega urejenega terena ob stavbi;
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: Kota pritličja je največ 30 cm nad koto višje ležečega urejenega terena ob stavbi;
– kolenčni zid: do 1,00 m;
– streha: simetrične dvokapnice ali večkapnice s čopi ali brez. Naklon strešine 30º–45º; sleme osnovnega objekta praviloma vzporedno z daljšo stranico objekta. Kritina drobne strukture, barva se prilagaja prevladujoči barvi v naselju. Svetle barve niso dopustne;
– fasada: priporočljiv je sodoben arhitekturni pristop pri oblikovanju zunanjščine objektov, vendar naj v masah in formi sloni na tradiciji lokalnega stavbarstva, tako, da objekti ne bodo negativno vplivala na kvaliteto prostora. Finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah in v tradicionalnih materialih (kamen, steklo, les). Dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv;
– oblikovanje odprtin: odprtine v fasadi naj bodo pokončno podolgovate.
Lahko tudi vzdolžno podolgovate, tako, da bodo v skladu s celotnim izgledom fasade
– osvetlitev mansarde: dopustna so strešna okna ali klasične frčade;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek do počitniških hiš bo izveden iz javne poti. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo.
Pri zunanji ureditvi celotnega območja je možna tudi gradnja ali zasaditev ograj max višine 1,80 m med posameznimi zemljiškimi parcelami na podlagi obstoječih predpisov.
10. člen
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo (most, cesta, parkirišča in podobno), postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo,
– cestna in urbana oprema se lahko gradi skladno na podlagi obstoječih predpisov.
VII. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
11. člen
Prometno omrežje:
Območje OPPN za zahodni del območja urejanja počitniškega naselja Brunška Gora se prometno navezuje na občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP342011 Hotemež–Brunk. Investitorji morajo obstoječo makadamsko pot, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 724/2, deloma tudi po zemljišču s parc. št. 724/3 in 723 vse k.o. Hotemež urediti v cestni priključek, ki se priključuje na lokalno cesto. Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmakjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje 1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzratno vključevanje na cesto.
Trase obstoječega in predvidenega cestnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 4.
12. člen
Fekalna kanalizacija:
Na podlagi smernic JP Komunala Radeče d.o.o. je razvidno, da na širšem območju predvidenega OPPN še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje z čistilno napravo. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07). Na predvidenem območju se za parcele št. 720/6 in 720/8 k.o. Hotemež zgradi individualna MKČN velikosti 6PE, za ostale parcele pa je možno v II. fazi zgraditi tudi skupno MKČN velikosti 16PE. Izpust odpadne vode iz MKČN se določi na podlagi geološkega poročila. Čistilna naprava mora biti vgrajena na lokaciji, ki bo omogočala dostop specialnemu vozilu za črpanje in odvoz odvečnega blata.
Meteorna kanalizacija:
Na podlagi smernic JP Komunala Radeče d.o.o. je razvidno, da na širšem območju OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Meteorne vode se preko revizijskih jaškov in peskolovov zbirajo v zadrževalnem bazenu. Za preliv meteornih vod se predvidi nova meteorna kanalizacija, ki poteka v cesti in se na severni strani v gozdu zaključi z iztokom razpršeno po pobočju oziroma se vodi v najbližji meteorni odvodnik.
Trase obstoječega in predvidenega kanalizacijskega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 4.
13. člen
Vodovodno omrežje:
Iz smernic JP Komunala Radeče d.o.o. je razvidno, da je oskrba predvidenega objekta možna preko izgrajenega javnega vodovoda PE 40 mm, ki poteka v neposredni bližini predvidene gradnje. Počitniške enote bo možno priključiti na obstoječe sekundarno vodovodno omrežje. pri prečkanju makadamske poti se mora vodovodna cev PE 80, 40 (mm) PN 12,5 položiti v zaščitno PVC cev ustrezne nosilnosti, dimenzije DN 110 mm.
Lokacije vodomernih jaškov se morajo nahajati praviloma na nepovoznih površinah, v neposredni bližini objekta kot so zelenice ali druge pohodne površine. V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 3,00 m. Predvideni objekti se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
Trase obstoječega in predvidenega vodovodnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 4.
14. člen
Električno omrežje:
Na podlagi smernic Elektro Celje d.d. je energija za napajanje objekta na parcelah št. 720/6 in 720/8 k.o. Hotemež na obstoječe NN omrežje. Za gradnjo objektov v II. fazi pa je potrebno izvesti nov nizkonapetostni izvod iz TP Brunška Gora, ki pa ni predmet OPPN. V bližini poteka obstoječe NN omrežje, ki ga je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor pri načrtovanju objektov v prostor.
Trase obstoječega in predvidenega energetskega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 4.
15. člen
Optično in TK omrežje:
Na območju urejanja ni glavnih TK vodov.
Kolikor bodo potrebe po novih TK storitvah, bo potrebno preveriti zmogljivost obstoječega TK omrežja. Če te ne bodo ustrezale novim potrebam, je treba dograditi obstoječe omrežje.
16. člen
Odpadki:
Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Na obravnavanem območju OPPN naj se v prostor umesti tudi zbiralnica (ekološki otok) za ločeno zbiranje komunalne odpadne embalaže.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Radeče.
17. člen
Ogrevanje objektov:
Ogrevanje objektov je predvideno kot:
– na območju urejanja je za ogrevanja objektov dovoljeno postaviti rezervoar za kurilo olje ali utekočinjeni naftni plin,
– dovoljenje so drugi alternativni viri ogrevanja (biomasa, toplotna črpalka …).
VIII. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
18. člen
Na območju predvidenega OPPN ni objektov ali območij kulturne dediščine. Tudi z vidika arheoloških ostalin, poseben pregled območja ali nadzor nad gradnjo ni potreben. Zaradi odsotnosti možnosti vpliva na kulturno dediščino smernice in končna mnenja niso potrebna.
19. člen
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa L(dvn) za III. stopnje varstva pred hrupom. Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– meritve hrupa je potrebno izvesti v času intenzivnih gradbenih del na območju najbližjega stanovanjskega objekta. Če bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščite,
– skladno z 82. členom ZVO-1 je potrebno pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 14. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05),
– upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnim monitoringom hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). V primeru, da se pri prvih meritvah ugotovi, da je objekt nepomemben vir hrupa, nadaljnji obratovalni monitoring ni potreben.
20. člen
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07). Dimovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
21. člen
Varstvo voda:
Pri načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MKO, Agencija RS za okolje, Oddelek območja Spodnje Save.
Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati zaključke predloženega geomehanskega poročila. Odvod padavinskih vod mora biti načrtovan tako, da ne bo nenadzorovanega odvajanja voda po erozivnih oziroma plazovitih zemljiščih.
V neposredni bližini območja obravnavanega OPPN ni vodotokov in območja vodnih virov.
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo čistilne naprave,
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v meteorno kanalizacijo.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
22. člen
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika padavinskih vod na parceli, ter izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.
23. člen
Ohranjanje narave:
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
24. člen
Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, morajo pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega OPPN se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročilo. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Obramba in zaščita:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega OPPN ne leži v bližini vodotokov zato ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.
25. člen
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
X. ETAPE IZVAJANJA
26. člen
Ureditveno območje je v OPPN mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
Nov dovodni kabel iz TP Brunška Gora je možno izvesti naknadno oziroma takrat, ko se bo začela gradnja na ostalih parcelah št. 2, 3, 4, 5.
XI. NOVA PARCELACIJA
27. člen
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN je na parcelah št. 720/6 in 720/8, k.o. Hotemež objekt lociran na sedanje lastniško stanje. V preostalem delu se z predvideno novogradnjo počitniških objektov lahko parcele združujejo ali delijo. Maksimalna velikost parcele za gradnjo je 800 m2.
Dovoljen odmik zidu stanovanjskih in pomožnih objektov od sosednjih parcelnih mej je 4,00 m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
28. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje tolerance:
– Lega objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na novi parceli po načrtu parcelacije z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih parcel in varstveni pas ceste
– Predvidene umestitve objektov v prostor se lahko spreminjajo glede na začrtano gradbeno linijo če je to razvidno iz geološkega mnenja
– Horizontalni gabarit: načrtovani objekt se lahko gradi manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »–«
– Dovoljena so odstopanja pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi, kjer je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta
– Dovoljena je delitev parcele. Pri načrtu parcelacije je možno odstopanje, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezni objekt.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA
29. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor: ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati; po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču; pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture in vse ostale, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
30. člen
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Radeče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XV. KONČNE DOLOČBE
31. člen
Projekt iz 1. člena tega Odloka je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Radeče in Upravni enoti Laško, Oddelek za okolje in prostor.
32. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
33. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-6/2013
Radeče, dne 18. junija 2013
Županja
Občine Radeče
Rafaela Pintarič l.r.