Uradni list

Številka 47
Uradni list RS, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013

Kazalo

1784. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-C), stran 5343.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. maja 2013.
Št. 003-02-5/2013-12
Ljubljana, dne 31. maja 2013
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZelP-C)
1. člen
V Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 36/10 – uradno prečiščeno besedilo in 60/11) se v tretjem odstavku 1. člena druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (UL L št. 191 z dne 18. 7. 2008, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2013/9/EU z dne 11. marca 2013 o spremembi Priloge III k Direktivi 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L št. 68 z dne 12. 3. 2013, str. 55, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/57/ES);«.
2. člen
V tretjem odstavku 2. člena se v točki a) na koncu besedila pred piko dodata vejica in besedilo »varnostna in zaščitna oprema«.
Točka b) se spremeni tako, da se glasi:
»b) Energija
Podsistem vsebuje naprave namenjene elektrifikaciji, vključno z voznim omrežjem in opremo za merjenje porabe električne energije ob progi.«.
Točka c) se spremeni tako, da se glasi:
»c) Vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi
Podsistem vsebuje vso opremo ob progi, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju.«.
Za točko c) se doda nova točka č), ki se glasi:
»č) Vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu
Podsistem vsebuje vso opremo na tirnih vozilih, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju.«.
V točki d) se pred besedama »zavorne naprave« doda besedilo »opremo za merjenje porabe električne energije na vozilih,«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Iz železniškega sistem so izvzeta:
a) omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega in primestnega potniškega prometa, kakor tudi prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na teh omrežjih;
b) zasebna železniška infrastruktura, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga;
c) vozila, ki so del kulturne dediščine in obratujejo v nacionalnih omrežjih, v kolikor so skladna z nacionalnimi varnostnimi pravili in predpisi, z namenom varnega obratovanja teh vozil.«.
3. člen
V prvem odstavku 5. člena se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
»7. "industrijski tir" je tir, ki ga lastnik uporablja za lasten prevoz blaga ali oseb in ni sestavni del železniškega sistema;«.
12. točka se spremeni tako, da se glasi:
»12. "motorna vozila za posebne namene" so tirna vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za posebne namene (npr. za gradnjo in vzdrževanje železniških podsistemov ter odpravljanje posledic nesreč in resnih nesreč);«.
17. točka se spremeni, tako da se glasi:
»17. "največja hitrost vlaka" je največja hitrost, ki je določena z voznim redom posameznega vlaka za vsak vlak in ki ne sme preseči največje dovoljene progovne hitrosti;«.
25. točka se spremeni tako, da se glasi:
»25. "preiskovalni organ" je stalni organ za preiskavo resnih nesreč, nesreč in incidentov z vsaj enim preiskovalcem, ki je ob resni nesreči, nesreči ali incidentu usposobljen in pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja železniški promet;«.
27. in 28. točka se spremenita tako, da se glasita:
»27. "prevoznik" v železniškem prometu je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, ali pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;
28. "proga druge železnice" je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe ali blago in ni del železniškega sistema;«.
42. točka se spremeni tako, da se glasi:
»42. "vzdrževalna dela v javno korist na železniškem sistemu" (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalna dela v javno korist) so postopki, po katerih se izvedejo odstranitve objektov in naprav, obnove, nadgradnje in gradnje strukturnih podsistemov, ter so namenjeni zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, z njimi pa se ne posega zunaj železniškega območja; kot vzdrževalna dela v javno korist se izvedejo tudi obnove, nadgradnje in gradnje objektov in naprav druge javne infrastrukture (npr. cestne), ki jih je potrebno zgraditi ali prestaviti zaradi obnove, nadgradnje ali gradnje javne železniške infrastrukture;«.
4. člen
V drugem odstavku 9. člena se za besedo »dokumentacijo« doda besedilo »iz Priloge IX Direktive 2008/57/ES«.
V tretjem odstavku se črta zadnji stavek.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V primerih iz prve, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena Evropska komisija preveri skladnost dokumentacije in obvesti državo članico o rezultatih analize ter po potrebi izdela priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki se morajo uporabiti. Naročnik ali njegov pooblaščeni zastopnik lahko rešitve, navedene v uradnem dopisu predloga za odstopanje, ki je bil poslan Evropski komisiji v skladu s Prilogo IX Direktive 2008/57/ES, nemudoma uporabi.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
5. člen
Peti odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog, so proizvodi, katerih lastnosti ustrezajo zahtevam za vgradnjo in imajo ustrezna dokazila o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.«.
Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog na podlagi dokazil o skladnosti, pridobljenih v skladu s predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti. Za zagotovitev varnega delovanja železniškega omrežja mora biti za proizvode izveden postopek preverjanja združljivosti, ki ga izvede upravljavec na stroške vlagatelja.
(7) Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo v tirna vozila na podlagi dokazil o skladnosti, pridobljenih v skladu s predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti. Za zagotovitev varnega delovanja tirnih vozil mora biti za proizvode izveden postopek preverjanja združljivosti, na stroške vlagatelja. Upravljavec mora pri postopku preverjanja združljivosti sodelovati v primerih, kadar se ta postopek izvaja na javni železniški infrastrukturi.«.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Minister natančneje predpiše postopek preverjanja združljivosti proizvodov iz šestega in sedmega odstavka tega člena z obstoječim železniškim sistemom.«.
6. člen
V drugem odstavku 14. člena se besedilo »Priloga VI Direktive 2008/57/ES« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »Priloga III Direktive 2011/18/EU« v ustreznem sklonu.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) ES-verifikacija interoperabilnosti strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem, se glede izpolnjevanja bistvenih zahtev sklicuje na TSI. Na progah, ki niso interoperabilne do izdaje predpisa iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, in tudi pri odstopanjih iz 9. člena tega zakona in ko gre za poseben primer, naveden v posamezni TSI, se postopek izvede na podlagi nacionalnih predpisov. Seznam priglašenih nacionalnih predpisov je treba obnoviti ob njegovi vsakokratni spremembi, po priglasitvi odstopanj v skladu z 9. členom tega zakona in po objavi posamezne TSI. Istočasno se imenujejo tudi imenovani organi iz 19.a člena tega zakona za izvedbo postopka verifikacije podsistema v skladu s temi nacionalnimi predpisi. Tehničnih predpisov, ki se uporabljajo za omrežja, za katera ni potrebno zagotoviti interoperabilnosti, ni treba uvrstiti na seznam nacionalnih predpisov, ki se priglasi Evropski komisiji, morajo pa se v tem primeru objaviti v registru infrastrukture.«.
7. člen
Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi:
»14.a člen
(verifikacija podsistemov po nacionalnih predpisih)
(1) Podsistemi vseevropskega železniškega sistema morajo biti skladni z zahtevami nacionalnih predpisov in morajo izpolnjevati zanje predpisane bistvene zahteve, razen zahtev, ki jih določajo posamezne TSI. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, varnost vključitve teh podsistemov v skladu z drugim odstavkom 23. člena in prvim odstavkom 25. člena tega zakona in njihovo skladnost z določbami nacionalnih predpisov o delovanju in vzdrževanju posameznih podsistemov. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem, in sicer za infrastrukturo pri podeljevanju in preverjanju varnostnega pooblastila, za tirna vozila pa pri podeljevanju in preverjanju varnostnih spričeval v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo podsistemov v skladu z določbami nacionalnih predpisov.
(2) Verifikacija podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi je postopek, s katerim imenovani organ za ugotavljanje skladnosti v skladu z določbami nacionalnih predpisov na zahtevo naročnika ali proizvajalca ali njunega zastopnika preveri in z izdajo potrdila o verifikaciji v skladu z nacionalnimi predpisi potrdi, da je podsistem ali del podsistema zgrajen, nadgrajen ali obnovljen v skladu z določbami tega zakona ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter da se lahko vključi v obratovanje.
(3) Verifikacija podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi se izvede na interoperabilnih glavnih progah za dele podsistema, za katere se ne uporabljajo TSI, in za vse podsisteme ali dele podsistemov na neinteroperabilnih progah.
(4) Verifikacijo podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi pri izvajanju zamenjav v okviru vzdrževanja izvedeta upravljavec ali prevoznik v skladu z določbami operativnih predpisov, sprejetih in uveljavljenih v okviru sistema varnega upravljanja upravljavca ali prevoznika.
(5) Ponovnih pregledov ni dovoljeno zahtevati, če so ti že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev izjave o verifikaciji v skladu z nacionalnimi predpisi za preveritev skladnosti podsistemov ali delov podsistemov z enakimi zahtevami v enakih delovnih pogojih. Dodatne preglede lahko opravi imenovani organ samo takrat, ko ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z nacionalnimi predpisi in bistvenimi zahtevami iz Priloge III Direktive 2008/57/ES.«.
8. člen
V drugem odstavku 15. člena se besedilo »Prilogi V Direktive 2008/57/ES« nadomesti z besedilom »Prilogi II Direktive 2011/18/EU«.
9. člen
Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:
»15.a člen
(izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih)
(1) Izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih je dokument, ki ga izda naročnik na podlagi potrdila o verifikaciji in je pogoj za pridobitev obratovalnega dovoljenja po končani gradnji, nadgradnji ali obnovi podsistemov ali delov podsistemov. Podsistemi, za katere je izdana izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih, izpolnjujejo bistvene zahteve iz Priloge III Direktive 2008/57/ES v skladu z nacionalnimi predpisi.
(2) Izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih mora temeljiti na podatkih, ki izhajajo iz postopka verifikacije za podsisteme ali dele podsistemov, na interoperabilnih in neinteroperabilnih progah, skladno z določbami 14.a člena tega zakona. Napisana mora biti v slovenskem jeziku, kar velja tudi za tehnično dokumentacijo.
(3) Izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih mora vsebovati:
– navedbo predpisa, na podlagi katerega je izjava izdana,
– ime in naslov naročnika ali proizvajalca ali njunega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Evropski uniji (firma in popolni naslov; v primeru pooblaščenega zastopnika pa tudi ime naročnika ali ime proizvajalca),
– kratek opis podsistema ali dela podsistema,
– ime in naslov imenovanega organa, ki je vodil postopek verifikacije po nacionalnih predpisih iz 14.a člena tega zakona,
– navedbo dokumentov, vključenih v projektno ali tehnično dokumentacijo,
– vse začasne ali stalne nacionalne predpise, s katerimi morajo biti podsistemi ali deli podsistemov skladni in zlasti omejitve ali drugačne pogoje obratovanja,
– rok veljavnosti izjave,
– navedbo odgovorne osebe naročnika,
– datum in podpis.
(4) Izjavi o verifikaciji po nacionalnih predpisih mora biti priložena naslednja tehnična dokumentacija:
– listine o skladnosti, ki jih morajo imeti komponente iz petega, šestega in sedmega odstavka 11. člena tega zakona (v primeru, da se TSI ne uporablja ali so dovoljena odstopanja se listine o skladnosti lahko nadomestijo z ES – izjavami o skladnosti),
– listine, ki dokazujejo združljivost v skladu z določbami petega, šestega in sedmega odstavka 11. člena tega zakona,
– če obstajajo, vmesna potrdila o verifikaciji podsistema ali potrdila o verifikaciji po nacionalnih predpisih, vključno z rezultatom preverjanja,
– potrdilo o verifikaciji po nacionalnih predpisih, ki so mu priloženi ustrezni izračuni in ga podpiše imenovani organ, pristojen za verifikacijo po nacionalnih predpisih, s katerim potrjuje skladnost podsistema z zahtevami iz nacionalnih predpisov in navaja morebitne omejitve, ki so bile ugotovljene med izvedbo obnove, nadgradnje ali gradnje in niso bile odpravljene. Potrdilu o verifikaciji po nacionalnih predpisih morajo biti priložena tudi poročila o pregledih in revizijska poročila, ki jih izdela imenovani organ v okviru svojih nalog v skladu z določbami 19.a člena tega zakona,
– poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 352/2009 z dne 24. aprila 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja iz člena 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Uredba 352/2009/ES).
(5) Imenovani organ po nacionalnih predpisih izda potrdilo o verifikaciji, namenjeno naročniku oziroma prosilcu.
(6) Potrdilo mora vsebovati sklicevanje na nacionalne predpise v zvezi s katerimi je pristojni organ v postopku preverjanja preverjal skladnost, vključno s tistimi, ki se nanašajo na dele, za katere velja odstopanje od TSI ter tistimi, ki se nanašajo na gradnjo, nadgradnjo ali obnovo na progah, ki niso interoperabilne.«.
10. člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»16. člen
(obratovalno dovoljenje)
(1) Strukturni podsistem ali del podsistema se vključi v obratovanje na podlagi obratovalnega dovoljenja, ki ga izda varnostni organ.
(2) Obratovalno dovoljenje se izda za podsisteme ali dele podsistemov, ki so načrtovani, projektirani, zgrajeni in vgrajeni tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo predpisane bistvene zahteve. Pred izdajo obratovalnega dovoljenja morata biti preverjeni:
– tehnična združljivost teh podsistemov ali delov podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, in
– varna vključitev teh podsistemov ali delov podsistemov v sistem, v katerega se vključujejo, v skladu s sistemi varnega upravljanja, opredeljenimi in odobrenimi v varnostnem spričevalu ali varnostnem pooblastilu.
(3) Pri obnovah, nadgradnjah gradnjah ali odstranitvah, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, mora biti k projektni dokumentaciji zaradi zagotavljanja interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa priloženo tudi soglasje varnostnega organa. Varnostni organ izda soglasje k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi vmesnega potrdila imenovanega organa po nacionalnih predpisih za fazo projektiranja ter vmesnega potrdila priglašenega organa, če tako določajo posamezne TSI ali so v podsistem vgrajene komponente interoperabilnosti. K vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja se mora predložiti izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih ter ES-izjava o verifikaciji, če tako določajo posamezne TSI ali bodo v podsistem vgrajene komponente interoperabilnosti. K vlogi za izdajo obratovalnega dovoljenja naročnik varnostnemu organu posreduje izdano uporabno dovoljenje in dokumente iz šeste ali sedme alineje sedmega odstavka tega člena.
(4) Pri obnovi, nadgradnji, gradnji ali odstranitvi, ki se bo izvajala po postopku vzdrževalnih del v javno korist, pošlje naročnik ali njegov pooblaščenec varnostnemu organu opis projekta iz katerega je razviden obseg obnove, nadgradnje ali gradnje. Varnostni organ lahko v roku 30 dni od prejema opisa projekta zahteva dopolnitev vloge. Ob upoštevanju izvedbene strategije iz TSI ali nacionalnih predpisov odloči, ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja podsistema ali dela podsistema v skladu z določbami tega zakona. Če je potrebno novo obratovalno dovoljenje, določi obseg uporabe TSI za tak projekt. Varnostni organ sprejme odločitev o potrebnosti novega obratovalnega dovoljenja čimprej, najpozneje pa v štirih mesecih po tem, ko je prosilec vložil popolno vlogo. Novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno vedno, kadar lahko predvidena dela škodljivo vplivajo na varnost podsistema, na katerem se dela izvajajo.
(5) V primeru, da varnostni organ ugotovi, da je treba izdati novo obratovalno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, mora vlagatelj varnostnemu organu predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projekt za izvedbo ali izvedbeni načrt, ki mora biti v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona. K vlogi se priloži soglasja upravljavcev javne infrastrukture in poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/ES. Za obnove, nadgradnje in gradnje objektov in naprav druge javne infrastrukture, ki jih je treba zgraditi ali prestaviti zaradi obnove, nadgradnje ali gradnje javne železniške infrastrukture, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o vzdrževalnih delih v javno korist.
(6) Obratovalno dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena se izda na podlagi izjave o verifikaciji podsistemov po nacionalnih predpisih z dokumentacijo iz četrtega odstavka 15.a člena tega zakona. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, ali je verifikacija podsistema predpisana s posamezno TSI, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES izjava o verifikaciji podsistema s tehnično dokumentacijo iz Priloge III Direktive 2011/18/ES. Kadar varnostni organ odloči, da za izvajanja obnove, nadgradnje ali gradnje ni potrebna izdaja novega obratovalnega dovoljenja, se podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje, kar upravljavec določi v svojem operativnem predpisu.
(7) Pri obnovi, nadgradnji, gradnji ali odstranitvi objektov, izvedeni po postopku vzdrževalnih del v javno korist, mora naročnik ali njegov pooblaščenec posredovati vlogo za izdajo obratovalnega dovoljenja varnostnemu organu v roku 30 dni po zaključku del. Vloga mora vsebovati dokumentacijo, ki se nanaša na izvedena dela, in sicer:
– izjavo izvajalca del o zaključku del,
– izjavo odgovornega nadzornika o zaključku del,
– projekt izvedenih del,
– dokazilo o zanesljivosti objekta,
– listine o skladnosti in združljivosti,
– v primeru, da gre za komponento interoperabilnosti ES-izjavo o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami,
– izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih,
– navodila (načrte) za obratovanje in vzdrževanje.
(8) V primeru, da vloge iz prejšnjega odstavka v predpisanem roku ne posreduje naročnik ali njegov pooblaščenec, lahko to stori izvajalec del.
(9) Če varnostni organ iz priložene dokumentacije ne more v celoti ugotoviti, ali so izvedena dela skladna z zahtevami varnosti železniškega prometa in je zato potrebno dodatno preverjanje izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa, lahko varnostni organ z odločbo zahteva poskusno obratovanje podsistema za največ šest mesecev, ki se lahko podaljša še za največ šest mesecev.
(10) Kadar se nameravajo vzdrževalna dela v javno korist na drugi javni infrastrukturi izvesti v progovnem pasu ali pri križanju z železniško progo, mora investitor pred pričetkom izvajanja del od upravljavca javne železniške infrastrukture pridobiti soglasje.
(11) Kadar je zaradi izvajanja obnov, nadgradenj ali gradenj na železniških podsistemih potrebno poseči ali zgraditi naprave ali objekte druge infrastrukture, se ta dela izvedejo pod nadzorom upravljavca druge infrastrukture ali lastnika druge infrastrukture. Skladnost izvedenih del se verificira tako, da upravljavec druge infrastrukture ali lastnik druge infrastrukture pred vključitvijo podsistema v obratovanje pod posebnimi pogoji poda pisno izjavo, da so vsa dela na drugi infrastrukturi izvedena v skladu z izdanim soglasjem oziroma v skladu s predpisanimi zahtevami za tovrstne naprave ali objekte. Tako pridobljena izjava je obvezni del dokazila o zanesljivosti objekta.«.
11. člen
16.a člen se črta.
12. člen
16.b člen se črta.
13. člen
Prvi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pred uporabo tirnega vozila na omrežju varnostni organ, ki je pristojen za to omrežje, dovoli začetek obratovanja tega vozila z izdajo prvega obratovalnega dovoljenja ali s priznanjem prvega obratovalnega dovoljenja, izdanega v eni od držav članic. V primerih, ko TSI vključujejo posebne primere, odprta vprašanja ali odstopanja od uporabe TSI v skladu z 9. členom tega zakona, povezana s tehnično združljivostjo tirnih vozil in omrežja, varnostni organ dovoli začetek obratovanja tega vozila na omrežju z izdajo dodatnega obratovalnega dovoljenja.«.
14. člen
Za drugim odstavkom 17.a člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ustreznost tirnih vozil v primerih iz prejšnjega odstavka se dokazuje z izjavo o verifikaciji iz 15.a člena tega zakona, ki jo izda imenovani organ.«.
15. člen
V drugem odstavku 17.b člena se v točki b) besedilo »Prilogi VI Direktive 2008/57/ES« nadomesti z besedilom »Prilogi III Direktive 2011/18/ES«.
Na koncu točke d) se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova točka e), ki se glasi:
»e) poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/ES.«.
16. člen
17.c člen se spremeni tako, da se glasi:
»17.c člen
(prvo obratovalno dovoljenje za tirna vozila, ki niso skladna s TSI)
(1) Vlagatelj, ki v Republiki Sloveniji predloži vlogo za prvo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, ki ni skladno s TSI ali za katero pomemben del bistvenih zahtev ni zajet v TSI ali za katero veljajo odstopanja v skladu z 9. členom tega zakona, predloži varnostnemu organu izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 15.a člena tega zakona za tirno vozilo, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na omrežju v Republiki Sloveniji.
(2) Varnostni organ izda prvo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo po preverjanju tehničnih pogojev določenih v TSI, ki ga izvede priglašeni organ, za preverjanje katerih se uporabi postopek za ES-verifikacijo podsistema in preverjanju tehničnih pogojev iz nacionalnih predpisov, ki ga izvede imenovani organ po nacionalnih predpisih, priglašenih Evropski komisiji, ki so v skladu s Prilogo VII Direktive 2008/57/ES, spremenjene z Direktivo 2009/131/ES.
(3) Obratovalno dovoljenje, izdano v skladu s prejšnjim odstavkom, velja le na omrežju ali delu omrežja v Republiki Sloveniji, za katerega je izdano.«.
17. člen
Prvi in drugi odstavek 17.č člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Za tirno vozilo iz prejšnjega člena, ki je pridobilo prvo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, varnostni organ na podlagi primerjave referenčnih dokumentov iz četrtega odstavka 17.b člena tega zakona odloči o potrebi izdaje dodatnega obratovalnega dovoljenja za vožnjo po omrežju Republike Slovenije na podlagi vloge naročnika, proizvajalca ali njunih pooblaščencev.
(2) V primeru, da varnostni organ odloči, da je potrebna izdaja dodatnega obratovalnega dovoljenja za tirna vozila iz prejšnjega odstavka, vlagatelj predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila ali tipa tirnega vozila, skupaj s podrobnostmi načrtovane rabe v omrežju, ki vključuje vsaj:
a) dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja in dokumentacijo o postopku, s katerim se je preverilo izpolnjevanje varnostnih zahtev, vključno z odstopanji dovoljenimi v skladu z 9. členom tega zakona;
b) tehnične podatke, program vzdrževanja in operativne značilnosti tirnega vozila. Pri tirnih vozilih z zapisovalniki podatkov mora dokumentacija vsebovati tudi informacije o postopku zbiranja teh podatkov in omogočiti prebiranje ter ovrednotenje podatkov, ki se nanašajo na uporabo posnetkov naprav za snemanje glasovnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije in upravljanja prometa;
c) evidenco, v kateri je prikazan dnevnik vzdrževanja tirnega vozila in na zahtevo varnostnega organa tudi tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
d) dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi zahtevami in omejitvami omrežja železniških prog;
e) poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/ES.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ustreznost tirnih vozil v primerih iz točk b), c) in d) prejšnjega odstavka preveri imenovani organ po nacionalnih predpisih z izdajo potrdila o verifikaciji po nacionalnih predpisih podsistema ali dela podsistema, na podlagi katerega naročnik ali njegov pooblaščenec izdela izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih.«.
Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.
18. člen
V tretjem odstavku 17.e člena se v drugem stavku besedilo »preverja le tehnične pogoje, povezane« nadomesti z besedilom »od priglašenega ali imenovanega organa zahteva preverjanje le tehničnih pogojev, povezanih«.
19. člen
Naslov 17.f člena se spremeni tako, da se glasi: »(subjekt, zadolžen za vzdrževanje tirnih vozil)«.
Drugi, tretji in četrti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(2) Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, je lahko prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali imetnik. Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, z ustreznim sistemom vzdrževanja zagotovi, da tirna vozila za vzdrževanje katerih je zadolžen, varno obratujejo.
(3) Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, mora pridobiti spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje. Spričevalo, ki ga izda certifikacijski organ, temelji na oceni sposobnosti subjekta, zadolženega za vzdrževanje, da izpolnjuje ustrezne pogoje v zvezi z vzdrževanjem in jih dosledno izvaja. Certifikacijski organ mora nadzorovati izpolnjevanje pogojev po podelitvi spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje.
(4) Zahteve in merila za ocenjevanje organizacij, ki predložijo vlogo za pridobitev spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali za spričevalo v okviru funkcij vzdrževanja, ki jih subjekt, zadolžen za vzdrževanje, dodeli v zunanje izvajanje, so:
– za tovorne vagone, opredeljene v Prilogi III Uredbe Komisije (EU) št. 445/2011 z dne 10. maja 2011 o sistemu podeljevanja spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, za tovorne vagone in o spremembi Uredbe (ES) št. 653/2007 (UL L št. 122 z dne 11. 5. 2011, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Uredba 445/2011/EU),
– zahteve in merila za ocenjevanje organizacij za vzdrževanje tirnih vozil, ki niso določena v prejšnji alineji, predpiše minister v podzakonskem aktu.«.
V petem odstavku se na začetku stavka beseda »Potrdila« nadomesti z besedo »Spričevala«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Minister s podzakonskim aktom natančneje določi merila, zahteve, pogoje in način za vzpostavitev sistema vzdrževanja ter pogoje in način izdaje spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje.«.
20. člen
Za 17.f členom se dodata nova 17.g in 17.h člen, ki se glasita:
»17.g člen
(certifikacijski organ)
(1) Certifikacijski organ je akreditirani oziroma varnostni organ.
(2) Certifikacijski organ vsaj enkrat letno izvede nadzor pri subjektu, zadolženem za vzdrževanje tovornih vagonov, da preveri ali še vedno izpolnjuje merila iz Priloge III Uredbe 445/2011/EU oziroma izpolnjuje merila iz devetega odstavka 17.f člena tega zakona.
(3) Če certifikacijski organ ugotovi, da subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ne izpolnjuje zahtev, na podlagi katerih je bilo izdano spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, se s subjektom, zadolženim za vzdrževanje, dogovori o načrtu za izboljšanje ali omeji področje uporabe spričevala ali začasno odvzame spričevalo, odvisno od stopnje neizpolnjevanja. V primeru dolgotrajnega neizpolnjevanja zahtev v zvezi s spričevalom ali morebitnega načrta za izboljšanje, certifikacijski organ omeji področje uporabe spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali razveljavi spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje.
(4) Zoper spričevalo certifikacijskega organa je dopustna pritožba na ministrstvo.
17.h člen
(obratovalno dovoljenje za podsistem tirna vozila po obnovi ali nadgradnji)
(1) Pri obnovi ali nadgradnji podsistema tirna vozila posreduje naročnik ali njegov pooblaščenec varnostnemu organu vlogo s tehnično dokumentacijo iz katere je razviden obseg obnove oziroma nadgradnje. Tehnična dokumentacija mora vsebovati vse potrebne dokumente v zvezi z značilnostmi podsistemov in po potrebi vse dokumente, ki potrjujejo skladnost komponent interoperabilnosti. Vsebovati mora tudi vse zahteve v zvezi z morebitnimi pogoji in omejitvami uporabe ter z navodili o delovanju, dvigu in utirjanju ter vzdrževanju tirnega vozila. V skladu z Uredbo 352/2009/ES naročnik ali njegov pooblaščenec k tehnični dokumentaciji priloži poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/ES. Varnostni organ lahko v roku 30 dni od prejema zadevne tehnične dokumentacije zahteva dopolnitev vloge. Ob upoštevanju izvedbene strategije iz TSI ali nacionalnih predpisov odloči ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja podsistema ali dela podsistema v skladu z določbami tega zakona. Če je potrebno novo obratovalno dovoljenje, določi obseg uporabe TSI za tak projekt. Varnostni organ sprejme odločitev o potrebnosti novega obratovalnega dovoljenja čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih po tem, ko je prosilec vložil popolno vlogo. Novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno vedno, kadar lahko predvidena dela škodljivo vplivajo na varnost podsistema na katerem se dela izvajajo.
(2) Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi izjave o verifikaciji podsistemov z dokumentacijo iz četrtega odstavka 15.a člena tega zakona. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, ali je verifikacija podsistema predpisana s posamezno TSI, kadar v podsistem niso bile vgrajene komponente interoperabilnosti, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES izjava o verifikaciji podsistema s tehnično dokumentacijo iz Priloge III Direktive 2011/18/EU. Kadar varnostni organ odloči, da v primeru izvajanja obnove ali nadgradnje ni potrebna izdaja novega obratovalnega dovoljenja, se podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje na podlagi izjave o verifikaciji po nacionalnih predpisih, kar prevoznik določi v operativnem predpisu, oziroma upravljavec, če gre za tirno vozilo upravljavca.«.
21. člen
V tretjem odstavku 18. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Register tirnih vozil mora biti sestavljen na podlagi specifikacij iz Sklepa Komisije z dne 10. februarja 2011 o spremembi Odločbe 2007/756/ES o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil (UL L št. 43 z dne 17. 2. 2011) in mora vsebovati vsaj naslednje podatke:«.
V tretjem odstavku se za prvo alinejo dodata novi druga in tretja alineja, ki se glasita:
»– podatke o državi in nacionalnem varnostnem organu,
– podatke o letu izdelave tirnega vozila;«.
Dosedanje druga do osma alineja postanejo četrta do deseta alineja.
22. člen
V naslovu II. poglavja se v 5. podpoglavju za besedo »priglašeni« doda vejica in besedilo »imenovani in ocenjevalni«.
23. člen
Za 19. členom se dodata nova 19.a in 19.b člen, ki se glasita:
»19.a člen
(imenovani organ po nacionalnih predpisih)
(1) Imenovani organ po nacionalnih predpisih je subjekt, ki je pooblaščen za izvedbo postopka verifikacije podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi. Imenovani organ določi minister, če izpolnjuje pogoje iz tega člena ter je njegovo usposobljenost preveril varnostni organ.
(2) Ministrstvo na podlagi postopka iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo o imenovanih organih po nacionalnih predpisih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka verifikacije v skladu s 14.a členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti vsakega imenovanega organa po nacionalnih predpisih. Smiselno enak postopek se uporablja, če organ ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.
(3) Imenovani organ po nacionalnih predpisih, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, uporabi ali vzdrževanju komponent ali podsistemov. Dovoljena pa je izmenjava podatkov med vsemi subjekti, ki v postopku sodelujejo.
(4) Imenovani organ po nacionalnih predpisih in osebje, ki je pristojno za preglede, morajo biti funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, od organov, pristojnih za izdajo licenc prevoznikom, od organov, pristojnih za izdajo varnostnih spričeval, in od organov, ki vodijo preiskavo v primeru nesreče. Osebje, ki opravlja preglede, mora biti neodvisno in ne sme biti plačano glede na količino opravljenih preverjanj in ne na podlagi rezultatov teh preverjanj.
(5) Imenovani organ po nacionalnih predpisih mora izpolnjevati pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, predvsem pa mora imeti zaposleno osebje in sredstva, ki se zahtevajo za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih z vodenjem pregledov v skladu z nacionalnimi predpisi. Imenovani organ mora imeti tudi možnost uporabe opreme, potrebne za izredne preglede.
(6) Osebje, pristojno za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati najmanj naslednje minimalne pogoje:
– biti mora ustrezno strokovno in poklicno usposobljeno,
– imeti mora zadovoljivo znanje o nacionalnih predpisih povezanih s pregledi, ki jih opravlja in imeti dovolj prakse na tem področju,
– biti mora usposobljeno v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
19.b člen
(ocenjevalni organ)
(1) Ocenjevalni organ je organ, akreditiran v skladu z zakonom, ki ureja akreditiranje, oziroma varnostni organ za primere, določene v Uredbi 352/2009/ES.
(2) Ocenjevalni organ na podlagi dokazil preveri ali železniški sistem izpolnjuje varnostne zahteve in o tem izdela poročilo o oceni tveganja.
(3) Postopki in načela upravljanja s tveganji, neodvisnega ocenjevanja in merila, ki jih morajo izpolnjevati ocenjevalni organi, so določeni v Uredbi 352/2009/ES.«.
24. člen
Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:
»20.a člen
(pristojnosti imenovanega organa po nacionalnih predpisih)
(1) Imenovani organ po nacionalnih predpisih mora imeti med izvajanjem nalog, za katere je pooblaščen, stalen dostop do gradbišč ali delovišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin, naprav za montažo in preskušanje ter drugih objektov, za katere meni, da so potrebni za izvedbo njegovih nalog. Naročnik ali njegov zastopnik s sedežem v Evropski uniji mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrt ali projektna dokumentacija za podsistem ali del podsistema.
(2) Naloga imenovanega organa se začne v fazi načrtovanja in obsega vse faze gradnje, nadgradnje ali obnove do faze prevzema pred začetkom obratovanja podsistema. Imenovani organ po nacionalnih predpisih overi tudi vmesnike, ki omogočajo vključitev podsistema ali dela podsistema v obstoječi sistem, ob upoštevanju ustreznih nacionalnih predpisov in registrov iz 18. in 18.a člena tega zakona.
(3) Imenovani organ po nacionalnih predpisih opravlja preverjanje z izvajanjem revizij, da se prepriča o skladnosti izvedenih del s predpisi. Pooblaščenim osebam za izvajanje graditve oziroma izdelave podsistema ali dela podsistema mora predložiti revizijsko poročilo.
(4) Imenovani organ po nacionalnih predpisih lahko med preverjanjem opravi naključne obiske delovišča ali gradbišča. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne preglede. Pooblaščenim osebam za graditev oziroma izdelavo podsistema mora izdati poročilo o pregledu in morebitnih ukrepih.
(5) Imenovani organ mora najmanj enkrat letno javno objavljati informacije o:
– prejetih zahtevah za verifikacijo po nacionalnih predpisih,
– izdanih ali zavrnjenih vmesnih izjavah o verifikaciji po nacionalnih predpisih,
– izdanih ali zavrnjenih potrdilih o verifikaciji po nacionalnih predpisih.«.
25. člen
Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Priglašeni in imenovani organ, ki nista državni organ, morata imeti zavarovano civilno odgovornost za škodo, nastalo pri opravljanju svoje dejavnosti.«.
V drugem odstavku se za besedo »priglašenega« dodata besedi »in imenovanega«.
26. člen
Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na železniških podsistemih iz prejšnjega odstavka upravni organ, pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja, dovoljenje izda na podlagi opravljenega tehničnega pregleda, ES izjave o verifikaciji podsistema, če tako določa posamezna TSI ali so v podsistem bile vgrajene komponente interoperabilnosti oziroma izjave o verifikaciji podsistema po nacionalnih predpisih, s čimer se dokazuje izpolnjevanje pogojev za zagotavljanje varnega obratovanja železniškega sistema ter interoperabilnosti posameznega podsistema.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za strukturne podsisteme iz prvega odstavka varnostni organ izda obratovalno dovoljenje na podlagi izdanega uporabnega dovoljenja, ES izjave o verifikaciji podsistema ali izjave o verifikaciji podsistema po nacionalnih predpisih ali obeh.«.
27. člen
Prvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ministrstvo spremlja stopnjo varnosti v železniškem prometu in na podlagi skupnih varnostnih kazalnikov iz letnih poročil varnostnega organa ter ob upoštevanju nacionalnih referenčnih vrednosti določi skupne varnostne cilje.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Upravljavec in prevozniki ob upoštevanju nacionalnih skupnih varnostnih ciljev v sistemu varnega upravljanja določijo skupne varnostne cilje lastne organizacije.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v točki a) za besedo »načrtov« doda besedilo »za njihovo obvladovanje«.
28. člen
V šestem odstavku 26. člena se črta tretja alineja.
Dosedanja četrta do sedma alineja postanejo tretja do šesta alineja.
29. člen
V 28. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Obseg preiskav in postopka, ki ga je treba izvesti pri opravljanju preiskav, določi preiskovalni organ v skladu z 29. in 31. členom tega zakona.
(4) Način preiskave nesreč, resnih nesreč in incidentov predpiše minister.«.
30. člen
Na koncu drugega odstavka 32. člena se doda besedilo: »Varnostni organ varnostno priporočilo po prejetju prouči in kadar oceni, da je upoštevanje priporočila primerno, zagotovi, da se uresniči.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Preiskovalni organ aktivno izmenjuje stališča in izkušnje z drugimi preiskovalnimi organi v EU zaradi izboljšanja preiskovalnih metod, oblikovanja skupnih načel, spremljanja izvedbe varnostnih priporočil ter prilaganja tehničnemu in znanstvenemu napredku.«.
31. člen
37.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»37.a člen
(izvajanje obnov, nadgradenj in gradenj)
(1) Obnove, nadgradnje in gradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije, izvedbenega načrta ali tehnične dokumentacije.
(2) Za obnove, nadgradnje in gradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, je potrebno novo obratovalno dovoljenje, če tako v skladu s petim odstavkom 16. člena ali prvim odstavkom 17.h člena tega zakona odloči varnostni organ.
(3) Območje ceste v progovnem pasu železniške proge do meje 3 m, merjeno od osi tira, se predaja v obratovanje skladno s predpisi, ki urejajo ceste.
(4) Za obnove, nadgradnje in gradnje iz prvega odstavka tega člena minister natančneje predpiše zahteve za projektiranje, izvedbo potrebnih postopkov in druge zahteve v zvezi z varnostjo železniškega prometa.«.
32. člen
Prvi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za gradnjo je treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov, razen v primerih izvajanja vzdrževalnih del v javno korist po določbah tega zakona.«.
Tretji odstavek se črta.
33. člen
Za prvim odstavkom 41. člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Če je treba zaradi obnov, nadgradenj, gradenj ali odstranitev iz 37.a in 38. člena tega zakona izvesti razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za ta dela ni potrebna priprava prostorskega akta, se javna korist za to razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade.
(3) Predlog za izdajo sklepa mora vsebovati dokazilo o skladnosti načrtovanih del s prostorskim aktom v območju izvedbe del, grafičen prikaz izvedbe del na zemljišču, načrt parcelacije, seznam parcel s površinami in utemeljitev javne koristi.«.
34. člen
42. člen se črta.
35. člen
Za tretjim odstavkom 49. člena se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(4) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, morajo biti izvedena kot izvennivojska najkasneje ob naslednji nadgradnji železniškega podsistema infrastruktura na delu proge, na katerem je nivojski prehod.
(5) Če nivojskega križanja iz prejšnjega odstavka zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, lahko minister na predlog upravljavca odloči, da se gradnja izvennivojskega križanja opusti.
(6) Vrstni red ureditev obstoječih nivojskih prehodov iz tega člena se določi glede na varnostne in tehnične kriterije in kazalnike. Upravljavec mora izdelati prednostni seznam nivojskih prehodov. Upravljavec javne železniške infrastrukture mora pri pripravi prednostnega seznama sodelovati z upravljavcem ceste.
(7) Stroški za izvedbo izvennivojskih križanj iz tega člena bremenijo sredstva razvoja železniške in cestne infrastrukture v sorazmerju s potrebnim obsegom gradbenih posegov na eni ali drugi infrastrukturi.«.
36. člen
Za prvim odstavkom 50. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Na glavnih in regionalnih progah je lahko ob istočasni ukinitvi vsaj dveh obstoječih nivojskih prehodov, ko se promet iz ukinjenih prehodov preusmeri na nov nivojski prehod, nov prehod izveden na krajši razdalji od 2000 m oziroma se lahko ob ukinitvi nivojskega prehoda drug prehod obnovi ali nadgradi na obstoječi lokaciji na krajši razdalji od 2000 m.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Komisijo sestavljajo predstavniki upravljavca, ministrstva pristojnega za promet, ministrstva za notranje zadeve, varnostnega organa, upravljavca ceste in lokalne skupnosti, na območju katere bo nivojski prehod.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Gradnja začasnega nivojskega prehoda za javni cestni promet je na progah dopustna samo za čas in potrebe obnove, nadgradenj in gradenj objektov. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, kot ju določi upravljavec. Prehod je treba ukiniti takoj po končanih delih, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve, obratovanja in ukinitve začasnega nivojskega prehoda ter potrebnih povezovalnih cest krije tisti, na zahtevo katerega je bil prehod postavljen.«.
37. člen
Tretji odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 100 km/h, mora biti zavarovan vsaj s polzapornicami in svetlobnimi znaki, razen nivojskih prehodov, namenjenih samo pešcem in kolesarjem, ki se lahko zavarujejo tudi z labirint ograjo in s svetlobnimi znaki.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Na nivojskem prehodu, označenem samo s prometnim znakom, mora upravljavec javne železniške infrastrukture vzdrževati preglednostni prostor v progovnem pasu, upravljavec ceste ali poti pa izven njega, da zagotovita zadostno preglednost s ceste ali poti na progo tako, da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo tak nivojski prehod.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Ob vsaki nadgradnji železniškega podsistema infrastruktura na delu proge, na katerem je nivojski prehod, se način zavarovanja obstoječega nivojskega prehoda izvede v skladu z določbami tega zakona in podzakonskega predpisa iz desetega odstavka tega člena. Ob vsaki nadgradnji železniškega podsistema vodenje, upravljanje in signalizacija ob progi, na delu proge na katerem je nivojski prehod, se način zavarovanja obstoječega nivojskega prehoda izvede v skladu z določbami tega zakona in podzakonskega predpisa iz desetega odstavka tega člena. Vrstni red ureditev obstoječih nivojskih prehodov iz tega člena se določi glede na varnostne in tehnične kriterije in kazalnike. Prednostni seznam mora izdelati upravljavec javne železniške infrastrukture v sodelovanju z upravljavcem ceste.«.
Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(9) Pri uskladitvi ureditve zavarovanja nivojskega prehoda iz prejšnjega odstavka komisija iz tretjega odstavka 50. člena tega zakona pripravi predlog rešitev, na podlagi katerih minister izda soglasje.
(10) Pogoje za določitev kraja križanja železniške proge s cesto, način zavarovanja, prostorske, gradbene, prometne, tehnične in varnostne pogoje na nivojskih prehodih določi minister s podzakonskim predpisom.
(11) Za nivojska križanja iz osmega odstavka tega člena lahko minister na predlog upravljavca določi drugačne pogoje, če zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov, nivojskega prehoda ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi v skladu s pogoji iz prejšnjega odstavka in to ne vpliva na varnost železniškega prometa.
(12) Minister lahko zaradi ogrožene varnosti železniškega ali cestnega prometa na podlagi predloga komisije iz tretjega odstavka 50. člena tega zakona z odredbo prepove uporabo obstoječega nivojskega prehoda, če je v oddaljenosti največ 1000 m ustrezen nivojski ali izvennivojski prehod, med katerimi so ustrezne povezovalne ceste.«.
38. člen
Za šestim odstavkom 52. člena se dodajo novi sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Če je gradnja, rekonstrukcija ali obnova ceste ali druge javne infrastrukture nujna posledica gradnje, nadgradnje, obnove ali odstranitve javne železniške infrastrukture, se gradnja, rekonstrukcija ali obnova ceste ali druge javne infrastrukture lahko sofinancira iz sredstev za gradnjo, nadgradnjo ali obnovo javne železniške infrastrukture.
(8) V primeru ukinitve nivojskega prehoda, v delu ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, in je nujna posledica gradnje ali rekonstrukcije cestne infrastrukture, se ukinitev nivojskega prehoda lahko sofinancira iz sredstev javne železniške infrastrukture.
(9) Razmejitev obveznosti med investitorji iz sedmega in osmega odstavka tega člena ter upravljavci posamezne infrastrukture se podrobneje uredi s pogodbo.
(10) Cesto ali drugo javno infrastrukturo, ki se v skladu s tem členom gradi v okviru projekta gradnje, nadgradnje, obnove ali odstranitve javne železniške infrastrukture mora po njeni končani izgradnji prevzeti v upravljanje in vzdrževanje upravljavec ceste ali druge javne infrastrukture. Če je ne prevzame v upravljanje oziroma vzdrževanje, mora investitorju javne železniške infrastrukture povrniti vsa vložena finančna sredstva in vso s tem nastalo škodo.«.
39. člen
V prvem odstavku 60. člena se v točki b) v zadnjem stavku beseda »ali« nadomesti z besedo »in«.
40. člen
74. člen se spremeni tako, da se glasi:
»74. člen
(strokovno usposabljanje, izpopolnjevanje in preverjanje)
(1) Izvršilni železniški delavci morajo biti za dela, ki jih bodo opravljali v železniškem prometu, strokovno usposobljeni in se morajo stalno strokovno izpopolnjevati. Njihova strokovna usposobljenost se mora redno in izredno preverjati z izpiti.
(2) Strokovno usposabljanje vsebuje:
– teoretično in praktično usposabljanje ter izpopolnjevanje za delovna mesta izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih železniških delavcev na industrijskih tirih,
– teoretično in praktično usposabljanje ter izpopolnjevanje iz prejšnje alineje in usposabljanje iz vsebin splošnega strokovnega znanja za delovno mesto strojevodja in voznik progovnih vozil.
(3) Usposabljanje iz vsebin splošnega strokovnega znanja, teoretično usposabljanje in teoretično izpopolnjevanje izvajajo subjekti usposabljanja, ki jih z upravno odločbo določi varnostni organ.
(4) Preverjanje usposobljenosti iz vsebin splošnega strokovnega znanja in teoretične usposobljenosti izvajajo subjekti preverjanja, ki jih z upravno odločbo določi varnostni organ. O uspešno opravljenem preverjanju iz vsebin splošnega strokovnega znanja in teoretične usposobljenosti izda subjekt preverjanja potrdilo.
(5) Praktično usposabljanje in praktično izpopolnjevanje izvaja delodajalec, ki je upravljavec, prevoznik ali subjekt, ki zaposluje delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih. O uspešno opravljenem praktičnem usposabljanju in preverjanju praktične usposobljenosti delodajalec izda spričevalo.
(6) Preverjanje praktične usposobljenosti strojevodij in voznikov progovnih vozil, izvajajo ocenjevalci subjekta preverjanja.
(7) Ocenjevalce iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje, določene s Sklepom Komisije 2011/765/EU z dne 22. novembra 2011 o merilih za priznavanje centrov za usposabljanje, ki usposabljajo strojevodje, merilih za priznavanje ocenjevalcev strojevodij in o merilih za organizacijo preverjanj v skladu z Direktivo 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 314 z dne 29. 11. 2011, str. 36), z upravno odločbo določi varnostni organ.
(8) Preverjanje praktične usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev, razen strojevodij in voznikov progovnih vozil, izvaja delodajalec, ki je upravljavec, prevoznik ali subjekt, ki zaposluje delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih.
(9) Redno preverjanje strokovne usposobljenosti delavcev na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev se mora izvajati najmanj vsaka tri leta, in sicer iz vsebin, zahtevanih za teoretično usposobljenost, poznavanja nacionalnih varnostnih predpisov, operativnih predpisov, znanja o infrastrukturi, tirnih vozilih, napravah in jezikovne usposobljenosti. Jezikovno usposobljenost se preverja samo pri tistih izvršilnih železniških delavcih, ki jim je jezik upravljavca tuj jezik in njihove naloge zahtevajo komuniciranje z upravljavcem v skladu z 8. točko Priloge VI Direktive 2007/59/ES.
(10) Izredno preverjanje strokovne usposobljenosti delavcev na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev se mora izvajati:
– po vsaki odsotnosti delavca z dela, ki traja več kot eno leto,
– če je delavec zaradi nepoznavanja predpisov kršil predpise ali bi lahko ogrozil varnost prometa; v primeru nepoznavanja predpisov se opravi izredno preverjanje v tistih delih, za katere se ugotovi, da jih izvršilni delavec ne obvladuje dovolj,
– če delavec ne izpolnjuje predpisanih obveznosti glede strokovnega izpopolnjevanja,
– ob izdaji novih predpisov ali ob vsebinskih spremembah veljavnih predpisov,
– ob uvajanju novega tipa varnostne naprave, novega tipa vozila ali novih naprav na progovnih odsekih ali delih odsekov.
(11) Delodajalec ne sme dovoliti opravljanja dela izvršilnemu železniškemu delavcu, ki pri preverjanju znanja ni pokazal zadovoljive strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost za to delo ni preverjena.
(12) Subjekt usposabljanja in subjekt preverjanja iz tretjega in šestega odstavka ter delodajalec iz osmega odstavka tega člena morata zagotoviti ustrezne prostore in ustrezno usposobljene kadre;
(13) Minister podrobneje določi način, pogoje in roke za izvajanje strokovnega usposabljanja, strokovnega izpopolnjevanja in preverjanja strokovne usposobljenosti.«.
41. člen
75. člen se spremeni tako, da se glasi:
»75. člen
(dovoljenje za strojevodjo)
(1) Dovoljenje za strojevodjo je dokument, ki ga izda varnostni organ. Dovoljenja za strojevodjo, izdana v drugih državah članicah Evropske unije veljajo tudi v Republiki Sloveniji.
(2) Vlogo za pridobitev dovoljenja za strojevodjo vloži prosilec ali delodajalec v njegovem imenu.
(3) Dovoljenje za strojevodjo se prosilcu izda, če izpolnjuje naslednje pogoje:
a) posebne zdravstvene pogoje,
b) je dopolnil 20 let,
c) je opravil preverjanje splošnega strokovnega znanja.
(4) Varnostni organ izda dovoljenje za strojevodjo najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge.
(5) Varnostni organ vodi register izdanih dovoljenj za strojevodje, ki mora zajemati podatke iz Priloge I Odločbe Komisije EU št. 2010/17/ES, z dne 29. oktobra 2009 o sprejetju osnovnih parametrov registrov dovoljenj za strojevodje in dopolnilnih spričeval, predvidenih v Direktivi 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 8 z dne 13. 1. 2010, str. 17).
(6) Če imetnik dovoljenja za strojevodjo ne izpolnjuje katerega od zahtevanih pogojev, varnostni organ takšno dovoljenje začasno odvzame in določi rok za izpolnitev pogojev. Ob neizpolnitvi pogojev v postavljenem roku, varnostni organ dovoljenje za strojevodjo trajno odvzame.
(7) Minister podrobneje določi pogoje za ohranitev veljavnosti dovoljenja za strojevodje.«.
42. člen
Četrti odstavek 75.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Za izdajo in ohranitev veljavnosti spričevala mora izvršilni železniški delavec:
a) opravljati redna in izredna preverjanja strokovne usposobljenosti,
b) izpolnjevati posebne zdravstvene pogoje,
c) udeleževati se rednih in izrednih izpopolnjevanj,
d) opravljati preverjanja jezikovne usposobljenosti v primerih, določenih s tem zakonom,
e) ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki mu je spričevalo izdal.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Delodajalec mora za svoje izvršilne železniške delavce stalno preverjati veljavnost dovoljenj in spričeval.«.
Za dvanajstim odstavkom se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi:
»(13) Minister podrobneje določi pogoje za izdajo, ohranitev veljavnosti, dopolnjevanje spričevala in vodenje registra spričeval.«.
43. člen
76. člen se spremeni tako, da se glasi:
»76. člen
(pogoji za pridobitev pravice)
(1) Pravico do dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca lahko pridobi delavec, ki:
a) izpolnjuje posebne zdravstvene pogoje,
b) je dopolnil 18 let, razen za strojevodjo, voznika progovnih vozil in prometnika, za katere velja spodnja starostna meja 20 let,
c) ima veljavno spričevalo za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca,
d) obvlada jezik upravljavca, če njegove naloge zahtevajo komuniciranje z upravljavcem železniške infrastrukture. Preverjanje obvladovanja slovenskega jezika se izvaja v skladu s točko 8. Priloge VI Direktive 2007/59/ES.
(2) Delavec, ki je razporejen na delovno mesto izvršilnega železniškega delavca, kjer upravlja vlečno vozilo na javni železniški infrastrukturi, mora poleg zahtev iz prejšnjega odstavka imeti še veljavno dovoljenje za strojevodjo. Med opravljanjem dela mora imeti dovoljenje za strojevodjo pri sebi.«.
44. člen
Na koncu šestega odstavka 77. člena se doda besedilo »Za izvršilne železniške delavce mora na delovnih mestih strojevodja in voznik progovnih vozil pooblaščen zdravstveni zavod o ugotovitvah obveščati tudi varnostni organ.«.
45. člen
Za drugim odstavkom 96. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če se na obstoječem industrijskem tiru spreminjajo kategorije tira oziroma geometrijski potek tirov v območju progovnega pasu industrijskega tira, se lahko navedeno izvede na podlagi vsaj izvedbenega načrta s soglasjem o spremembi industrijskega tira, ki ga izda upravljavec javne železniške infrastrukture.«.
46. člen
V prvem odstavku 105. člena se v 2. točki za besedo »petim« dodata vejica in besedilo »šestim in sedmim«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. ne pošlje opisa projekta oziroma izvedbenega načrta varnostnemu organu (četrti in peti odstavek 16. člena);«.
Za 3. točko se doda nova 3.a točka, ki se glasi:
»3.a podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje brez izjave o verifikaciji po nacionalnih predpisih (šesti odstavek 16. člena);«.
V 4. točki se črtata besedi »uporabnega oziroma«.
47. člen
V prvem odstavku 106. člena se 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. se obnove, nadgradnje ali gradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, ne izvajajo na podlagi izdelane projektne dokumentacije, izvedbenega načrta ali tehnične dokumentacije (prvi odstavek 37.a člena);«.
19. točka se spremeni tako, da se glasi:
»19. izvaja usposabljanje ali preverjanje strokovne usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev, ne da bi jih za to delo imenoval varnostni organ (tretji in četrti odstavek 74. člena);«.
48. člen
V prvem odstavku 107. člena se za 1. točko doda nova točka 1.a, ki se glasi:
»1.a kot imenovani organ najmanj enkrat letno javno ne objavi informacij, določenih v petem odstavku 20.a člena tega zakona;«.
V 2. točki se beseda »drugi«, nadomesti z besedo »tretji«.
V 8. točki se beseda »peti« nadomesti z besedo »deseti«.
V 9. točki se beseda »šesti« nadomesti z besedo »enajsti«.
49. člen
V 109. členu se za 1. točko doda nova točka 1.a, ki se glasi:
»1.a v progovnem pasu ravna v nasprotju z določbami drugega in tretjega odstavka 45. člena;«.
50. člen
V prvem odstavku 114. člena se številka »2014« nadomesti s številko »2016« ter črtajo številka »311« in besedilo »661, 664,«.
51. člen
116. člen se črta.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52. člen
Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo uporabljati naslednji predpisi:
– Navodilo za ravnanje z induktivno avtostop napravo I 60 (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/75 in 8/89);
– Pravilnik o preverjanju delovne zmožnosti delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Službeni glasnik ZJŽ št. 5/79);
– Navodilo o zbiranju in obdelavi medicinskih podatkov o obolenjih, poškodbah in smrtnosti delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Službeni glasnik ZJŽ št. 5/67);
– Navodilo za dokazovanje prisotnosti alkohola v organizmu delavcev med delovnim časom na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/67);
– Navodilo o tehničnih normativih in podatkih za izdelavo in izpolnitev voznega reda (Službeni glasnik ZJŽ, št. 9/89 in 11/90);
– Pravilnik o načinu opravljanja notranje kontrole in pooblastilih delavcev za opravljanje notranje kontrole na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/89);
– Pravilnik o mikrofilmanju na jugoslovanskih železnicah (Službeni glasnik ZJŽ, št. 10/88) in
– Navodilo za rabo voz in nakladalnih pripomočkov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/90).
53. člen
(1) Upravljavec mora prednostni seznam iz šestega odstavka 49. in osmega odstavka 51. člena zakona izdelati najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Podzakonski predpis iz četrtega odstavka 37.a člena zakona se izda najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
54. člen
Ne glede na določbo drugega odstavka 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 60/11) minister določi proge iz petega odstavka 71. člena zakona najkasneje v dveh letih po pridobitvi pisnega pozitivnega mnenja Evropske železniške agencije o skladnosti in ustreznosti te zahteve s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost, ki urejajo podsistem tirna vozila.
55. člen
Ne glede na določbo drugega odstavka 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 60/11) mora biti pogoj opremljenosti vlečnih vozil s stroboskopskimi lučmi iz četrtega odstavka 71. člena zakona izpolnjen najkasneje v dveh letih po pridobitvi pisnega pozitivnega mnenja Evropske železniške agencije o skladnosti in ustreznosti te zahteve s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost, ki urejajo podsistem tirna vozila.
56. člen
Ne glede na točko d) drugega odstavka 71. člena zakona, za motornike in motorne garniture, ki so bili izdelani in dobavljeni pred 11. julijem 2007, ni obvezna opremljenost z napravami za klimatizacijo prostorov za potnike.
57. člen
(1) Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki, ki so se začeli na podlagi 116. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 36/10 – uradno prečiščeno besedilo in 60/11), se nadaljujejo v skladu s tem zakonom.
(3) Projektna dokumentacija, gradnje, nadgradnje ali obnove javne železniške infrastrukture, ki se izdelujejo ali izvajajo na podlagi državnega prostorskega načrta, občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo v skladu z navedenimi prostorskimi akti.
(4) Do imenovanja imenovanega organa po nacionalnih predpisih iz 19.a in 19.b člena zakona, se postopki verifikacije podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi izvajajo v skladu z določbami tretjega odstavka 14. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07, 21/10 in 60/11).
(5) Postopki strokovnega usposabljanja izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih železniških delavcev na industrijskih tirih se do določitve subjekta usposabljanja, subjekta preverjanja in ocenjevalcev iz 74. člena zakona izvajajo v skladu z določbami Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 36/10 – uradno prečiščeno besedilo in 60/11).
(6) Javni poziv za oddajo vlog za imenovani organ, subjekte usposabljanja in subjekte preverjanja ocenjevalcev iz četrtega in petega odstavka tega člena mora objaviti varnostni organ v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
58. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 326-03/13-3/17
Ljubljana, dne 23. maja 2013
EPA 1036-VI
Državni zbor
Republike Slovenije
Janko Veber l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost