Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2013 z dne 14. 6. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2013 z dne 14. 6. 2013

Kazalo

1978. Pravilnik o psihološki pomoči in psihološki podpori uslužbencem policije, stran 6016.

Na podlagi tretjega odstavka 65. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o psihološki pomoči in psihološki podpori uslužbencem policije
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik opredeljuje vrste in oblike izvajanja ter izvajalce psihološke pomoči in psihološke podpore uslužbencem policije, dogodke, ob katerih se zagotavlja psihološka pomoč in psihološka podpora, ter obveznosti policije, psihologa in policijskega zaupnika.
(2) Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore ožjim družinskim članom uslužbencev policije.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. »psihološka pomoč« je znanstveno in strokovno utemeljena dejavnost za pomoč uslužbencem policije v duševni stiski, ki jo izvaja psiholog,
2. »psihološka podpora« je dejavnost policijskega zaupnika za pomoč uslužbencem policije v duševni stiski,
3. »duševna stiska« je subjektivni občutek psihičnega neugodja in nemoči,
4. »zaupni odnos« je odnos med psihologom in uslužbencem policije, kjer se spoštuje načelo poklicne tajnosti, smiselno pa velja tudi za policijskega zaupnika,
5. »intervizija« je vrsta supervizije (metoda učenja, kjer strokovnjaki usmerjajo skupino ali posameznika pri strokovnem delu), kjer strokovnjaki na rednih oblikah srečanj izmenjujejo izkušnje, mnenja, spoznanja in kjer nihče ne prevzame stalne vloge supervizorja.
3. člen
(zagotavljaje psihološke pomoči in psihološke podpore)
V okviru psihološke pomoči in psihološke podpore se uslužbencem policije zagotavlja pomoč ob duševni stiski, ki je posledica hujših stresnih dogodkov na delovnem mestu ali drugih dogodkov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na opravljanje dela uslužbencev policije, kot so:
– dogodki, v katerih je bilo ogroženo lastno življenje ali življenje sodelavca,
– prisotnost pri smrti ali hujši poškodbi sodelavca,
– samomorilna ogroženost uslužbenca policije ali navzočnost pri poskusu samomora ali samomoru,
– uporaba prisilnih sredstev, ki ima za posledico posebno hudo telesno poškodbo ali smrt druge osebe,
– lastna hujša telesna poškodba ali huda bolezen,
– obravnava prometne ali druge nesreče s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtjo,
– obravnava kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kjer so kot žrtve udeleženi otroci, ter kaznivih dejanj in dogodkov, ki imajo za posledico smrt ene ali več oseb,
– osebne težave in stiske,
– ogroženost uslužbenca policije ali njegovih bližnjih v zvezi z delom uslužbenca policije,
– primeri, ko uslužbenec policije želi svetovanje glede vodenja zahtevnejših postopkov z ljudmi z motnjami v duševnem zdravju,
– kazenski postopek zoper uslužbenca policije,
– drugi hujši stresni dogodki.
4. člen
(zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore)
(1) Policija na področju psihološke pomoči in psihološke podpore zagotavlja:
– 24-urno nujno psihološko pomoč,
– delovanje psihologov in policijskih zaupnikov v policiji,
– izvedbo preventivnih programov, namenjenih obvladovanju psihičnih obremenitev,
– izvedbo usposabljanja policijskih zaupnikov s področja obvladovanja psihičnih obremenitev,
– pogoje za delo in strokovni razvoj izvajalcev psihološke pomoči in psihološke podpore.
(2) Psihološko pomoč nudijo psihologi, ki so zaposleni na ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, in v policiji, psihološko podporo pa policijski zaupniki.
(3) Usposabljanje uslužbencev policije za obvladovanje psihičnih obremenitev poteka po programih, ki jih določi generalni direktor policije.
5. člen
(dejavnost psihologa)
(1) Psiholog nudi psihološko pomoč ob duševni stiski, ki je posledica dogodkov iz 3. člena tega pravilnika.
(2) Oblike psihološke pomoči so:
– krizna intervencija,
– razbremenilni razgovor,
– psihološko svetovanje,
– psihoterapija,
– druge oblike, skladno s psihološko stroko.
(3) Psihologi so pri izvajanju psihološke pomoči samostojni.
6. člen
(dejavnost policijskega zaupnika)
(1) Policijski zaupnik je uslužbenec policije, ki je v policiji zaključil program oblikovanja socialnih in osebnostnih kompetenc.
(2) Policijske zaupnike imenuje in razrešuje generalni direktor policije na predlog notranje organizacijske enote generalne policijske uprave, pristojne za zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore.
(3) Policijski zaupnik nudi psihološko podporo ob duševni stiski, ki je posledica dogodkov iz 3. člena tega pravilnika.
(4) Psihološka podpora se izvaja v obliki svetovanja ali razbremenilnega razgovora.
(5) Policijski zaupnik pri izvajanju psihološke podpore sodeluje s psihologi.
(6) Nudenje psihološke podpore policistom ima prednost pred drugimi nalogami policijskega zaupnika.
7. člen
(stik uslužbenca policije s psihologom ali policijskim zaupnikom)
(1) Stik s psihologom ali policijskim zaupnikom lahko, če so izpolnjeni pogoji iz 3. člena tega pravilnika, vzpostavi uslužbenec policije v duševni stiski, njegov nadrejeni, pristojni operativno komunikacijski center, sodelavec ali bližnji.
(2) Stik s psihologom se vzpostavi:
– s klicem na interventni telefon (24 ur dnevno),
– s telefonskim ali osebnim kontaktom s psihologom,
– preko elektronske pošte.
(3) Stik s policijskim zaupnikom se vzpostavi:
– s telefonskim ali osebnim kontaktom,
– preko elektronske pošte.
(4) Številka interventnega telefona, telefonske številke in elektronski naslovi psihologov in policijskih zaupnikov se objavijo na intranetu policije.
8. člen
(obveznosti policije)
(1) V primeru, da je vodja policijske enote seznanjen z duševno stisko uslužbenca policije, ki je posledica dogodkov iz 3. člena tega pravilnika, v najkrajšem možnem času oziroma najkasneje v roku 48 ur poskrbi za psihološko pomoč ali psihološko podporo in uslužbencu policije omogoči stik s psihologom ali policijskim zaupnikom.
(2) Če so izpolnjeni pogoji iz 3. člena tega pravilnika, lahko uslužbenec policije za psihološko pomoč oziroma psihološko podporo zaprosi tudi sam.
(3) V primerih, navedenih od prve do četrte alineje 3. člena tega pravilnika, psihologa takoj obvesti pristojni operativno komunikacijski center.
9. člen
(obveznosti psihologa)
(1) Psiholog sodeluje s policijskimi zaupniki, jih usposablja in jim nudi intervizijo.
(2) Psiholog nudi uslužbencu policije strokovno pomoč v najkrajšem možnem času.
(3) O začetku in zaključku nudenja psihološke pomoči psiholog obvesti svojega vodjo.
(4) Če bi bilo zaradi dogodkov iz 3. člena tega pravilnika lahko ogroženo zdravje uslužbenca policije, psiholog s soglasjem obravnavanega o svojih ugotovitvah obvesti vodjo policijske enote, v katero je obravnavni razporejen.
(5) Če je zaradi dogodkov iz 3. člena tega pravilnika ogroženo življenje uslužbenca policije ali druge osebe, psiholog o tem obvesti vodjo policijske enote, v katero je obravnavani razporejen, po potrebi pa tudi pristojni operativno – komunikacijski center. Soglasje obravnavanega v tem primeru ni potrebno.
(6) V primerih iz prve do četrte alineje 3. člena tega pravilnika psiholog pred začetkom aktivnosti obvesti pristojni operativno – komunikacijski center, če ta o dogodku še ni bil obveščen.
(7) Psiholog notranji organizacijski enoti generalne policijske uprave, pristojni za zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore, do petega dne v mesecu posreduje pisno poročilo o dejavnostih iz tega pravilnika v preteklem mesecu, ki vsebuje število obravnavanih zadev, število izvedenih oblik psihološke pomoči ter število opravljenih ur.
10. člen
(obveznosti policijskega zaupnika)
(1) Policijski zaupnik o vsakem primeru sproti obvešča dežurnega psihologa.
(2) Policijski zaupnik pri delu sodeluje s psihologi in upošteva njihove strokovne napotke, navodila in usmeritve za delo.
(3) Pri delu s posameznikom, skupino ali ustanovo policijski zaupnik vzpostavi zaupni odnos.
(4) Policijski zaupnik posreduje o svojem delu notranji organizacijski enoti generalne policijske uprave, pristojni za zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore, do petega dne v mesecu pisno poročilo o dejavnostih iz tega pravilnika v preteklem mesecu, ki vsebuje število obravnavanih zadev, število izvedenih oblik psihološke podpore ter število opravljenih ur.
(5) O začetku in zaključku nudenja psihološke podpore policijski zaupnik obvesti vodjo svoje policijske enote.
(6) Če bi bilo zaradi dogodkov iz 3. člena tega pravilnika lahko ogroženo zdravje uslužbenca policije, policijski zaupnik s soglasjem obravnavanega o svojih ugotovitvah obvesti vodjo policijske enote, v katero je obravnavni razporejen.
(7) Če je zaradi dogodkov iz 3. člena tega pravilnika ogroženo življenje uslužbenca policije ali druge osebe, policijski zaupnik o tem obvesti vodjo policijske enote, v katero je obravnavani razporejen, po potrebi pa tudi pristojni operativno – komunikacijski center. Soglasje obravnavanega v tem primeru ni potrebno.
(8) V primerih iz prve do četrte alineje 3. člena tega pravilnika policijski zaupnik pred začetkom aktivnosti obvesti pristojni operativno – komunikacijski center, če ta o dogodku še ni bil obveščen.
11. člen
(poročanje vodstvu)
Notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, pristojna za zagotavljanje psihološke pomoči in psihološke podpore, do 31. marca posreduje generalnemu direktorju policije in službi ministrstva, pristojni za varstvo in zdravje pri delu, letno poročilo o delu psihologov in policijskih zaupnikov za preteklo leto.
12. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-237/2012
Ljubljana, dne 14. junija 2013
EVA 2012-1711-0039
dr. Gregor Virant l.r.
Minister
za notranje zadeve