Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/2013 z dne 15. 2. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/2013 z dne 15. 2. 2013

Kazalo

423. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Industrijsko cono Trebnje, stran 1935.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C in 57/12) in 18. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07, 11/09 in 14/11) je Občinski svet Občine Trebnje na 17. redni seji dne 6. 2. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Industrijsko cono Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Predmet
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Industrijsko cono Trebnje (v nadaljevanju »OPPN IC Trebnje«), ki ga je izdelalo podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta OPPN-11/2008, december 2012.
(2) Prostorska ureditev je namenjena ureditvi nove industrijske cone kot širitev območja že obstoječih industrijsko-proizvodnih dejavnosti na vzhodnem delu mesta Trebnje.
2. člen
Vsebina
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge z naslednjo vsebino:
a)      Tekstualni del vsebuje:
1.      opis prostorske ureditve;
2.      območje urejanja;
3.      umestitev načrtovanih ureditev v prostor;
4.      zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
        priključevanja objektov na gospodarsko javno
        infrastrukturo in grajeno javno dobro;
5.      rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne
        dediščine;
6.      rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov
        in ohranjanje narave;
7.      način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega
        dela;
8.      rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
        naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom
        pred požarom;
9.      etapnost izvedbe prostorske ureditve;
10.     velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih,
        oblikovalskih in tehničnih rešitev;
11.     obveznosti udeležencev graditve objektov;
12.     usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju
        veljavnosti OPPN.
b)      Grafični del vsebuje:
1.1.    Prikaz območja urejanja v širšem prostoru  M 1:10.000
        – območje na TTN
1.2.    Pregledna situacija – območje na DOF        M 1:5.000
2.1.    Izsek iz prostorskih sestavin planskih      M 1:5.000
        aktov Občine Trebnje
3.1.    Geodetski načrt s prikazom območja           M 1:1000
        urejanja (1. del)
3.2.    Katastrski načrt s prikazom območja          M 1:2000
        urejanja (2. del – koridor do RTP)
4.      Prikaz vplivov na sosednja območja
5.      Načrt ureditvene situacije                   M 1:1000
6.      Načrt ureditvene situacije – primer          M 1:1000
        zasnove in parcelacijske mreže
7.      Načrt parcelacije – gradbene parcele in      M 1:1000
        tehnični elementi za zakoličbo
8.      Načrt prometne infrastrukture                M 1:1000
9.      Zbirni načrt infrastrukturnih vodov          M 1:1000
10.     Rešitve in ukrepi za varstvo pred            M 1:2000
        naravnimi in drugimi nesrečami
11.     Karakteristični prečni prerez               M 1: 1000
(2) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage in druge podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN, povzetek za javnost in okoljsko poročilo.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
Območje urejanja
(1) Obravnavano ureditveno območje, ki je namenjeno za širitev proizvodnih dejavnosti meri cca 16 ha in obsega zemljišča, kot je razvidno iz grafičnega dela, in sicer s parc. št.
k.o. Češnjevek: 753/6 757/1 757/2 758/1 758/2 759 760 761 764/1 764/3 796/1 798 800 801 802/1 802/3 802/4 802/5 803 804/1 804/2 807/3 807/4 807/5 807/6 807/7 807 808/1 808/2 808/3 809 812/2 812/3 812/4 812/5 812/6 813/1 813/2 813/3 814/2 818/1 818/2 818/3 820/1 820/10 820/11 820/12 820/13 820/14 820/15 820/16 820/17 820/2 820/7 820/8 820/9 827/1 827/2 827/3 833/3 833/4 833/5 835/1 835/2 836/10 836/11 836/12 836/13 836/14 836/15 836/16 836/6 836/6 836/7 836/8 836/9 838/10 838/11 838/12 838/13 838/14 838/15 838/16 838/5 838/7 838/8 838/9 del 840/4, 841/3, del 845/3, del 846/1, del 866/1, del 867, del 868/1, del 868/2, del 1185/1, 1185/2, 1191/1, del 1192/4, 1192/5, 1192/6, del 1193, del 1194/1
k.o. Trebnje
del 620/1 620/2 816/10 816/7.
(2) V območje obravnave se vključijo tudi vsi koridorji infrastrukture, za katero bo potrebno izvesti priključke izven cone same. Območje zajema dodatno še zemljišča, kot je razvidno iz grafičnega dela in sicer s parc. št.:
– Območje daljnovoda:
K.o. Medvedje selo: 753/4, 750/1, 749, 747/1, 746/1, 745, 748, 744, 743, 1186, 718/1, 717/1
K.o. Črešnjevek: 167, 166/1, 166/2, 165/1, 165/2, 165/2, 1103, 162, 163, 605/2, 605/10
– Odvajanje voda:
1214, 1215/2, 871/2, 1212/4, 1212/1, 1222/2, vse k.o. Češnjevek.
(3) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega dela – list št. 3.2. in 3.3. – Načrt parcel z mejo območja urejanja.
(4) Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKIH UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
4. člen
Koncept umeščanja
(1) Območje urejanja je namenjeno predvsem proizvodnim dejavnostim. Morfološko gledano se združuje z obstoječim območjem velikih industrijskih objektov in nadaljuje tipičen proizvodni značaj tega dela Trebnjega, proti severu in vzhodu pa se cona stika z mirnim podeželskim oziroma predmestno-stanovanjskim okoljem. Gre za percepcijski preskok od podeželskega in naravnega okolja k mestni prvini. V vizualnem smislu predstavlja načrtovana cona skupaj z obstoječo zaokroženo celoto, izpostavljeno pogledom iz okolice, zato mora biti kvalitetno oblikovana in jasno razpoznavna kot urejena celota.
Potrebno je zagotoviti, da ureditve nimajo prekomernega vpliva na stanovanjsko območje – umestitev zelene zaščitne bariere.
(2) Cilj tega OPPN-ja je zagotoviti prostorski dokument, s katerim se je možno prilagajati sodobnim tržnim razmeram. Zagotoviti je potrebno izgradnjo infrastrukture in izvajanje prostorskih ukrepov za potrebo le-te. V delu, kjer se določa gradnja objektov, omogoča fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavlja utemeljeno umeščanje v prostor in okoljsko sprejemljivost. Določena so arhitektonsko-urbanistična merila in začrtani samo ključni in robni pogoji, ki pa kljub temu zagotavljajo celovito urbanistično ureditev obravnavanega območja.
5. člen
Povezava območja
(1) Za realizacijo predvidenih objektov iz prejšnjega člena odloka je znotraj cone potrebno izvesti infrastrukturo in uravnave terena. Prav tako je potrebno izgraditi na obrobju cone oziroma izven cone naslednjo infrastrukturo:
– električni vod do RTP;
– gradnja novega kanala za odvod odvečnih meteornih vod do vodotoka Temenica in iztok meteorne kanalizacije v Temenico;
– gradnja novega kanala za odvod odpadnih fekalnih in industrijskih vod in priključitev fekalne kanalizacije na obstoječo;
– nadzemni visokonapetostni vod se na območju cone izvede v podzemni varianti;
– območje se ja južni strani z ustreznim cestnim priključkom naveže na regionalno cesto;
– predvideno cesto v smeri S–J je možno skladno z izdelano idejno zasnovo (Povezava industrijske in obrtne cone Trebnje na AC z vključitvijo 3. razvojne osi) povezati z obrtno cono in navezati na morebitno traso III. razvojne osi;
– nova sekundarna cestna povezava se priključuje na obstoječe cestno omrežje.
(2) Omenjeni vplivi so razvidni iz grafičnega dela, list št. 4 – Prikaz vplivov na sosednja območja.
6. člen
Ureditvene enote
(1) Območje je razdeljeno na štiri ureditvene enote namenjene poslovnim objektom, na javno cestno omrežje in območje namenjeno izgradnji druge infrastrukture. Poleg gradnje novih objektov je predvidena tudi ureditev zelenih in prometnih površin ter priključevanje na obstoječo prometno in komunalno-energetsko infrastrukturo.
(2) Območje OPPN sestavlja več ureditvenih enot, in sicer:
– Ureditvena enota P1-P4 – obsega površine za gradnjo novih industrijsko-proizvodnih objektov, vključno z zelenimi barierami Z,
– Ureditvena enota C – obsega površine za gradnjo prometne infrastrukture – rekonstrukcija regionalne ceste, nova primarna in sekundarna cesta cone s krožnim križiščem;
– Ureditvena enota I – obsega površine namenjene gradnji infrastrukture znotraj in zunaj cone – plinska in transformatorska postaja, infrastrukturni vodi.
(3) Celotna površina meri cca 16 ha, od tega je za gradnjo industrijsko – proizvodnih objektov primernih cca 13 ha.
REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN – POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
7. člen
Vrste objektov glede na zahtevnost
V območju OPPN je dopustna gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z namensko rabo prostora in dopolnilnimi dejavnostmi.
8. člen
Vrste objektov glede na namen
Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI, Uradni list RS, št. 33/03) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
1 stavbe
12 nestanovanjske stavbe
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (za potrebe prehranjevanja zaposlenih v coni)
12203 druge poslovne stavbe (za potrebe proizvodnih dejavnosti v coni)
1230 Trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
125 Industrijske stavbe in skladišča
2 gradbeni inženirski objekti
21 objekti prometne infrastrukture
211 ceste
22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
221 daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski elektroenergetski vodi
222 lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
2302 elektrarne in drugi energetski objekti – solarne elektrarne, toplarne – naprave za soproizvodnjo toplote in energetike iz biomase, na bazi geotermalne energije. Dopustna je gradnja objektov za namen rabe alternativnih energetskih virov – fotovoltaične elektrarne, kolektorji, geotermalni energetski viri ipd. Tovrstni objekti se umeščajo za potrebe območja obravnave in širše.
9. člen
Dopustne vrste gradenj
V območju OPPN so dopustne vse vrste gradenj, in sicer: gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. V območju OPPN so dopustne vse vrste gradenj. Dopustno je vzdrževanje objektov in spreminjanje namembnosti objektov, kolikor so povečani vplivi znotraj dopustnih po tem odloku. Dopustno je nasipavanje za izravnavo terena.
10. člen
Dopustne vrste dejavnosti
(1) Območje je po Urbanistični zasnovi namenjeno za proizvodne dejavnosti, skladišča in terminale. Pri umeščanju dejavnosti se upošteva koncept fleksibilnosti območja. V povezavi z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in glede na koncept razmestitve dejavnosti v mestu Trebnje, se območje nameni prioritetno razvoju obstoječih dejavnosti v neposredni bližini in umestitvi novih industrijskih in proizvodnih dejavnosti, ki so sprejemljive za to okolje, s spremljajočimi dejavnostmi. Dopustno je tudi umeščanje poslovnih oziroma pisarniških ipd. prostorov za dejavnosti, za katere so potrebne večje dimenzije objektov, zato ne bi bil možen razvoj dejavnosti v mestu. Dopustno je tudi urejanje objektov in površin za namen urejenega parkiranja tovornih vozil.
(2) V območja proizvodnih dejavnosti se kot dopolnilne dejavnosti umestijo zlasti prometni terminali, trgovine ter druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija energije, ter proizvodnja električne energije, toplote in hladu. Gostinska in poslovna dejavnost se dovoljuje predvsem za potrebe cone in umeščenih dejavnosti.
(3) Dopustne dejavnosti niso:
– gostinska dejavnost namenjena širšem krogu uporabnikov,
– trgovine, namenjene oskrbi prebivalstva,
– poslovni – pisarniški prostori manjših površin,
– dejavnosti, ki potrebujejo manjši dimenzijo prostorov, ki se jih lahko zagotovi znotraj obstoječega stavbnega fonda ali z novogradnjo, zgoščevanjem obstoječega urbanega tkiva.
(4) Dopustne dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
Dopustne so tiste dejavnosti, ki nimajo vplivov na okolje ali katere vplivi na okolje so v dopustnih mejah. V fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje se po potrebi presoja vpliv objekta na okolje in predvidijo ustrezni potrebni ukrepi za omilitev vplivov.
(5) Omejitev pri umeščanju dejavnosti je tudi prosta kapaciteta ČN Trebnje, ki znaša v času priprave OPPN-ja cca 1500 PE. Upoštevati je potrebno trenutno zmogljivost ČN oziroma utemeljiti zagotavljanje čiščenja odpadnih voda v primeru novo nastali razmer.
(6) Dopustne dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
(7) Na območju OPPN dovoljene vrste dejavnosti so navedene v prilogi št. 1, od katerih se še izločijo tiste, ki niso sprejemljive z vidika varstva okolja, ki niso skladne z konceptom razmestitve dejavnosti ali ki niso primerne oziroma racionalne zaradi naravnih (ne)danosti.
POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
11. člen
Pogoji glede lege objektov – stavbni red
(1) Poslovni objekti naj bodo locirani ob Prijateljevi cesti in ob primarni cesti ter oblikovani tako, da bodo prispevali h kvalitetni podobi vpadnice v Trebnje.
(2) Obvezna je naslednja organizacija prostora od primarne ceste proti notranjosti:
1. cesta (z drevoredom, dvosmerno kolesarsko stezo, s pločniki),
2. zeleni pas,
3. vsaj ena vrsta parkiranja (oziroma vsaj parkiranje za obiskovalce),
4. poslovni objekt oziroma del,
5. proizvodni in skladiščni del,
6. manipulativno dvorišče.
(3) V primeru panoge, ki se ne deli na klasične prostorsko-funkcionalne dele je dopustna tudi drugačna delitev, vendar mora slediti redu, da je na cesto orientiran najbolj reprezentativni del. Zeleni pas in prva vrsta parkiranja je obvezna tudi za takšne dejavnosti.
Dopustna je ureditev manipulativnih površin in ureditev parkirnih mest kjerkoli na parceli.
(4) Na zemljiščih, namenjenih gradnji po tem prostorskem aktu se določi organizacija parcele, ki jo sestavljajo površina za razvoj objektov, parkirišče in zelenica.
– Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami in/ali gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta akt. Na površini za razvoj objektov je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Dopustno je urejanje parkirišč in zelenic.
– Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih in drugih vozil za zaposlene in za stranke. Na parkirišču je dovoljena postavitev gradbeno inženirskih objektov in drugih spremljajočih objektov, vseh zunanjih ureditev, ni pa dovoljeno graditi stavb.
– Zelenice so površine namenjene hortikulturnim in parternim ureditvam (travniki, cvetličnjaki, drevoredi). Na zelenicah so dovoljene vseh hortikulturne in parterne ureditve, dovoljeno je urejati vhode na parcelo, ni pa dovoljeno graditi stavb in drugih spremljajočih objektov.
(5) Ureditev območja je razvidna iz grafičnega dela – list št. 5 in 6.
12. člen
Pogoji glede lege objektov – odmiki
(1) Odmiki objektov so odvisni od določil lege objekta, faktorja zazidanosti in izrabe ter usmeritev za parcelacijo po tem odloku. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture.
(2) Lega objektov na parceli je določena z regulacijskimi črtami, ki so določene v grafiki. Lega objektov ob primarni cesti S–J je določena z gradbeno linijo, ki je na zahodni strani, kjer je predvidena gradnja večjih in višjih objektov, 20 m od zunanjega roba od hodnika za pešce in na vzhodni strani 15 m. Objekt se lahko pomakne iz te linije tudi v notranjost parcele, če ima na gradbeni liniji postavljeno vizualno bariero. Gradbena meja ob S strani RIII je 25 m od zunanjega roba pločnika. Gradbena linija ob cesti V–Z je 15 m od zunanjega roba pločnika. Odmik od zahodne ceste morajo omogočiti koridor za izgradnjo distribucijskega omrežja in neoviran dostop za intervencijska in smetarska vozila – gradbena meja je 10 m od parcelne meje.
(3) Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo omogočiti vzdrževanje stavbe in morajo upoštevati varstvene pogoje (sanitarni, požarni, intervencijske poti). Minimalni odmik stavbe od parcelne meje je 5 m, kar ne velja za objekte, ki se razprostirajo preko več parcel namenjenih gradnji. Novo grajeni objekti morajo omogočati ustrezne sanitarne pogoje upravnim delom stavb.
– Postavitev odprtih skladiščno-prodajnih prostorov ob cesti S–J je dopustna le, če je ob zunanji strani teh površin postavljena oblikovno obdelana kulisa oziroma visoko gosto zelenje – iglavci. Lociranje teh površin mora upoštevati regulacijske črte.
– Razporeditev objektov in ureditve v ureditveni enoti P2 morajo omogočati dostop do zelenih površin Z2 preko posameznih parcel v tej ureditveni enoti za potrebe vzdrževanja.
(4) Višinska kota
– Kote javnih cest se določijo v projektu za gradbeno dovoljenje teh cest in so na koti +267,7±1 m.
– Nivo terena v ureditvenih enotah izhaja iz nivoja cest in praviloma ne sme biti nižji od primarne in sekundarne ceste in se prilagodi nivoju obodnih javnih cest na katere mejijo. Če je kota terena nižja, je potrebno pri tem upoštevati možnost celovitega urejanja območja (postavitev stavb v preostalem zemljišču in njihova niveleta) in ustrezno rešiti odvodnjavanje.
– Višinska kota pritličja stavb se dokončno določi v projektni dokumentaciji. Prilagaja se višinski koti primarne in prečne ceste, ustreznim naklonom uvozov, sosednjim ureditvam in obliki objekta (vkopanost objekta). Kota pritličja posameznega objekta na mestu vhoda lahko odstopa od kote končnega utrjenega terena za max.+50 cm.
(5) Lokacijski pogoji so razvidni iz grafičnega dela list št. 5 – načrt ureditvene situacije.
13. člen
Pogoji glede velikosti objektov
(1) Velikost objektov je pogojena s konceptom zasnove območja, z racionalno rabo zemljišč, z določili lege objektov in od okoliških objektov ter vedut.
(2) Vertikalni gabariti
Vodilo pri določanju višinskih gabaritov izhaja iz pogleda na mesto iz hitre ceste in iz prehajanja podeželja v mestno strukturo. Ohranja se pogled iz hitre ceste in iz naselja na cerkvico sv. Marije za predvideno cono, na območjih, kjer jo še ne zastira obstoječa gradnja. Višina stavb ne sme presegati višine 25 m od najnižje kote ob objektu novo vzpostavljenega terena do vrha strehe (t.j. kota slemena oziroma atike ravne strehe). Višinski gabariti se proti vzhodu znižujejo, zato je maksimalna dopustna višina v ureditveni enoti P2 in P4 11-13 m, izhajajoč iz vizure obstoječe pozidave v Dolenji Nemški vasi – glej grafični del, načrt: Prerezi. Etažnost ni omejena. Kletne etaže, lahko tudi več, so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske izmere in komunalni priključki.
(3) Horizontalni gabariti:
Dopustni horizontalni gabariti izhajajo iz določitve lege objekta in dopustne zazidanosti in izrabe zemljišč. Tlorisni gabariti ne smejo razdrobiti zazidalnih otokov – ureditvenih enot P1, P3 in P4. Ureditvena enota P2 je namenjena gradnji manjših objektov. Gradnja trgovskih objektov tlorisne površine manjše od 2000 m2 ni dovoljena.
– Oblikovnost gabarita: Objekti so preprostih, pravokotnih oblik. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni podolgovati tloris. Stranice objektov morajo biti vzporedne z osjo ceste, ki je osnovna linija za »parcelno mrežo«. Objekti naj bodo pravokotne oblike s krajšo stranico ob primarni cesti, zaradi racionalne rabe zemljišč. Odstopanja so možna, kolikor se zagotovi racionalna izraba zemljišč.
(4) Možna je gradnja enega ali več posameznih objektov oziroma več med seboj povezanih objektov na posamezni parceli ali na več parcelah skupaj.
(5) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo:
Priporočeni so naslednji kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom:
--------------------------------------------------------------
         Namenska              Faktor            Faktor
  raba gradbene parcele    zazidanosti (z)     izrabe (i)
--------------------------------------------------------------
   Območja proizvodnih
        dejavnosti               0,8               2,4
--------------------------------------------------------------
Sem niso vštete morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi večji del parcele, vendar morajo biti od meje ureditvene enote odmaknjene najmanj 5 m.
14. člen
Pogoji glede oblikovanja objektov – funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov
(1) Zasnova in oblikovnost objektov izhaja iz obstoječega stanja objektov v neposredni okolici, ki nimajo oblikovane tipologije in ki na robu naselja proti hitri cesti niza niz sodobno oblikovanih objektov – moderna zasnova objektov v coni. Na vzhodni strani se cona nahaja v neposredni bližini podeželja, na kar odgovarja oblikovnost in velikost objektov v ureditveni enoti P2.
(2) Konstrukcija:
– ni pogojev,
– temeljenje skladno z geomehanskimi lastnostmi temeljnih tal.
(3) Streha:
– Ravna streha z minimalnim naklonom skritim v vencu objekta.
– Dopustna je dvokapnica na območjih P2 in P4 s slemenom v vzdolžni smeri pravokotno na primarno cesto v max. naklonu 10 %. Strehe modernejših in razgibanih oblik so dopustne, če bistveno ne povečujejo volumna objekta.
– Zazelenjene strehe.
– Osvetlitev objektov se lahko zagotavlja tudi preko strehe.
(4) Fasade:
– enostavne, moderne in obložene z lahko, ne svetlečo fasadno oblogo (aluminij, steklo, tekstilne opne, les, paneli, obloge iz plošč ipd.) ali z ometom. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno;
– glavne, vhodne fasade so orientirane na glavne prometnice in so oblikovno poudarjene, dodatno arhitektonsko oblikovane (poudarjeni arhitekturni elementi in členi z barvami, materiali, volumni …);
– strukturno naj se loči poslovni del objekta oziroma posameznega kompleksa od ostalega, industrijskega dela;
– dopustni so samo svetlejši barvni toni. Dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za členitev in popestritev fasadnih ploskev. Intenzivnejši barvni toni niso dovoljeni razen v detajlih in v primeru napisa imena podjetja oziroma logotipa;
– dopustna je gradnja nadstreškov nad vhodi v objekte, pri čemer je nadstrešek dovoljen v celotni dolžini stranice fasade;
– odprtine na fasadah se prosto oblikujejo.
(5) Na strehah stavb je dovoljena postavitev in vgradnja ne bleščečih naprav za izkoriščanje sončne energije. Le-te se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena strehe. Pri ravnih strehah oziroma stenah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, vizualno skrite za fasadnim vencem.
(6) Izkoriščanje sončne energije je dopustno tudi s sistemom fasadnih oziroma strešnih elementov pod ostalimi pogoji, določenimi s tem aktom.
15. člen
Pogoji glede oblikovanja objektov – pogoji glede ureditev okolice objektov
(1) Izvedejo se izravnave terena, kot je določeno v vsebinah o legah objektov.
(2) Odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov, saj bo s tem dosežen urejen videz parcel. Vse aktivnosti, ki se lahko odvijajo znotraj zaprtih prostorov, naj se odvijajo v njih. Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene dejavnosti, v notranjosti pa naj bodo interne.
(3) Nepozidani del parcele se uredi za potrebne parkirne in manipulativne površine, tlakovane površine / ploščadi ob objektih in druge parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic).
(4) Lastniki posameznih parcel so dolžni vzdolž javnih in dostopnih cest v coni urediti zeleni pas v minimalnih dimenzijah 4 m. Zeleni pas je dopustno prekiniti zaradi uvoza.
(5) Tudi ostale proste površine se hortikulturno uredijo (zatravitev, ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd). Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov. Krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega prometa. Zelene površine in drevesa morajo omogočiti vzdrževanje le-teh, za katere je odgovoren lastnik parcel. Dopustna je zasaditev žive meje ali postavitev ograj, ki jih je možno postaviti tudi na mejo parcele namenjene gradnji, kolikor zasaditev / postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih vodov.
(6) Zelene bariere Z1 in Z2:
Območje zajema v pasu 15 m predvidene zelene površine. Ureditve izvede občina sočasno ob izgradnji infrastrukture območja na zemljiščih, kjer bo možno pridobiti ustrezno stvarno pravico za vzpostavitev (zasaditev) zelene bariere. Zemljišče zelene bariere ostane v lasti posameznega lastnika. Vzpostavitev zelene bariere je pogoj za tehnični pregled pred izdajo uporabnega dovoljenja objekta. Strošek vzpostavitve zelene bariere se šteje med strošek komunalnega opremljanja celotne cone.
a) Namembnost:
– gozdna bariera, namenjena zmanjšanju vplivov industrijske cone na stanovanjsko naselje;
– v območju so možne ureditve za rekreacijo v naravi z upoštevanjem poudarjene ekološke vloge prostora.
b) Pogoji urejanja:
– zelena bariera mora v čim večji meri zakriti poglede na predvideno cono in s tem omiliti prehod med območji;
– v območju se zasadijo predvsem iglavci z gostimi krošnjami, saj le-ti ohranjajo zeleno krošnjo skozi vse leto in na tak način omogočajo neprekinjeno delovanje zelenega tampona;
– višina barire in zasaditve (višina dreves glede na drevesno vrsto) v odnosu do ostalih obstoječih legalno zgrajenih stavb ne sme povzročiti prekomernega senčenja okolice;
– v vzdolžnem nizu na strani stanovanjske gradnje se izvede zasaditev grmičevja višine min. 120 cm zaradi vizualne bariere;
– dovoljena je gradnja vizualno neizpostavljenih stavb. Dopustna je gradnja kombiniranih ureditev – deloma vkopane stavbe, ki tvorijo zeleno bariero cone in nimajo vizualnega stika izven cone;
– kakršnokoli urejanje in poseganje v ta prostor mora biti sonaravno;
– za zaščito bližnjega naselja na vzhodu pred hrupom in drugimi vplivi se lahko v tem območju oblikuje umeten relief (protihrupni nasip), za kar se uporabi izkopni material in humus pri gradnji objektov in infrastrukture v coni.
c) Ob vzhodnem in severnem robu območja P4 se izvede zelena barirera – zasaditve avtohtonega drevja in grmovnic ob obstoječi lokalni cesti zaradi pogledov iz bližnjega naselja in neposredne bližine stanovanjske stavbe. Minimalna širina pasu je 10 m. V primeru kasnejše širitve cone prosti severu se izvede zelena bariera na vzhodnem robu cone, ostalo zemljišče pa se lahko nameni gradnji. V tem primeru mora biti širina pasu min. 15 m, kot je to na robu območja P2.
(7) Ograje:
Na območju OPPN je dopustno postaviti ograje na oziroma ob parcelnih mejah ali znotraj posameznih funkcionalnih enot. Zaradi značaja primarne ceste je pomembna oblikovnost tega prostora, zato je prav, da se oblikovnost omeji in poenoti. Ograja največkrat ni kvaliteten element prostora, zato so določila akta takšna, da bi bila ograja čim manj opazna.
Najvišja dovoljena višina ograje je 2 m, razen v primerih posebnih varstvenih ali zaščitnih zahtev. Ograja mora biti žična ali rešetkasta ter transparentna, zgrajena iz montažnih elementov. Ograje morajo biti sive barve ali naravne zelene ali oker barve. Kolikor se zaradi narave dejavnosti ali zapiranja dvorišč pojavi potreba po masivnejših ograjah, so le te dopustne od pogojem, da je na javni strani pas strnjene zgoščene zazelenitve, ki popolnoma zakrije takšno ograjo.
(8) Dovozi, dostopi in vhodi:
Uvozi oziroma dostopi na posamezno parcelo se izvedejo iz lokalne ceste v smeri S–J v karakteristikah skladno z veljavnimi predpisi in morajo omogočati izgradnjo cestnega profila po tem aktu. Dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo biti urejene z javne poti in odmaknjene od križišč javnih cest najmanj 25 m. Kolikor predviden program ne zaseda celotne »globine« razpoložljivega zemljišča, mora dispozicija objektov in organizacija programa na zemljišču ob cesti omogočiti dostop do objekta v drugi liniji.
Če se na območje posameznega lastnika dostopa mimo vratarja oziroma skozi zapornice, mora biti na parceli lastnika, pred zapornico, urejeno parkiranje vsaj za eno dolgo tovorno vozilo, tako da ne ovira normalnega odvijanja ostalega prometa. Uvozi iz primarne in sekundarne ceste morajo biti urejeni tako, da ne osebna, ne tovorna vozila v nobenem primeru ne stojijo in ne parkirajo na teh cestah.
– Novi uvozi iz regionalne ceste niso dopustni.
– Dostopi do ureditvene enote P2 se lahko uredijo le s poglobljenim robnikom, če to omogočajo zahteve vozil, ki bodo dostopala do posamezne parcele. Prav tako se izvede dostop do obstoječi objektov na vzhodni strani južnega dela primarne ceste preko poglobljenih robnikov.
Pri dostopih do objektov, smetnjakov in drugih infrastrukturnih objektov, kjer je to potrebno, se izvedejo robniki v utopljeni obliki.
– Na celotnem območju urejanja se robniki izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in priporočili, katerih namen je nemoteno invalidov in drugih funkcionalno oviranih ljudi.
– Poleg dostopa za osebna in tovorna vozila je možen tudi dostop za kolesarje in peš dostop, in sicer preko kolesarske steze in pločnika ob osrednji in sekundarni cesti.
– Glavni vhodi v objekte so orientirani k internim cestam oziroma k najpomembnejšemu javnemu prostoru.
16. člen
Pogoji glede oblikovanja objektov – pogoji glede javnih in zelenih površin ter urbane opreme
Na površinah javne prometne infrastrukture je dopustna postavitev urbane opreme, sodobnih enostavnih oblik kot so nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, objekt za oglaševanje, skulptura, vodnjak ipd. Postavitev urbane opreme je dopustna tudi na površinah posameznih objektov, namenjenim dostopom javnosti – poljavni prostori.
17. člen
Pogoji glede oblikovanja objektov – pogoji za mirujoč promet
(1) Parkirne površine se zagotovijo z ureditvami v okolici objekta ali v podzemnih garažah, v objektu ali na strehi objekta, obvezna pa je ureditev ene vrste parkirnih mest vzdolž javne ceste, v vseh primerih pa v sklopu parcele, namenjene gradnji. Na območju OPPN je v skladu z veljavnimi predpisi dopustno tudi urejanje objektov in površin za namen urejenega parkiranja tovornih vozil.
(2) Dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost. Na parceli morajo biti tudi vse manipulativne površine za potrebe dejavnosti.
(3) Za parkiranje se predvidijo parkirni prostori, katerih dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih programov. Pri projektiranju se upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana).
(4) Potrebno je zagotoviti parkirna mesta za kolesa. Priporočljivo je, da so pokrita.
18. člen
Pogoji glede oblikovanja objektov – pogoji za nezahtevne in enostavne objekte
(1) Oblikovni pogoji za postavitev enostavnih objektov:
– Nezahtevni in enostavni objekti v sklopu posameznih parcel pripadajočih industrijskim in proizvodnim stavbam morajo biti smiselno vključeni v celotno stavbno kompozicijo. Njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali morajo biti usklajeni z osnovno stavbo.
– Nadstrešek: transparenten oziroma oblikovno usklajen z obstoječim oziroma predvidenim objektom, ki mu pripada.
– Dopustna je postavitev označevalnih – reklamnih napisov. Napisi smejo biti osvetljeni, vendar ne utripajoče oziroma kakorkoli spreminjajoče. Dopusten je le prikaz ure ali zunanje temperature. Postavitev reklamnih napisov ter drugega oglaševanja v varovalnem pasu državne ceste ter v preglednem polju voznika ni dovoljeno.
– Določila o oblikovnosti ograj so navedena v 15. členu, ki določa pogoje glede ureditve okolice objektov.
– Ostali pogoji za gradnjo enostavnih objektov, ki niso posebej določeni v OPPN, se urejajo z veljavnim predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost. Pri tem velja, da je gradnja opornih zidov in ograj možna tudi na mejo parcele namenjene gradnji.
19. člen
Pogoji za parcelacijo v P1-P4
(1) Posamezne ureditvene enote (P), namenjeni gradnji proizvodno-industrijskih stavb, so med seboj ločene z infrastrukturnimi koridorji, v katerih je poleg prometnega omrežja prostor rezerviran tudi za lociranje glavnih komunalnih vodov.
(2) Parcela, namenjena gradnji, v ureditvenih enotah P1-P4 se določa kot minimalno potrebno zemljišče, ki služi objektu glede na program dejavnosti in njegov razvoj, potrebne zelene površine, velikost objekta, potrebne manipulacijske površine in dostope do objekta, potrebne površine za postavitev pomožnih objektov ter potrebne površine za razvoj oziroma širitev dejavnosti. Pri določitvi velikosti parcele namenjeni gradnji je treba upoštevati: obstoječe posestne meje, oblikovanost terena, lego sosednjih objektov, potek infrastrukturnih vodov, lokacije infrastrukturnih objektov in naprav, sanitarno tehnične in požarne zahteve. Vsak investitor posameznega objekta mora imeti neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo. Kolikor predviden program ne zaseda celotne »globine« razpoložljivega zemljišča, mora dispozicija objektov in organizacija programa na zemljišču ob cesti omogočiti dostop do objekta v drugi liniji.
(3) Za lažje oblikovanje bodočih parcel, načrtovanje in razporeditev objektov se h grafičnemu delu OPPN-ja kot dodatek priloži predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov, v primeru povpraševanja tako po velikih kot po majhnih parcelah. Dodatek pomeni predvsem kot pomoč pri dimenzioniranju infrastrukture in trženju zemljišč in ni obvezujoč.
Na območjih namenjeni gradnji stavb se vzpostavi “parcelacijska mreža”, ki predstavlja osnovo za določitev novih zemljiških parcel k pripadajočim stavbam, za prostorsko umestitev stavb in za določitev parcel sekundarnega infrastrukturnega omrežja. Rešitve so lahko tudi drugačne, vendar ne smejo onemogočiti dostopnosti in funkciji na ostalih parcelah. Kolikor umestitev objekta odstopa ali celo ruši zastavljeno »parcelacijsko mrežo« znotraj posamezne ureditvene enote P1, P2, P3 in P4, je potrebno predhodno izdelati in uskladiti z občino novo parcelacijsko mrežo.
(4) Na posamezni parceli, namenjeni gradnji je možna gradnja več objektov, prav tako je možno deliti ali združevati parcele. Parcele je možno združevati in deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine. Ob združevanju parcel je možno združiti oziroma povezati objekte, jih dograditi v primeru širitve dejavnosti ali ob pojavu nove, ki potrebuje več površin, pri čemer ne sme biti presežena stopnja izkoriščenosti zemljišča po tem odloku in mora biti zagotovljena funkcija dostopnosti do zaledja.
(5) Izgradnja cone je v javnem interesu.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
20. člen
Razporeditev javnih površin in lega objektov
(1) Razen javne cestne površine primarne in sekundarne ceste ni drugih javnih površin. Zelene bariere na območjih Z1 in Z2 (tudi na območju P4) so v privatni lasti, ki se lahko dajo na željo lastnika tudi v javno uporabo, vendar je vzdrževanje dolžnost lastnika zemljišč.
(2) Obstoječe javno dobro na parc. št. 1192 k.o. Češnjevek se ukine. Vzpostavi se javno dobro za potrebe uvoza do parc. št. 840/4 k.o. Češnjevek, ostali del parcele se priključi k parceli, za katero se ureja dostop.
(3) Pri projektiranju in izvajanju infrastrukturne opremljenosti cone, je potrebno upoštevati izdane smernice za načrtovanje IC Trebnje. Glavni komunalni in energetski vodi potekajo ob cestišču v cestnem svetu. Priključki in interni razvodi potekajo tudi po dostopnih cestah, v soglasju z upravljavcem infrastrukture. Vsa prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oziroma podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste.
(4) Prestavitev obstoječih vodov je dopustna – TK, SN in NN lektro vod, kanalizacija, javna razsvetljava.
(5) Odmiki objektov od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov.
21. člen
Prometna infrastruktura – cestno omrežje
(1) Glavni dovoz v območje OPPN se vrši z obstoječega cestnega omrežja, in sicer iz rekonstruirane regionalne ceste z novim krožnim križišče, ki naveže primarno lokalno cesto cone v smeri S–J. Dostopnost na območje se zagotavlja tudi preko sekundarne lokalne ceste v smeri V–Z, ki se naveže na glavno cesto preko krožnega križišča ter na obstoječe cestno omrežje.
(2) Regionalno cesto R III 651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Novo mesto (Bučna vsa) od km 0,752 do km 1,019, je potrebno na odseku, ki bo tangiran z gradnjo cone, rekonstruirati.
– Zaradi izgradnje AC in novih priključkov, se bo regionalna cesta razbremenila. Po drugi strani, pa bo industrijska cona na regionalni cesti generirala dodatne prometne obremenitve, tudi tovornega prometa, kar zahteva tudi ustrezno dimenzioniranje priključkov v obravnavanem območju. Z izgradnjo križišča, kjer se IC priključuje na regionalno cesto, se priključek za Podboršt ukine. Predvidi se začasna povezava na obstoječo cesto za Podboršt dokler ne bodo izvedeni novi priključki na cesto H1.
– Priključek ceste sever–jug na regionalno cesto R3-651/1198 se izvede z enopasovnim štirikrakim krožnim križiščem in izgradnjo hodnikov za pešce in kolesarskih stez na območju priključka z cono. Dimenzioniranje prometnih površin se izvede izhajajoč iz študije »Kapacitetna analiza in dimenzioniranje priključka industrijske cone v Trebnjem na Regionalno cesto R3-651 odsek 1108«, ki ga je izdelal Prometnotehniški inštitut Univerze v Ljubljani, februarja 2005.
– Znotraj krožnega križišča se namesti montažna signalizacija. Do otoka se izvedejo cevi za potrebe naknadnega infrastrukturnega opremljanja.
– Industrijska cona bo na regionalni cesti generirala dodatne prometne obremenitve tudi tovornega prometa, kar zahteva tudi ustrezno dimenzioniranje priključkov v obravnavanem območju. Pri ureditvi glavnega križišča v območje se mora upoštevati prevoznost tovornega vozila s priklopnikom.
– Obstoječi priključek za Trimo se rekonstruira glede na ureditve krožnega križišča. Ohranijo se obstoječi dostopi do stanovanjskih hiš vzhodno od križišča, razen do 845/3 k.o. Češnjevek, do katere se rešuje dostop individualno s priključevanjem preko primarne ceste S–J v coni. Kolikor bi se pokazala potreba, je dopustna postavitev protihrupne ograje (npr. pri obstoječem bivalnem objektu na parc. št. 845/3 k.o. Češnjevek).
(3) Primarna cestna povezava S–J se navezuje na regionalno cesto preko štirikrakega krožnega križišča. Pri prečnem profilu se upošteva obojestranski hodnik za pešce in dvosmerna kolesarska steza. Vozišče je ločeno od kolesarske steze z zelenim pasom – drevoredom, dvignjenim od vozišča. Prav tako je dvignjen od vozišča hodnik za pešce na nasprotni strani. Izvedejo se tudi uvozi do posamezne parcele.
Interno krožno križišče navezuje na primarno cesto prečno povezavo oziroma sekundarno cesto.
(4) Sekundarna cesta prečne povezave V–Z se s priključki pripenja na obstoječe prometno omrežje. Na primarno cesto se navezuje preko krožnega križišča. Pri prečnem profilu se upošteva obojestranski hodnik za pešce in dvosmerno kolesarsko stezo. Navezovanje na obstoječo cesto preko Dolenje nemške vasi je omejeno samo na stanovalce.
(5) Cesta na Vino gorico je namenjena dostopnosti do plinske postaje in za potrebe interventnih vozil v primeru intervencij na območju cone. Dostop drugim tovornim vozilom in vozilom večjih dimenzij je prepovedan, saj se bo cona napajala preko primarne ceste. Uporaba ceste se dovoli tudi uporabnikom izven cone – stanovalcem, Akripolu in za potrebe dostopanja do kmetijskih zemljišč. Vrsta dopustnega prometa se označi z vertikalno signalizacijo na vhodu ceste na Vino Gorico. V času gradnje se cesta lahko uporablja zgolj za izgradnjo plinske postaje, plinovoda in vodovodnega omrežja. Za vso ostalo gradnjo se uporablja primarna cesta v coni.
(6) Vozišča vseh cest morajo biti dimenzionirana na maksimalno obremenitev, to je skupno maso 40 t in predviden promet. Končno debelino posameznega sloja bo podal PGD glede na ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav. Pri novogradnjah cest, urejanju novih priključkov ter vseh rekonstrukcijah cest in križišč znotraj območja OPPN je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Pri projektiranju cestnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise in tehnične normative.
22. člen
Prometna infrastruktura – kolesarski in peš promet
(1) Na celotnem območju regionalne ceste se predvidi hodnik za pešce. Zaradi varnosti se vodi kolesarje na območju krožišča iz cestišča na kolesarsko stezo, iz smeri Trebnjega pa zaradi varnosti že pred pasom za desnega zavijalca za Trimo.
(2) Znotraj cone so zagotovljeni posebni hodniki za peš in kolesarski promet, ki so nivojsko ločeni od cestišča. Ob cesti S–J je predviden obojestranski hodnik za pešce z dvosmerno kolesarsko stezo in drevoredom po levi strani. Med cestiščem in kolesarsko stezo ob cesti S–J se umesti od cestišča nivojsko ločen 2 m zeleni pas – drevored. Ob cesti V-Z je predviden obojestranski hodnik za pešce in dvosmerna kolesarska steza.
(3) »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.
(4) Ohrani se peš povezava Podboršt–Dolenja nemška vas zaradi šolske poti.
(5) Dopustno je tudi izvennivojsko prečkanje regionalne ceste za potrebe kompleksa Trimo po predhodnih pogojih upravljavca državnih cest.
23. člen
Prometna infrastruktura – mirujoči promet
Za parkiranje se predvidijo parkirni prostori pod pogoji in usmeritvami, podanimi z določbami o urejanju odprtih površin tega odloka. Dimenzioniranje oziroma potrebno število le-teh se določi po pridobitvi posameznih programov.
24. člen
Cestna razsvetljava
Vzdolž cest je predvidena izvedba cestne razsvetljave enostransko ob hodniku za pešce. Pri razporedu se upošteva potrebe po osvetljenosti posameznih lokacij, razpored objektov, velikost in zahtevnost površine, ki se osvetljuje. Vse izbrane svetilke morajo izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi. Upoštevati je potrebno ukrepe za zmanjševanje vplivov na okolje, ki so navedeni v Okoljskem poročilu. V fazi PGD in PZI dokumentacije se preveri uporabnost obstoječe cestne razsvetljave ob regionalni cesti.
25. člen
Komunalna infrastruktura – oskrba s pitno vodo
(1) Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na glavni vodovod ob regionalni cesti RIII 651 Trebnje–Novo mesto. Profil obstoječega cevovoda je LTŽ Ø150. Vodovod kompleksa je predviden tako, da se zanka in se na glavni vodovod priključuje v križišču primarne ceste z regionalno cesto. Severno od krožnega križišča se vodovod zasnuje tako, da je možno napajanje cone po širitvi proti severu.
(2) Pri dimenzioniranju cevovoda se predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode. Pod regionalno cesto mora biti dodatno zaščiten z jeklenimi cevmi. Profili se definirajo v projektni dokumentaciji. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Odmik vodovoda od ostalih vodov po horizontali naj bo najmanj 1,0 m, kjer to dopuščajo prostorske možnosti.
(3) V vseh vejah vodovodnega omrežja mora biti zagotovljen stalen pretok vode. Mrtvi rokavi, kjer voda večino časa ni v gibanju, niso dovoljeni.
(4) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upoštevajo odloki upravljavca komunalne infrastrukture.
26. člen
Komunalna infrastruktura – požarna voda
Izvede se hidrantna mreža v obliki zaključene zanke z nadzemnimi hidranti, če bi ti ovirali promet, pa podtalni. Postavitev hidrantov je takšna, da je mogoče vsak objekt neposredno gasiti iz najmanj dveh hidrantov. Postavitev hidrantov se izvede v skladu z veljavnimi predpisi. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara.
27. člen
Komunalna infrastruktura – kanalizacija
(1) Kanalizacija odpadnih komunalnih in industrijskih voda:
– Na kanalizacijski sistem za odvod odpadnih komunalnih in industrijskih vod se priključujejo vsi predvideni objekti znotraj cone in stanovanjski objekti v okolici. Priključitev komunalnih in industrijskih odpadnih vod se izvede na obstoječi kanalizacijski zbiralnik »S«, pred ČN Trebnje.
– V projektni dokumentaciji je potrebno ugotoviti razpoložljivo kapaciteto ČN Trebnje oziroma utemeljiti zagotavljanje čiščenja odpadnih voda v primeru v primeru novo nastali razmer.
V kanal za odpadne in industrijske vode se lahko priključujejo le odpadne vode, katerih kvaliteta mora ustrezati veljavnim predpisom.
– Kanalizacija znotraj cone poteka v cestnem telesu, večinoma v hodniku za pešce, izven vozišča. Novozgrajena kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi iz materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom za tovrstna dela
(2) Odvajanje padavinskih voda:
– Za posamezen objekt ali več objektov skupaj investitor zagotovi zbiralnik padavinske vode v kapacitetah odvisno od površine streh in možnosti uporabe padavinske vode v povezavi z vrsto dejavnosti za tehnološko, požarno, sanitarno vodo, za pranje vozil in zunanjih površin ter za zalivanje zelenih površin. Zbiralnik vode se dimenzionira v PGD-ju. Kolikor se na podlagi geomehanskih raziskav pred gradnjo objekta ugotovi, da je možno zagotoviti lokalno ponikanje, se izvede tudi ponikanje odvečne vode.
– Kolikor odvečne padavinske vode ni mogoče ponikati, se padavinske vode s streh odvajajo direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih voda.
– Odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin (z vozišč, parkirišč, manipulativnih prostorov) je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni preko vtočnih jaškov in kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda. Padavinske odpadne vode iz cest, parkirišč in ostalih utrjenih povoznih površin je treba pred izpusti predhodno očistiti na standardnih lovilcih olj.
– Začasno odvodnjavanje se izvede ob cestnih nasipih z jarkom in ponikalnico. Jarki se odstranijo oziroma zasipajo v fazi priprave platoja in zunanje ureditve predvidenih objektov.
– Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z Zakonom o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). Zaradi zmanjšanja količin odvodnih voda v kanal se priporoča izvedba parkirnih površin z betonskimi tlakovci, ki nimajo zalitih fug.
– Padavinsko vodo se preko novega kanala za odvod padavinske vode odvaja v naravni odvodnik – Temenico. Izpust padavinskih odpadnih voda v potok Temenica je treba zaključiti z izpustno glavo, ki mora biti zasnovana tako, da ne bo ovirala normalnega pretoka visokih voda Temenice. Umesti se na koto najnižjih vod in naj ne posega v svetli prerez toka. Brežina in dno struge morata biti v vplivnem območju izpusta ustrezno zavarovana pred erozijo vode (kamnita obloga brez vidnega betona). Investitor in izvajalec meteorne kanalizacije izven območja cone na brežini reke in v reko morata upoštevati podane smernice Zavoda RS za varstvo narave. Ohraniti je potrebno obrežno zarast in dela pa izvajati tako, da bo območje čim manj prizadeto.
(3) Trasi kanalov za odvod odpadnih padavinskih in komunalnih voda prečkata železniški tir Metlika–Ljubljana s prebojem, čim bolj pravokotno na os tira, skladno z navodili in pogoji soglasodajalca.
(4) Po potrebi se na območju rekonstrukcije regionalne ceste prestavi obstoječi kanalizacijski vod pod pogoji upravljavca.
(5) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati tudi ostale predpise upravljavca.
28. člen
Elektro energetsko omrežje
(1) Za potrebe oskrbe območja z električno energijo je predvidena izgradnja nove transformatorske postaje, prestavitev nadzemnih SN vodov in izgradnja novega omrežja v elektrokabelski kanalizaciji. Ker v času priprave OPPN niso znane priključne moči posameznih odjemnih mest, bo potrebno v fazi projektiranja trase elektroenergetskih vodov, lokacije novih TP uskladiti z upravljavcem ter upoštevati njegove smernice in mnenja k OPPN.
(2) Daljnovode v območju cone je potrebno pokabliti in prestaviti v kabelsko kanalizacijo.
– Obstoječo EKK pri RTP Trebnje je potrebno dograditi na skupno 16 cevi.
– Od obstoječe EKK pri RTP do obstoječe EKK pri TP Acrypol je potrebno zgraditi novo 16-cevno EKK.
– Od kota predvidene EKK na parc. št. 813 k.o. Češnjevek do meje obdelave projekta je potrebno zgraditi 4-cevno EKK.
(3) Pokabliti je potrebno celotni odsek nadzemnih vodov od RTP Trebnje do glavne ceste Trebnje–Novo mesto, kjer se novi kablovodi navežejo na obstoječo kabelsko kanalizacijo.
(4) Za priklop objektov je predvidoma potrebno zgraditi dve novi TP kabelske betonske izvedbe. Predvideni novi TP naj bosta vzankani v 20 kV omrežje. Novi trafo postaji se locirata ob primarni cesti. Lokacija druge se v fazi projektiranja komunalne opreme uskladi z upravljavcem. Dimenzionirata se na predvideni novi odjem. Transformatorski postaji se lahko dimenzionirata tako, da je mogoče v prihodnosti glede na potrebe in povečavo odjemnih moči vsako transformatorsko postajo dograditi.
(5) Distribucijsko omrežje se načrtuje v kabelski kanalizacij za elektroenergetsko omrežje, ki poteka v hodnikih za pešce in kolesarskih stezah.
29. člen
Plinovodno omrežje in drugi energetski viri
(1) Za ogrevanje in drugo uporabo je za potrebe oskrbe obravnavanega območja s plinom predvidena postavitev plinske postaje in izgradnja distribucijskega plinovodnega omrežja. Vsa plinska instalacija naj se predvidi za kasnejšo morebitno uporabo zemeljskega plina.
(2) Lokacija plinske postaje je predvidena na zahodni strani območja. Glavni dovoz do plinske postaje je po javni lokalni cesti.
(3) Znotraj območja cone je predviden potek distribucijskega plinovoda v vozišču cest oziroma v cestišču novo projektiranih cest, del plinovoda ob obstoječi cesti. Pri tem je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(4) Na plinovodno omrežje se priključujejo vsi predvideni objekti znotraj cone.
(5) Energetska oskrba je dopustna tudi z izkoriščanjem drugih, obnovljivih virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja.
(6) Skladno z veljavnimi predpisi je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo. Stavbe morajo biti načrtovane energijsko učinkovito.
30. člen
Telekomunikacijska in informacijska infrastruktura
(1) Obravnavano območje se po pogojih upravljavca obstoječega omrežja priključi na kanalizacija za širokopasovno optično omrežje, ki jo določa ta OPPN, za vzpostavitev širokopasovnega optičnega omrežja, telekomunikacijsko-informacijskega omrežja ali KRS kabelskega razdelilnega sistema, odvisno od izkazanega interesa in usmeritev občine.
(2) Kabelsko omrežje poteka ob predvidenih cestah skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo. Priključek za obravnavano območje se izvede iz obstoječe kabelske kanalizacije ob regionalni cesti. Po potrebi se na območju rekonstrukcije regionalne ceste prestavi obstoječi TK vod pod pogoji upravljavca.
31. člen
Zbiranje in odvoz odpadkov
(1) V času izdelave OPPN ni na voljo podatkov glede predvidenih procesov in s tem posledično o vrsti in količini možnih odpadkov, zato OPPN obravnava ključne zahteve v zvezi z ravnanjem odpadkov. V primeru specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno obravnavajo odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
(2) Za odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti odjemna mesta za vsakega uporabnika posebej, velikost in tip posod se določi glede na predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost. Površine, namenjene postavitvi tipskih posod, se uredijo ob objektih ali v okviru zunanjih površin. Uredi se odvoz na komunalno deponijo, surovinske odpadke pa se vrača v predelavo. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov je potrebno predvideti posebne zabojnike oziroma kontejnerje.
(3) Lokacija prostora za odmetavanje odpadkov naj bo v območju proizvodno-skladiščnega dela in manipulativnih površin upoštevajoč Stavbni red, določen v 11. členu odloka. Kolikor narava dejavnosti zahteva drugače, je dopustna postavitev teh posod drugje, vendar ne v obcestnem zelenem pasu. V tem primeru mora biti prostor vizualno ločen od linije ceste in kvalitetneje obdelan. Stojna mesta za zabojnike je potrebno primerno urediti. Stojna površina je monolitna ali tlakovana (npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov pa je mogoče namestiti enostavno oblikovano ograjo najmanj v višini zabojnika ter namestiti nadstrešek. Odjemna mesta, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
(4) Predvideti je potrebno tudi ustrezno število ekoloških otokov za zbiranje in odvoz sekundarnih surovin.
32. člen
Obveznosti uporabnikov in upravljavcev infrastrukture
Obvezna je priključitev posameznih uporabnikov na: cesto v javnem dobru, na vodovod, kanalizacijo, na elektroenergetsko omrežje in plinovodno omrežje. Upravljavci posamezne infrastrukture se zavezujejo, da bodo sledili dinamiki, ki jo bo zastavila občina in bodo pravočasno zagotovili priključevanje posameznih uporabnikov na infrastrukturo.
33. člen
Prostorski ukrepi
(1) Po potrebi se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora.
(2) Za območje OPPN Občina Trebnje uveljavlja predkupno pravico. Zemljišča, na katerih bo Občina Trebnje zaradi javnega interesa za izgradnjo cone uveljavljala predkupno pravico, kolikor še ni zemljiškoknjižni lastnik, imajo parcele, kjer je predvidena gradnja infrastrukture, vključno s plinsko postajo in morebitnimi EKO otoki, kar velja tudi v primeru dopustnih odstopanj od teh ureditev prikazanih v grafičnem delu OPPN. Skladno z zasnovo OPPN se predkupna pravica nanaša na celotna zemljišča parcelnih številk: 836/15, 1191/1, 814/2, 1189/2, 807/6, 807/4, 802/4, 808/2, k.o. Češnjevec, na del zemljišč parcelnih številk: 838/11, 838/12, 816/10, 838/8, 838/14, 1193, 1192/5, 845/3, 846/1, 846/2, 1192/5, 838/10, 838/16, 838/5, 836/10, 836/1, 836/7, 836/13, 835/2, 833/4, 827/2, 827/1, 820/8, 827/3, 820/9, 820/13, 820/14, 820/16, 820/17, 818/2, 818/3, 812/5, 812/6, 813/2, 813/3, 807/8, 804/2, 1185/2, 757/2, 758/2, 757/1, 753/6, 804/1, 803, 758/1, 759, 760, 761, 764/3, 808/3, vse k.o. Češnjevec in na del zemljišč parcelnih številk 866/1, 867, 868/1, 868/2, 1194/1, 816/7, 620/1, 620/2, k.o. Trebnje.
(3) Na območjih koridorjev infrastrukture izven cone (I3 in I4) se pravica graditi lahko izkazuje s pridobljeno služnostjo od lastnika predmetnih zemljiških parcel. Ker gre v obeh primerih za izgradnjo infrastrukture v javno korist, lahko občina oziroma upravljavec posamezne infrastrukture za pridobitev pravice graditi uporabi instrument razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice.
(4) Kolikor bi se za komasacijo izkazal zadosten interes lastnikov, se izvede komasacija.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
34. člen
Varstvo kulturne dediščine
(1) Določbe o višinah objektov upoštevajo bližino Cerkve Žalostne Matere božje (EŠD 2602).
Na obravnavanem območju se nahaja registrirano arheološko najdišče Dolenja Nemška vas – Arheološko območje Grumblice (EŠD 3402).
(2) Kjer načrtovane ureditve segajo v območje registrirane enote arheološke dediščine, je treba pred graditvijo objektov zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala najdišča. Podrobnejši obseg in čas raziskav opredeli pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. S tem namenom so bile na območju že izvedene predhodne ekstenzivne arheološke raziskave, katerih rezultati so obdelani v dveh poročilih:
– Poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu na območju zazidalnega načrta za industrijsko cono v Trebnjem, april 2001 in
– Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah na območju industrijske cone v Trebnjem, januar 2010.
Iz njih je razvidno:
– arheološko pozitiven rezultat je bil ugotovljen na parcelah 863/3, 820/2, 818, 813, 804/1, 761 vse k.o. Češnjevek;
– rezultati predhodnih pregledov kažejo na prisotnost dokaj plitvo ohranjenih arheoloških ostankov, zato je za oceno arheološkega potenciala najdišča potrebno opraviti intenzivne geofizikalne meritve navidezne upornosti tal v kombinaciji s strojno izkopanimi testnimi jarki.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je na celotnem območju urejanja potrebno izbranemu izvajalcu nadaljnjih raziskav in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo te raziskave in zemeljska dela izvajala. Lastnik zemljišča oziroma investitor oziroma odgovorni vodja del mora o dinamiki gradbenih del pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Novo mesto vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. Lastnik oziroma posestnik, ki so se mu zaradi zagotovitve varstva arheoloških ostalin poslabšali pogoji za gospodarsko izkoriščanje nepremičnine, je upravičen do nadomestila in ima pravico do odškodnine za škodo.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja na celotnem območju urejanja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Pred začetkom gradnje je potrebno na območju registrirane nepremične dediščine skladno z veljavno zakonodajo pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
35. člen
Varstvo okolja
(1) Obstoječe stanje, pričakovane oblike onesnaževanja okolja, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. Podana je tudi skupna ocena vplivov posamezne sestavine okolja.
(2) Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi s področja varstva okolja, narave, voda ipd. Upoštevati je potrebno varstvo naravnih vrednost, varovanje pred onesnaženjem voda – varstvo podtalnice in vodnih virov, varstvo in kvaliteto zraka, varstvo pred hrupom, ravnanje z odpadki, varovanje pred elektromagnetnim sevanjem, varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem, varovanje krajinskih značilnosti, varstvo plodne zemlje, varstvo vegetacije ipd.
(3) Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča čezmernih obremenitev. Pred izdajo dovoljenja za posege v prostor, ki bi lahko prinašali določene obremenitev v okolje, je potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje za tiste objekte, za katere je predpisano v veljavnih predpisih.
(4) Skladno z veljavno zakonodajo je potrebno izvajati monitoring obremenitve okolje za posamezne vplive, kolikor je tako predpisano in na predpisan način. Potrebno izvajanje spremljanja okolja po posamezni sestavini okolja, je navedeno v Okoljskem poročilu.
36. člen
Varstvo območij ohranjanja narave
(1) Območje cone ne posega v območja varovanja naravnih vrednot, zavarovana območja, ekološko pomembna območja, niti na območja Nature 2000.
(2) OPPN IC Trebnje poseže v EPO in naravne vrednote le s koridorji komunalne infrastrukture, izven območja cone in sicer:
– ND območje Ekološkega pomena – EPO Temenica v Treb. občini – Idnetifikacijska št. – ID 62300 in
– naravna vrednota državnega pomena Temenica; ident. št. 8538.
(3) Izvajati je potrebno predhodne ukrepe (ločen kanalizacijski sistem, lovilci olj in maščob, usedalniki blata, čistilna naprava, merjenje kvalitete izpustov posameznih uporabnikov) skladnimi z veljavno zakonodajo.
(4) Iztok meteorne bo urejen v reko Temenico. Za zmanjšanje negativnih vplivov na segment Narava je potrebno upoštevati:
– Pri urejanju odvodnjavanja meteorne kanalizacije naj se upošteva:
– Obrežna vegetacija naj se ohranja v največji možni meri.
– Izpustno glavo naj se v naravno ohranjeno brežino umesti na koto najnižjih vod, na način, da bo brežina čim manj poškodovana in naj se jo čim bolj utopi v teren. Za izvedbo naj se uporabi naravni material – kamen. Izpust naj se zasadi z avtohtono grmovno vegetacijo.
– Pri izvedbi izpustne glave naj se prepreči zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke.
– Gradbeni material in odpadni material naj se deponira na za to določenem mestu, ki naj bo v naprej definirano in naj bo izven območja ohranjanja narave.
– V času izvajanja del naj se zagotovi ustrezno tehnično varstvo pred nekontroliranimi izpusti nevarnih snovi v vodotok.
– Po končanih delih naj se na obravnavanem območju vzpostavi stanje kar se da podobno prvotnemu. Odstrani naj se odpadni gradbeni material, brežino in traso kanalizacije čez travnike pa se zatravi.
– Vpliv hrupa na ptice je mogoče učinkovito omiliti tako, da se v času glavne gnezditvene sezone (od marca do julija), ko so ptice najbolj občutljive, aktivnosti na gradbišču omejijo na manj hrupna dela.
– Ukrepi za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja določeni v tem aktu.
37. člen
Varovanje pred onesnaženjem voda
(1) Na območju OPPN se ne nahajajo viri pitne vode oziroma varstveni pasovi virov pitne vode, ni podatkov o podtalnici in ni odprtih vodotokov. Širše območje OPPN spada v vodonosni sistem Temenice. Trase meteorne in fekalne kanalizacije izven cone prečkajo poplavno območje. Vodovarstvenih območij in zajetij pitne vode na širšem območju OPPN ni.
(2) Obstoječe stanje, pričakovane oblike onesnaževanja površinske vode in podtalnice, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje.
(3) V izogib negativnemu vplivu predlagamo v času gradnje sledeča omilitvena ukrepa:
– V času gradnje in med obratovanjem industrijske cone je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje podzemne in površinske vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Skladiščenje nevarnih snovi naj se na območju ne vrši.
– Meteorni kanal bo potekal po poplavnem območju. Pri načrtovanju in izvedbi je potrebno računati na možnost nastopa vzgona. Brežino Temenice na lokaciji izpusta je potrebno urediti tako, da bo ob nastopu visokih voda onemogočeno rušenje, spodjedanje brežine in poglabljanje dna. Pri izgradnji izpustne glave na brežinah Temenice je potrebno preprečiti zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke. Za utrditev dna in brežin se morajo uporabljati naravni materiali.
38. člen
Ukrepi za zmanjševanje drugih vplivov
(1) Pričakovane oblike onesnaževanja, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje.
(2) Varstvo in kvaliteta zraka
Po ureditvi se bodo na območju IC Trebnje emisije onesnaževal in toplogrednih plinov povečale. Viri emisij bodo industrijski obrati, parkirišča in manipulativne površine ter povečan promet na regionalni cesti R3-651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Mirna Peč, predvsem iz smeri Trebnje. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Emisije toplogrednih plinov je možno zmanjšati z vzpostavitvijo inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb.
Ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak morajo vključevati:
– kot energetski vir na območju industrijske cone se uporabi zemeljski plin in drugi ekološko sprejemljivi alternativni viri energije,
– upravljavec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z veljavnim predpisi onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega soglasja.
– Skladno z veljavnimi predpisi je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo.
– Stavbe morajo biti načrtovane energijsko učinkovito.
(3) Varstvo pred hrupom
V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa za vir, ki so dovoljene za to območje. Za pomembne vire hrupa je potrebno izvesti prve meritve hrupa in obratovalni monitoring. V primeru ugotovitve preseganja ravni hrupa se izvedejo dodatni pasivni protihrupni ukrepi:
– transportne poti na območje ureditve morajo v največji možni meri potekati izven stanovanjskih naselij;
– že v fazi izdelave projektne dokumentacije je treba pri umestitvi obratov in naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa upoštevati, da obremenitev s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih vrednosti. V nasprotnem primeru je treba predvideti ustrezne omilitvene ukrepe. Vplivno območje posamezne naprave ali obrata je potrebno določiti na podlagi podatkov o zvočni moči naprave s strokovno oceno;
– proizvodne obrate in ostale vire hrupa je smiselno umestiti v jugozahodni del območja IC;
– na vzhodni strani meje ureditve IC, ki meji na strnjeno stanovanjsko pozidavo naselja Dolenja Nemška vas ter na ostalih območjih bližine stanovanjskih stavb je smiselna umestitev zelene zaščitne bariere;
– investitorji na območju IC morajo za obratovanje virov hrupa na območju urejanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje;
– v okviru izgradnje novega križišča za navezovanje IC Trebnje na regionalno cesto R3-651/1198 je potrebno izdelati študijo obremenitve s hrupom s predlogom protihrupne zaščite za območje ob dovozni cesti.
(4) Ravnanje z odpadki
Med gradnjo bodo nastali predvsem gradbeni odpadki, s katerimi je potrebno ravnati skladno s predpisi. V času priprave OPPN ni mogoče definirati dejavnosti na obravnavanem območju, tako tudi ne, katere vrste odpadkov in količine odpadkov bodo na območju industrijske cone nastajali. V času obratovanja cone bodo nastajali komunalni, surovinski odpadki, posebni, lahko tudi nevarni in kosovni odpadki. Povzročitelji odpadkov morajo ravnati z njimi skladno z veljavnimi predpisi.
(5) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja določene s predpisi ne smejo biti presežene.
(6) Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
Pri razsvetljavi gradbišč in pri osvetljevanju objektov (proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov), fasad, prometnic in drugih nepokritih zazidanih površin gradbeno inženirskih objektov, delovnih mest na prostem, objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati mejne vrednosti in ukrepe pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi.
(7) Varstvo kmetijskih zemljišč in tal
Izvedejo se sledeči omilitveni ukrepi:
– V obdobju gradnje je potrebno posebno skrb nameniti preprečevanju poškodb sosednjih kmetijskih zemljišč ob območju OPPN, ki jih gradnja neposredno ne prizadene.
– Pri pripravi terena bo nastala določena količina odvečne prsti. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati na za to pripravljeno mesto ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi za sanacijo oziroma prekritje in rekultivacijo območja posega in pri končni ureditvi obravnavanega območja.
– Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.
(8) Varstvo vegetacije – gozda
Zaradi izgradnje infrastrukture bo izsekanih cca 0,2 ha gozdnih površin. Posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(9) Varstvo krajinskih značilnosti
Na območju obstoječih kmetijskih površin, pa se bo z izvedbo obravnavanega plana obstoječa krajinska slika na mikrolokaciji plana spremenila. Kmetijska zemljišča bo nadomestila industrijska cona ki se bo vsebinsko, vizualno in krajinsko uskladila z okolico. Veduta cerkve sv. Marije se bo varovala z omejevanjem višine objektov, poseben poudarek pa bo tudi na robu cone, kjer se bodo mejni objekti proti vzhodu višinsko zniževali z namenom, da se omili prehod v naravno okolje oziroma k stanovanjskemu območju. Ob stanovanjski pozidavi je predvidena tudi zelena bariera – urejen zeleni pas.
(10) Tla
Na območju OPPN Trebnje bodo v fazi izgradnje potekala obsežna zemeljska gradbena dela. OPPN obsega cca 16 ha. Del tega območja že prekrivajo parkirišča oziroma druge spremenjene površine, na delu kjer so v obstoječem stanju še kmetijska zemljišča pa bo prišlo do spremembe strukture tal in spremembe dejanske rabe. Med gradnjo je možna onesnaženost tal predvsem zaradi slabo vzdrževane gradbene mehanizacije (iztekanje olja), pranja mehanizacije na za to nepredvidenih lokacijah in delovnih nesreč. Po sami izgradnji se bo okolica rekultivirala, sam vpliv na tla bo predvidoma zanemarljiv. Poskrbljeno bo za ustrezen odvoz in zbiranje odpadkov in odpadnih surovin. Dodatni omilitveni ukrepi niso potrebni.
(11) Skupna ocena vplivov iz okoljskega poročila
Iz skupne ocene posamezne sestavine okolja sledi, da je OPPN za IC Trebnje sprejemljiv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA
39. člen
Varstvo pred nesrečami
(1) Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (poplave, erozija, potres, požar) ter varovanja zdravja ljudi in kvalitetnega okolja bivanja.
(2) Ker parcelna mreža in lega objektov v OPPN-ju ni dokončno določena, je še posebej pomembno pri določitvi le tega upoštevati s predpisi določene odmike objektov in potrebne površine za intevencijska vozila.
(3) Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Marcalli-­Cancan-Seiberg.
(4) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo, in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(5) Potrebne odmike se lahko določi s pomočjo metod požarnega inženirstva. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti.
40. člen
Varovanje zdravja
Varovanja zdravja ljudi je zagotovljeno z ukrepu varstva okolja. Ti ukrepi zagotavljajo tudi kvaliteto bivanja. Svetlobno – tehnični pogoji: Lega novih objektov v odnosu do ostalih obstoječih (predvsem stanovanjskih) stavb v neposredni okolici ne sme povzročiti prekomernega senčenja okolice. Pri organizaciji prostorov v načrtovanih objektih je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja delovnih prostorov.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
41. člen
Etapnost izvedbe
(1) Etapnost izvajanja se nanaša predvsem za zagotavljanje komunalne opreme in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta, vendar mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(2) Preden se vzpostavi infrastruktura za potrebe cone v celoti, je dopustna gradnja na J delu ureditvene enote P1 z dostopom iz predvidene primarne ceste in s priključki na obstoječe infrastrukturno omrežje pod pogoji upravljavcev posamezne infrastrukture z upoštevanjem karakteristik predvidene primarne ceste in ostale infrastrukture. Dopustna gradnja objektov J dela območja P1 pred izgradnjo infrastrukture območja se nanaša na območje P1 v pasu S od regionalne ceste do linije S rob Akripola oziroma zajema parc. št. 838/12, 838/7, 838/13, 838/9, 838/15, 836/9, 836/12, 835/1, 833/3, J del 836/6 do roba 833/3 vse k.o. Češnjevek.
(3) Dopustna je fazna izgradnja priključka primarne lokalne ceste S–J na regionalno cesto s pasom za levi zavijalec. Dopustne so začasne ureditve križišča z regionalno cesto na način, ki omogoča začasno povezavo Dol. Podboršta po obstoječi cesti in dopušča vožnjo preko zavijalnih pasov.
(4) 1. Faza infrastrukturnega opremljanja območja OPPN
– gradnja primarne ceste s hodnikom za pešce, kolesarsko stezo in rekonstruirano regionalno cesto – štirikrako krožno križišče;
– gradnja predvidenih infrastrukturnih vodov s priklopi na obstoječe omrežje (vodovod, kanalizacija, elektro energetski vodi;
– dostopi do obstoječih objektov;
– izgradnja plinske postaje in distribucijskega omrežja plina;
– uredi se začasno odvodnjavanje terena območij P1 in P2 na območjih samih;
– gradnja krožnega križišča – zaradi obračanja tovornih vozil;
– vzpostavitev zelenih barier.
(5) Izvajanje ostalih posegov po posameznih območjih ureditvenih enot ali parcel, namenjenih gradnji tega OPPN-ja se lahko izvajajo etapno. Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah OPPN se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene konstrukcijske in funkcionalne celote.
(6) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto. Infrastrukturne vode je potrebno v vsaki fazi oziroma etapi izvedbe dimenzionirati za končno število uporabnikov. V vseh etapah izvajanja tega OPPN je potrebno zagotavljati nemoten prometni dostop do obstoječih objektov v okolici.
(7) Zemljišča, ki ne bodo zazidana v posamezni etapi po tem odloku, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka, kolikor je uporaba legalna.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV – TOLERANCE
42. člen
Dopustna odstopanja
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, geoloških, geomehanskih, seizmičnih, hidroloških, hidravličnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrološko hidravličnega, energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenih vidikov.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi oziroma javnimi interesi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
a) Dovoljena so odstopanja od dopustnih dejavnosti pod pogoji navedenimi v tem aktu, kolikor za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju določil predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje ter ob soglasju mejnih sosedov. Navedeni so pogoji, ki jih morajo takšne dejavnosti vseeno upoštevati.
b) Izjemoma je dopustna prekoračitev od priporočene vrednosti stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo, če pomeni večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah.
c) Tolerance so podane s površino za razvoj objekta in maksimalno višino objektov.
d) Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer odstopajo od pozidane površine objekta, ne smejo pa odstopati od gradbenih linij. Ti prostori so v parterni ureditvi pohodni in so s tem del zunanje ureditve.
e) Odstopanja od horizontalnih gabaritov niso možna na območje zelenega pasu ob cestah.
f) Dopustna je gradnja kombiniranih ureditev – deloma vkopane stavbe, ki tvorijo zeleno bariero cone in nimajo vizualnega stika izven cone.
g) Določena najvišja dovoljena višina ne velja za delovne stroje kot so na primer žerjavi, silosi ipd. – ti so lahko tudi višji.
h) Določena so tudi možna odstopanja od nivoja terena.
i) Etažnost -zaradi boljšega izkoristka prostora je dovoljeno oblikovanje konstrukcije objektov z medetažami.
j) Dopustna so odstopanja od parcelacijske mreže, ki so podana v tem aktu.
k) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj parcel namenjenih gradnji določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
l) Dovoljena so odstopanja od predvidenih tras infrastrukturnih vodov in prometnic, kapacitet, dimenzij ter lokacij infrastrukturnih in prometnih objektov ter naprav, v primeru prilagajanja obstoječi in predvideni pozidavi, lastniškim mejam in v primeru bolj ustreznih in racionalnih tehničnih ter ugodnejših ekonomskih rešitev z upoštevanjem pogojev soglasodajalcev oziroma nosilcev urejanja prostora in s soglasjem občine. Kolikor so spremembe tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji nosilcev urejanja prostora, je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno ponovno pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
m) Kolikor bi se pojavila potreba po toplovodu, se le-ta umesti po principu, kot velja za infrastrukturo. Prav tako je dopustna gradnja raznih tehnoloških vodov.
n) Kolikor se bi v fazi projektiranja izkazalo racionalneje, se lahko infrastrukturni vodi načrtujejo ob zahodnem robu območja cone.
o) V primeru izgradnje izvennivojskega prečkanje ceste za potrebe peš prometa, se lahko objekt hkrati izrabi za prečkanje infrastrukturnih vodov.
p) Pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce.
r) Dopustni so posegi izven parcele, namenjeni gradnji za posamezno ureditev zaradi etapnosti izvajanja.
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE IZVAJANJA OPPN
43. člen
Obveznosti udeležencev graditve objektov
(1) Obveznosti občine in upravljavcev infrastrukture, investitorjev in izvajalcev so že določene s tem odlokom in ostalimi predpisi. Nanašajo se predvsem za varovanje okolja, narave, vode, zdravja in kvalitete javnega prostora. Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi smernicami in mnenji za načrtovanje k tem prostorskem aktu.
(2) Obveznost izgradnje posamezne infrastrukture je na podlagi javnih pooblastil podana s tem aktom. Občina in ostali upravljavci infrastrukture so dolžni vzpostaviti infrastrukturo za 1. fazo gradnje, da bi se čim prej omogočila gradnja objektov.
(3) Nekatere obveznosti investitorjev posegov v prostor:
– Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca. Obveznost priključevanja je podana s tem aktom.
– Gradnja komunalne infrastrukture se lahko zagotovi tudi na podlagi sklenjene pogodbe o komunalnem opremljanju med posameznim investitorjem in občino.
– Lastniki posameznih parcel so dolžni ob javnih in dostopnih cestah urediti zeleni pas v min. dimenzijah 4 m.
– Vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi ustrezno število parkirnih mest za določeno dejavnost za zaposlene in za obiskovalce.
(4) Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z podanimi smernicami, izdanimi za pripravo tega OPPN. Zagotoviti morajo izvajanje omilitvenih ukrepov vplivov na okolje in spremljanje stanja, kjer je to potrebno.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
45. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati na območju urejanja tega OPPN, določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje/planske enote 1,3,4,5/ (Skupščinski Dolenjski list št. 4/91 ter Uradni list RS, št. 15/99, 59/04 in 21/05), in Zazidalni načrt »industrijska-­trgovska-podjetniška cona Trebnje« – I. faza (Uradni list RS, št. 65/02).
46. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega akta opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor.
47. člen
OPPN je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Trebnje.
48. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-3/2013
Trebnje, dne 6. februarja 2013
Župan
Občine Trebnje
Alojzij Kastelic l.r.

AAA Zlata odličnost