Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 odl. US) in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 35102-0417/2012, UZ-027/2001/11, z dne 17. 12. 2012 je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 18. redni seji dne 27. marca 2013 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Setnik – Cerkev sv. Martina, EŠD 2134 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
Podružnična cerkev sv. Martina stoji na izpostavljenem neporaščenem grebenu, obdaja jo obzidje s kamnito dvokapno strešico. Cerkev je prvič omenja leta 1526, posvečena je bila 1547. Ima pravokotna ladjo z banjastim obokom, ki prehaja preko šilastega in obojestransko porezanega slavoloka v prezbiterij. Triosminsko zaključen prezbiterij je dvignjen za eno stopnico. Obok je zvezdast, rebra, ki so žlebasto profilirana se naslanjajo na osem konzol. Konzole so v glavnem geometrijskih oblik, nekatere so okrašene s trtno vitico in motivi akantovega lista. Na oboku so sklepniki s figuralnimi in vegetabilnimi motivi, reliefom sv. Martina in motivom angela s ščitom, na katerem je tudi kamnoseško znamenje. Notranjščina prezbiterija je bila prvotno poslikana, danes je poslikava prekrita z beležem. Okna v prezbiteriju so bila prvotno šilasta danes so predelana z ravnim zaključkom.
Cerkvi je na južni strani prizidana zakristija, ki ima nad vhodom letnico 1780. Zvonik je bil prizidan ob vhodu na zahodnem delu. Baročno oblikovana streha zvonika je iz prve polovice 18. stoletja.
Na zunanji steni pravokotne ladje so poškodovani ostanki fresk – sv. Krištofa. Sledi ji uničena manjša freska, ki je ohranjena v fragmentih in freska Križanje. Freske datirajo v sredino 16. stoletja. Poškodovane so bile zaradi predelave oken na južni steni.
Notranjo opremo predstavlja glavni oltar s kipom sv. Martina in oltarno sliko je iz začetka 19 stoletja. Stranska lesena oltarja s kiparskim okrasom nosita letnico 1841 in sta posvečena sv. Katarini in sv. Brikciju. Ohranjene so deske nekdanjega poslikanega lesenega stropa, ki so uporabljene pri lesenih stopnicah na kor. Datirajo v prvo četrtino 16. stoletja.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
cerkev se varuje v celoti z vsemi ohranjenimi arhitekturnimi in likovnimi prvinami, z vso notranjo premično in nepremično opremo, ohranja se nepozidan odprt prostor vplivnega območja.

(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcele št.: *93, k. o. Setnik.
(2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parcelne št. 2593/4 del, 2637 del, 510/1 del, 510/2 del, 510/3 cela, 511 cela, 512 cela, 527 cela, 550 del, vse k. o. Setnik.
(3) Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Dobrova - Polhov Gradec (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje in redno vzdrževanje vseh izvirnih arhitekturnih in likovnih prvin sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe, razen v smislu rekonstrukcije izvirnega stanja;
– zagotavljanje ustrezne namembnosti skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotno namembnostjo;
– prepoved spreminjanja varovanih elementov arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v stanje pred okrnitvijo na stroške povzročitelja;
– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika in njegovih delov;
– prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in so skladni s kulturno varstvenimi pogoji pristojnega zavoda;
– ohranjanje vedut na spomenik in s spomenika na okolico;
– redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice.

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora;
– prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.