Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2013 z dne 14. 6. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2013 z dne 14. 6. 2013

Kazalo

1968. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Škofja Loka, stran 5985.

Na podlagi 45. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 45/12) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 33/10) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 23. redni seji dne 16. 5. 2013 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Škofja Loka
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
(1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Škofja Loka (v nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«) skladno z določbo 45. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka (v nadaljevanju: »Odlok«), obsega:
1. opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
2. tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
3. tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;
4. tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;
5. minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih;
6. podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih;
7. podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov, bioloških odpadkov;
8. podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;
9. druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
(2) Določbe Tehničnega pravilnika se nanašajo pretežno na storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(3) Izrazi, uporabljeni v Tehničnemu pravilniku, imajo naslednji pomen:
– izvajalec je izvajalec storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov;
– drugi uporabnik je vsak uporabnik, razen gospodinjstva;
– Občina je Občina Škofja Loka;
– staro mestno jedro je ožje območje starega mestnega jedra, kot je določeno v Odloku o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni spomenik in o razglasitvi naravnih znamenitosti na njegovem območju.
2. člen
Storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so:
– prevzem mešanih komunalnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih,
– prevzem ločeno zbranih frakcij od uporabnikov na prevzemnih mestih,
– prevzem frakcij komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij,
– prevzem kosovnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih,
– prevzem bioloških odpadkov na prevzemnih mestih tistih uporabnikov, ki bioloških odpadkov ne kompostirajo sami,
– prevzem nevarnih odpadkov s premično zbiralnico v akciji,
– zbiranje in prevzemanje vseh ločenih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,
– transport do zbirnega centra (razen, če je slednji prevzemno mesto),
– tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava predpisane spremne dokumentacije,
– vizualna kontrola in odbiranje odpadkov,
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov,
– začasno skladiščenje odpadkov,
– prevoz odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov,
– predaja odpadkov zbiralcu, obdelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov in
– obveščanje in ozaveščanje uporabnikov.
II. ZBIRANJE IN PREVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV
1. Tehnologija ravnanja z odpadki
3. člen
(tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov)
(1) V občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki.
(2) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Primerna je predvsem za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij embalaže, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, papirja in kosovnih odpadkov.
Zbiranje – prevzem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se načeloma izvaja s:
– specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 80 do 1.100 litrov, in sicer tako pri uporabnikih iz gospodinjstev kot pri drugih uporabnikih in
– specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m³ pri uporabnikih iz gospodinjstev, pri več stanovanjskih stavbah in pri drugih uporabnikih.
(3) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice ločenih frakcij so lahko stacionarne ali premične. Stacionarne zbiralnice ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje – prevzem odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja v odvisnosti od tipa zabojnikov s:
– specialnim tovornim vozilom – nakladalcem, opremljenim z mehansko roko in hidro motorjem (zvonasti zabojniki volumna 1,2 do 3,3 m³, s katerimi so opremljene zbiralnice ločenih frakcij) in
– specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v klasičnih zabojnikih volumna od 240 do 1.100 litrov.
(4) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na odpoklic ali pa so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje s koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov. Tehnologija akcije zbiranja odpadkov se uporablja za zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov s premično zbiralnico.
(5) Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst odpadkov, razen mešanih komunalnih odpadkov pod klasifikacijsko številko 20 03 01 in tistih vrst odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati ali kako drugače predelati ali obdelati in je edina možna končna oskrba odlaganje na odlagališčih. Uporabnik sam pripelje odpadke v zbirni center in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike.
(6) Način zbiranja komunalnih odpadkov na območju starega mestnega jedra se lahko prilagaja specifičnim zahtevam in potrebam. Izvajalec za zbiranje in odvoz odpadkov uporablja vozila z manjšimi negativnimi vplivi na okolje (vozila z motorji najmanj EURO 5, vozila na električni pogon ali na obnovljive vire energije).
2. Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov
4. člen
(tehnologije, pogoji in načini ločenega zbiranja odpadkov)
(1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru – pri uporabnikih.
(2) V okviru javne službe, se na območju občine zagotavljajo naslednji načini ločevanja odpadkov:
– zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri uporabnikih,
– zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri uporabnikih,
– zbiranje plastične, kovinske in sestavljene embalaže ter folij in embalažnega stiropora pri uporabnikih,
– zbiranje papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže pri uporabnikih,
– zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij,
– zbiranje v akcijah,
– zbiranje po naročilu z »dopisnico« in
– zbiranje v zbirnih centrih.
5. člen
(dinamika zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov)
(1) Dinamika zbiranja odpadkov se določa na letnem nivoju v programu zbiranja odpadkov. Podlaga za določanje so količine zbranih odpadkov v preteklem letu in rezultati ocene odpadkov oziroma sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov v preteklem letu, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, izdeluje pooblaščeni izvajalec.
(2) Dinamika zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je praviloma sledeča:
– 13-krat letno za mešane komunalne odpadke za individualne stanovanjske objekte do vključno s tremi stanovanji;
– 26-krat letno za mešane komunalne odpadke za več stanovanjske objekte s štirimi ali več stanovanji in za staro mestno jedro;
– 52-krat letno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v spomladanskem, poletnem in jesenskem času od meseca marca do oktobra in 26-krat letno v zimskem času od novembra do februarja;
– 13-krat letno za odpadno embalažo (plastična, kovinska in sestavljena embalaža, folije in embalažni stiropor) za individualne stanovanjske objekte do vključno s tremi stanovanji;
– 26-krat letno za odpadno embalažo (plastična, kovinska in sestavljena embalaža, folije in embalažni stiropor) več stanovanjske objekte s štirimi ali več stanovanji in za staro mestno jedro;
– 26-krat letno za odpadni papir (papir, karton, papirna in kartonska embalaža) za več stanovanjske objekte s štirimi ali več stanovanji.
(3) Minimalna dinamika praznjenja zbiralnic ločenih frakcij je 13-krat letno. Izvajalec zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je dolžan prilagajati dinamiko praznjenja zabojnikov na zbiralnicah dejanskim potrebam.
(4) Minimalno število akcij zbiranja nevarnih odpadkov je 1-krat letno.
(5) Obratovanje zbirnega centra: 40 ur tedensko, kar vključuje en dan v tednu tudi v popoldanskem času in ob sobotah v dopoldanskem času.
3. Tipizacija predpisanih posod za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov
6. člen
(standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke)
(1) Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1 do 6).
(2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov so:
– 80 litrov,
– 120 litrov,
– 240 litrov,
– 770 litrov in
– 1.100 litrov.
(3) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov so:
– 120 litrov in
– 240 litrov.
(4) Tipska namenska vreča za mešane komunalne odpadke, volumna 50 ali 80 litrov je zelene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »vreča za ostanek odpadkov«.
(5) Tipska namenska vreča za odpadno embalažo (plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo, folije in manjše kose embalažnega stiropora), volumna 50 ali 80 litrov, je rumene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »vreča za odpadno embalažo«.
7. člen
(označevanje predpisanih zabojnikov)
(1) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče:
– za mešane komunalne odpadke: v celoti sivo-črne barve,
– za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad: v celoti rjave barve,
– za odpadno embalažo (plastična, kovinska in sestavljena embalaža, folije in embalažni stiropor): telo zabojnika sivo-črne barve, pokrov rumene barve,
– za papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo: telo zabojnika sivo-črne barve, pokrov rdeče barve,
– za stekleno embalažo: telo zabojnika sivo-črne barve, pokrov zelene barve.
(2) Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika in frekvence praznjenja se izvede na enega od načinov:
– trajno vtisnjena serijska številka,
– barvna nalepka na sprednji strani, s katero se označuje frekvenca praznjenja,
– elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen,
– črtna koda, ki se nalepi pod elektronskim čipom.
8. člen
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih)
(1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika(ov), ki ga uporablja posamezni uporabnik, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja.
(2) Za zbiranje odpadne embalaže iz gospodinjstva z eno ali dvema osebama, ima tako gospodinjstvo tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanj odloži vso nastalo odpadno embalažo med enim in drugim praznjenjem, vendar ne manj kot 80 litrov.
(3) Za zbiranje odpadne embalaže iz gospodinjstva s tremi ali več osebami, ima tako gospodinjstvo tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanj odloži vso nastalo odpadno embalažo med enim in drugim praznjenjem. Najmanjša možna velikost opreme je 120 litrov in večja kot 5,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.
(4) Za zbiranje odpadne embalaže v več stanovanjskih objektih s štirimi ali več stanovanjskimi enotami, uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vso nastalo odpadno embalažo med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 5,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.
(5) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstva z eno ali dvema osebama, ima tako gospodinjstvo tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanj odloži vse nastale mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem, vendar ne manj kot 80 litrov.
(6) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstva s tremi osebami ali več, ima tako gospodinjstvo tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanj odloži vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Najmanjša možna velikost opreme je 120 litrov in večja kot 5,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.
(7) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih s štirimi ali več stanovanjskimi enotami, uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 5,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.
(8) Ne glede na določbe četrtega in sedmega odstavka tega člena, gospodinjstvo v večstanovanjskem objektu za zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov lahko uporablja individualno opremo, če z objektom ne upravlja upravnik in če je to v skladu z medsebojno pogodbo med lastniki – uporabniki več stanovanjskega objekta.
(9) Pri individualnih stanovanjskih objektih z eno do vključno tremi stanovanjskimi enotami, ima lahko vsaka stanovanjska enota individualno opremo za zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov, ali uporabljajo skupno opremo, z upoštevanjem gornjih meril.
(10) Za zbiranje odpadnega papirja (papir, karton, papirna in kartonska embalaža) v večstanovanjskih objektih s štirimi ali več stanovanjskimi enotami, uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litre razpoložljivega volumna na osebo na teden.
9. člen
(objekt za občasno bivanje)
(1) Objekt za občasno bivanje je po temu Tehničnemu pravilniku objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (počitniška hiša).
(2) V sistem zbiranja odpadkov je vključen z minimalno 400 litri opreme na leto za zbiranje odpadne embalaže in 400 litri opreme na leto za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.
10. člen
(merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike)
(1) Za določitev najmanjše velikosti opreme posebej za zbiranje odpadne embalaže ali odpadnih surovin in ločeno za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, se upošteva velikost poslovnega prostora ter število zaposlenih v skladu z naslednjo razpredelnico:
+--------------------+------------------------+-----------------+
|      Volumen       |   Površina poslovnih   |     Število     |
|    opreme/teden    |       prostorov        |    zaposlenih   |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|25 litrov           |do 15 m2                |od 0 do 2        |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|50 litrov           |od 16 do 30 m2          |od 0 do 2        |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|80 litrov           |od 31 do 60 m2          |od 3 do 4        |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|120 litrov          |od 61 do 80 m2          |od 3 do 4        |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|240 litrov          |od 81 do 100 m2         |od 5 do 6        |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|360 litrov          |od 101 do 200 m2        |od 7 do 12       |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|480 litrov          |od 201 do 500 m2        |od 13 do 20      |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|770 litrov          |od 501 do 750 m2        |od 21 do 30      |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|1.100 litrov        |od 751 do 1.500 m2      |več kot 31       |
+--------------------+------------------------+-----------------+
(2) Uporabi se tisti kriterij iz gornje tabele, po katerem je zahtevana večja velikost opreme.
(3) Za določitev velikosti opreme pri tistih uporabnikih, pri katerih dejavnost zahteva pretežno skladiščne prostore, se upošteva samo kriterij število zaposlenih oseb iz gornje tabele.
(4) Pri uporabnikih iz gostinske dejavnosti, se za določitev velikosti opreme poleg števila zaposlenih upošteva tudi število sedežev, pri tistih, ki imajo le stojišča, pa število stojišč, pri čemer se dva sedeža oziroma dve stojišči štejeta za enega zaposlenega.
(5) Drugi uporabnik lahko v primeru, če meni, da je najmanjša velikost opreme, določena iz gornje razpredelnice zanj prevelika, poda izvajalcu pisno izjavo na posebnem obrazcu, v katerem navede razloge za zmanjšanje velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo delovanje ali dejavnost ne povzroča komunalnih odpadkov.
11. člen
(pogodbeni uporabniki)
(1) Pogodbeni uporabniki so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila zabojnika volumna 1.100 litrov iz prejšnjega člena.
(2) Pogodbeni uporabniki z izvajalcem dogovorijo način zbiranja in odvoza odpadkov in opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo.
12. člen
(lastništvo opreme za zbiranje odpadkov)
Lastništvo opreme za zbiranje odpadkov določa Odlok. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo.
4. Uporaba namenskih predpisanih vreč za odpadke
13. člen
(uporaba tipiziranih vreč namesto zabojnika(ov))
Kjer ne poteka transportna pot specialnega tovornega vozila za reden odvoz odpadkov, se uporabnik vključi v sistem zbiranja odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov z namenskimi tipiziranimi vrečami. Izvajalec vsakemu uporabniku zagotovi ustrezen skupni razpoložljivi volumen tipiziranih vreč, ki je enak skupnemu izpraznjenemu volumnu zabojnika(ov). Uporabnik mora zagotoviti, da bo vreča z ustreznimi odpadki na dan zbiranja pravočasno pripravljena za prevzem ob transportni poti specialnega tovornega vozila – smetarja in zavezana s trakom.
14. člen
(spremenjene količine odpadkov)
(1) Če količine odpadne embalaže ali mešanih komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, je uporabnik manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu kupi tipizirane vreče za odpadke.
(2) Če količine odpadne embalaže ali mešanih komunalnih odpadkov redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo opremo, vendar, v primeru manjšega volumna, le do najmanjšega možnega volumna opreme, določenega v 6. členu tega Tehničnega pravilnika.
5. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje
15. člen
(minimalni standard za zbirna mesta)
(1) Individualno zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema odpadkov zbirajo odpadno embalažo, biološko razgradljive odpadke in mešane komunalne odpadke v za to namensko določenih zabojnikih ali v tipiziranih vrečah.
(2) Zbirno mesto oziroma individualna zbiralnica je tudi ustrezno urejen prostor, kjer pogodbeni uporabniki iz 11. člena Tehničnega pravilnika, v času do prevzema, poleg odpadkov iz prejšnjega odstavka, zbirajo tudi nekomunalne odpadke.
16. člen
(prevzemno mesto za odpadke)
Prevzemno mesto je prostor, na katerega uporabniki postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz.
17. člen
(določanje prevzemnih mest za odpadke)
(1) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna.
(2) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(3) Prevzemna mesta na Mestnem trgu so tik za vhodnimi vrati posameznega objekta, ki mejijo na Mestni trg.
18. člen
(skupna prevzemna mesta za odpadke za odročna in nedostopna območja)
Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna mesta za odpadno embalažo in mešane komunalne odpadke, zbrane v tipiziranih vrečah. Ta prevzemna mesta izvajalec zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov uredijo tako, da oddani odpadki niso dosegljivi živalim. Uporabniki skupnih prevzemnih mest pravilno ločene odpadke, zbrane v tipiziranih vrečah, na ta prevzemna mesta dostavijo največ 5 dni pred predvidenim rednim odvozom. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve.
19. člen
(začasna prevzemna mesta)
(1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan uporabnike obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu.
20. člen
(načrtovanje prevzemnih mest za odpadke)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe Tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.
21. člen
(minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij)
(1) Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti urejene v stanovanjskih območjih, ob trgovskih centrih ter na območju mestnega oziroma vaških jeder tako, da je na vsakih 500 prebivalcev zagotovljena vsaj ena zbiralnica.
(2) Lokacije zbiralnic določi izvajalec v sodelovanju s krajevno skupnostjo in oddelkom občinske uprave, pristojnim za gospodarske javne službe.
(3) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/ov.
(4) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj sme odložiti v zabojnik.
(5) Določena je oblika klasičnega zabojnika na štirih kolesih volumna 770 do 1.100 litrov in zvonasta tipska oblika zabojnika volumna od 1,20 in 3,30 m³ in sledeče barve glede na frakcijo odpadka:
– rumena barva – plastična, kovinska in sestavljena embalaža ter folije in embalažni stiropor (odpadna embalaža),
– rdeča barva – papir in karton ter papirna in kartonska embalaža,
– zelena barva – steklena embalaža.
6. Pogoji prepuščanja odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih
22. člen
(relacija zbirno–prevzemno mesto)
(1) Če zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, so uporabniki dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče z odpadki na dan odvoza prestaviti z zbirnega na prevzemno mesto.
(2) Uporabniki so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče, z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 7. ure na dan odvoza. Zabojnike za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti dan vrniti nazaj na zbirno mesto.
(3) V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest itd. …) lahko izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na odjemno mesto najkasneje do 6. ure na dan odvoza ali določi druge termine odvoza odpadkov.
(4) V starem mestnem jedru izvajalec izprazni zabojnike in pobere vreče najkasneje do 10. ure, razen v primerih višje sile ali drugih nepredvidljivih okoliščinah.
23. člen
(relacija prevzemno mesto–transportna pot)
(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Profil transportne poti mora biti širok vsaj 3 m in imeti vsaj 3,60 m svetle višine. Transportne poti rednega odvoza odpadkov potekajo po javnih cestah z zagotovljenim ter urejenim rednim letnim in zimskim vzdrževanjem za prevoz 3-osnega kamiona, ob kateri so najmanj trije uporabniki. Slepe ulice in ceste, pri katerih krožna povezava predstavlja bistveno daljšo pot vozila, morajo imeti možnost obračanja kamiona na javni površini.
(2) Izvajalec odpadke prevzame na prevzemnem mestu. Mesto praznjenja je prostor, praviloma na transportni poti komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v tipiziranih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti tehničnih – fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz zabojnikov od odjemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj (npr. neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, škarpe, ograje, žive meje, robniki, korita, parkirana vozila ipd.).
24. člen
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih)
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.
(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom.
(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest.
(4) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti.
(5) Uporabnik je dolžan z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo.
25. člen
(zbiralnice ločenih frakcij)
(1) Ločeno zbiranje odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: zbiralnice) se izvaja na celotnem območju občine.
(2) Ločeno zbiranje odpadkov na zbiralnicah poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.
(3) Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. Namenski zabojniki na zbiralnicah so:
1. zabojnik z rdečim pokrovom za zbiranje papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke. V zabojniku za papir se zbirajo pisarniški papir, časopisi, revije, prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna in kartonska embalaža.
2. zabojnik z zelenim pokrovom za zbiranje steklene embalaže. V zabojniku za stekleno embalažo se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev brez pokrovčkov;
3. zabojnik z rumenim pokrovom za zbiranje odpadne embalaže. V zabojniku za odpadno embalažo se zbirajo prazne pločevinke in konzerve, plastična folija in vrečke, plastenke, plastični kozarci, sestavljena oziroma votla kartonska embalaža tekočin (tetrapak) in embalažni stiropor.
(4) V zabojnike na zbiralnicah je prepovedano odlagati:
– v zabojnik za papir: tetrapak embalažo oziroma votlo kartonsko embalažo tekočin, embalažo iz različnih materialov, plastificiran in povoskan papir, celofan, tapete, folije, onesnažen ali navlažen papir ali karton, higienski papir, plenice, lepilne trakove, vreče za cement, apno in druge vreče za gradbeni material, vreče od krmil;
– v zabojnik za stekleno embalažo: stekleno embalažo z vsebino, okensko ravno steklo, ogledala, svinčevo steklo, armirano steklo, kristal, žarnice, porcelan, keramiko, glinene izdelke, pločevinaste in plastične pokrovčke;
– v zabojnik za odpadno embalažo: plastenke in pločevinke z vsebino, papir, karton, steklo, plastično embalažo nevarnih snovi, kosovne plastične odpadke.
(5) Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v okviru obveščanja in izobraževanja.
26. člen
(zbirni center)
(1) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(2) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec.
(3) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.
(4) V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca, usposobljena za ločeno zbiranje.
(5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik razvrstijo posamezno nenevarno frakcijo in da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke usposobljeni osebi iz četrtega odstavka tega člena.
(6) Izvajalec mora zagotavljati redno oddajo zbranih odpadkov skladno s predpisi.
(7) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike.
(8) V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:
– papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti,
– plastična, sestavljena in mešana embalaža, embalažni stiropor,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– steklena embalaža,
– embalaža iz tekstila,
– embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,
– kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi tlačnimi posodami,
– izrabljene gume,
– steklo,
– biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad,
– oblačila in tekstil,
– odpadne nagrobne sveče,
– topila,
– kisline,
– alkalije,
– fotokemikalije,
– pesticide,
– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi,
– čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– zdravila,
– baterije in akumulatorji,
– odpadna električna in elektronska oprema,
– plastika,
– kosovni odpadki,
– zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine),
– manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca.
(9) Drugi uporabniki lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo le tiste vrste odpadkov, za katere tako določa državni predpis.
7. Pogoji prevzemanja kosovnih, nevarnih in bioloških odpadkov
27. člen
(zbiranje kosovnih odpadkov)
(1) Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na »dopisnice« po sistemu »od vrat do vrat«. Vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v reden odvoz mešanih komunalnih odpadkov, na začetku vsakega leta prejme in v posameznem letu lahko uporabi dve dopisnici. Uporabnik lahko uporabi obe dopisnici naenkrat ali vsako posebej. Na eno dopisnico lahko odda en kosovni odpadek oziroma kosovne odpadke v skupni količini do 1 m³. Pri več stanovanjskih objektih, kjer uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, uporabniki na »dopisnice« lahko oddajo kosovne odpadke v skupni količini do 1 m³ na stanovanjsko enoto.
(2) Uporabnik je dolžan kosovne odpadke pripraviti na svojem prevzemnem mestu, zunaj objekta, razen na Mestnem trgu, kjer jih pripravi tik za vhodnimi vrati posameznega objekta, ki mejijo na Mestni trg. Upravnik večstanovanjskega objekta in izvajalec se lahko dogovorita tudi za drugačen način priprave kosovnih odpadkov za odvoz.
(3) Uporabnik mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan.
(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in z izročitvijo dopisnice, oddajo v zbirnem centru.
(5) Odvoz kosovnih odpadkov, ki so količinsko večji od količin iz prvega odstavka tega člena in kosovnih odpadkov od drugih uporabnikov, se izvaja kot odvoz odpadkov po naročilu.
28. člen
(zbiranje nevarnih odpadkov)
(1) Izvajalec najmanj enkrat letno organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico.
(2) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem.
(3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v zbirnem centru.
(4) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati usposobljenim prevzemnikom, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo, uničenje oziroma odstranjevanje.
(5) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo. Zaradi nevarnih sestavin se ne smejo odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov ali med ostale ločene frakcije komunalnih odpadkov.
(6) Drugi uporabniki morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo z usposobljenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.
29. člen
(zbiranje biološko razgradljivih odpadkov)
(1) Za biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad, povzročitelji prvenstveno sami zagotavljajo kompostiranje na lastnem vrtu. Način kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev ni predmet javne službe. Lokacija kompostnika mora biti na primernem zračnem mestu, da je v največji možni meri onemogočeno širjenje neprijetnih vonjav v okolico.
(2) Povzročitelji, ki biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ne kompostirajo sami na lastnem vrtu, le te zbirajo v tipskih zabojnikih, izvajalec pa zagotavlja reden odvoz na skupno kompostarno skladno z določili Tehničnega pravilnika.
8. Vsebina katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov
30. člen
(podrobnejše vsebine katastrov)
(1) Izvajalec vodi, v obliki elektronske baze podatkov, kataster zbirnih in prevzemnih mest, ki vsebuje sledeče podatke:
– ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva) oziroma ime in sedež drugega uporabnika,
– ime poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu drugega uporabnika,
– število uporabnikov, ki gravitira na zbirno mesto (pri gospodinjstvu število članov gospodinjstva, pri drugih uporabnikih število zaposlenih in površina poslovnih prostorov),
– vrste odpadkov, ki jih uporabniki zbirajo na zbirnem mestu,
– velikost zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov,
– podatek o tem ali uporabniki, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku,
– podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki zbirnega mesta (stanovanjski, poslovni, industrijski …) in
– naseljenost objekta s časovno opredelitvijo aktivnosti zbirnega mesta po vrstah odpadkov (trajno, občasno itd.).
(2) Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke:
– številko zbiralnice ločenih frakcij,
– naziv zbiralnice ločenih frakcij,
– vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij,
– velikost zabojnikov po vrstah odpadkov in
– lokacijo zbiralnice ločenih frakcij (Gauss - Krügerjeve koordinate).
9. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe
31. člen
(javne prireditve, čistilne akcije in začasna prodajna mesta)
(1) Organizatorji prireditev na prostem, na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj 14 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora, v katerem je razvidno, da bo zagotovil zbirno mesto z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.
(2) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s Tehničnim pravilnikom.
(3) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan sam poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov.
(4) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu.
(5) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator prireditve.
(6) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja ravnanja z odpadki.
(7) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo v obdobju izvajanja dejavnosti priskrbeti posode oziroma vreče glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvajajo.
32. člen
(postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij)
(1) Izvajalec ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij.
(2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega:
– podatke o vlagatelju,
– podatke o investitorju,
– podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča,
– podatke o projektantu in projektu in
– predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti.
(3) Obvezna vsebina soglasja obsega:
– podatke o vlagatelju,
– podatke o investitorju,
– podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in
– soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave.
33. člen
(gradbišča)
Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki po tem Tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu storitev javne službe pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov.
34. člen
(obveščanje in ozaveščanje uporabnikov)
(1) Izvajalec uporabnike obvešča o vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem storitev zbiranja odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti na večanju ozaveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja komunalnih odpadkov.
(2) Minimalni standard obveščanja in ozaveščanja je sledeči:
– spletna stran izvajalca,
– stalno osebno informiranje uporabnikov na terenu, v zbirnem centru, po elektronskih medijih in
– pisno komuniciranje s posameznimi uporabniki.
(3) Izvajalec praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij ozaveščanja v povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, občino in ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki …).
35. člen
(tehnologije, pogoji in pogostost pranja predpisanih zabojnikov za odpadke)
(1) V skladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, izvajalec izvaja pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, minimalno 2-krat letno, in sicer s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.
(2) Na zbiralnicah ločenih frakcij izvajalec zagotavlja redno pranje in čiščenje zabojnikov minimalno 1-krat letno, oziroma skladno z dejanskimi potrebami.
36. člen
(letni program ravnanja s komunalnimi odpadki)
(1) Potek zbiranja komunalnih odpadkov izvajalec določi na letnem nivoju s programom zbiranja komunalnih odpadkov, ki mora vsebovati:
– izhodišča za pripravo programa zbiranja komunalnih odpadkov,
– koledar zbiranja mešanih komunalnih odpadkov po naseljih,
– koledar zbiranja plastične, kovinske in sestavljene embalaže ter folij in embalažnega stiropora po naseljih,
– koledar zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada po naseljih,
– koledar zbiranja papirja, kartona in papirne ter kartonske embalaže po naseljih,
– koledar zbiranja ločenih frakcij odpadkov po zbiralnicah ločenih frakcij,
– podatke o zbiranju kosovnih odpadkov,
– koledar akcije zbiranja nevarnih frakcij komunalnih odpadkov s premično zbiralnico,
– koledar zbiranja odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih,
– postopek razdeljevanja namenskih tipiziranih vreč in
– plan obratovanja zbirnega centra.
(2) Letni program izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in Tehničnega pravilnika. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji spletni strani.
37. člen
(način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka)
(1) Vrsta prevoza je odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. V enem zabojniku se lahko sočasno prevaža samo ena vrsta odpadka.
(2) Pri določitvi vrste prevoza je potrebno upoštevati sledeče:
– ali se lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo, ali morajo ostati nepoškodovani v razsutem stanju;
– ali so odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več drugih uporabnikov in
– gostoto odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije, razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega vozila in oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika.
38. člen
(osnove za obračun storitev)
(1) Osnove za obračun storitev so: veljavne cene za storitve posamezne javne službe, volumen opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, volumen opreme za zbiranje odpadne embalaže, volumen opreme za zbiranje bioloških odpadkov ali drugih vrst odpadnih surovin, frekvence praznjenja ter dajatve, vezane na ravnanje z odpadki.
(2) Pri vseh uporabnikih je oprema za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov izhodiščna in je sodilo za obračunavanje stroškov zbiranja vseh ločenih frakcij odpadkov na zbiralnicah in v zbirnem centru.
(3) Teža na obdelavo odpeljanih mešanih komunalnih odpadkov in teža odloženih komunalnih odpadkov se na uporabnike razdeli na podlagi povprečne specifične teže odpadkov glede na volumen vseh evidentiranih in vključenih zabojnikov po vrsti odpadka, z upoštevanjem dinamike zbiranja odpadkov (praznjenj zabojnika) v obračunskem obdobju.
(4) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03 01, v zbirnem centru, ni vključeno v izhodiščno posodo in je dodatno plačljiva storitev.
(5) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaže, se za obračun upošteva enako, kot bi uporabnik uporabljal zabojnik (skupen volumen tipiziranih vreč in frekvenca odvoza).
(6) Za druge uporabnike se pri obračunu upošteva, da niso vključeni v odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov.
(7) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje občasno povečanih količin mešanih komunalnih odpadkov ali odpadne embalaže, je v ceno tipizirane vreče že vključen celoten strošek storitev za odvoz in končno oskrbo odpadkov.
39. člen
(reklamacije)
(1) Uporabnik storitev zbiranja in prevoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitve, in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej poda po telefonu ali osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti.
(2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek v katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo izrecno zahtevo. V primeru obojestransko ustrezne rešitve pritožbe posreduje strokovni delavec ustrezni delovni nalog delavcu, ki izvede dogovorjeno rešitev.
(3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od prejema reklamacije.
(4) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, izvajalec odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
40. člen
(prekinitev izvajanja storitev)
(1) Drugemu uporabniku, ki zamuja s plačili računov, lahko izvajalec pošlje pisni opomin pred prekinitvijo izvajanja storitev in mu postavi rok za plačilo. Če drugi uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača v roku, navedenem v opominu, lahko izvajalec s prvim dnem naslednjega meseca prekine z izvajanjem storitev in odpelje opremo, če jo je drugi uporabnik imel v najemu, ter začne ali nadaljuje s postopkom prisilne izterjave dolga.
(2) Prekinitev izvajanja storitev zbiranja in prevoza odpadkov traja toliko časa, da drugi uporabnik plača vse zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in vse druge stroške, ki so nastali izvajalcu zaradi neplačevanja računov.
(3) O prekinitvi izvajanja storitev izvajalec obvesti pristojni inšpektorat.
41. člen
(vizualna kontrola)
Vizualno kontrolo izvaja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru. V primeru ugotovljenih neskladnosti o tem opozori povzročitelja, v primeru ponavljajočih neskladnosti pri istem povzročitelju o tem obvesti prekrškovni organ.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(oprema)
(1) Obstoječi zabojniki na zbiralnicah modre barve, prvotno namenjeni zbiranju kovinske embalaže, se ustrezno označijo in uporabljajo za isti namen, kot zabojniki rumene barve, to je za odpadno embalažo.
(2) Vse določbe glede barve in označevanja opreme za zbiranje komunalnih odpadkov, veljajo za vse nove nabave od uveljavitve Tehničnega pravilnika dalje. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do porabe ali izrabe.
43. člen
(obvestilo izvirnim povzročiteljem)
Izvajalec z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, Odlokom in Tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov.
44. člen
(prehodno obdobje)
Izvajalec mora zagotoviti izvajanje določb Tehničnega pravilnika najkasneje v roku devetih mesecev od njegove uveljavitve.
45. člen
(začetek veljavnosti)
Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 354-0048/2011
Škofja Loka, dne 16. maja 2013
Župan
Občine Škofja Loka
mag. Miha Ješe l.r.