Na podlagi 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, št. 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, št. 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10), 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 32., 33. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10 in 57/11) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 3. in 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 73/98, 102/00, 59/07 in 125/07), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 Odl. US: U-I-166/10-8), ter 16. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 117/07) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 20. 12. 2012 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Sežana
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način izvajanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč na območju Občine Sežana (v nadaljevanju: občina).
S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.
2. člen
Pokopališka dejavnost je dejavnost, ki obsega: zagotovitev možnosti uporabe mrliške vežice in oddajanje prostorov za grobove v najem.
Pogrebna dejavnost je dejavnost, ki obsega: vse pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem.
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega: vzdrževanje pokopališč, razdelitev pokopališč na posamezne zvrsti grobov, opustitev pokopališč ter dejanja v postopku za prekop umrlih oziroma prenos posmrtnih ostankov.
3. člen
Na območju Občine Sežana so naslednja pokopališča:
– pokopališče Sežana,
– pokopališče Šmarje pri Sežani,
– pokopališče Merče,
– pokopališče Lokev,
– pokopališče Štorje,
– pokopališče Kopriva,
– pokopališče Skopo,
– pokopališče Krajna vas,
– pokopališče Dutovlje,
– pokopališče Križ,
– pokopališče Tomaj,
– pokopališče Utovlje,
– pokopališče Štjak,
– pokopališče Griže,
– pokopališče Tabor,
– pokopališče pri cerkvi sv. Tomaž pri Stomažu,
– pokopališče pri cerkvi sv. Ana pri vasi Razguri,
– pokopališče Pliskovica,
– pokopališče Veliki dol,
– pokopališče Kazlje,
– pokopališče Povir,
– pokopališče Avber.
Na teh pokopališčih se pokopavajo:
– vsi umrli prebivalci okoliša, za katerega je posamezno pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci,
– osebe, ki so bile rojene v okolišu pokopališča, živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane doma,
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katero je pokopališče namenjeno.
Izjemoma se, v soglasju z upravljavcem pokopališča, na teh pokopališčih pokopavajo tudi umrli iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujci, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma, če tako želijo svojci umrlega.
4. člen
Pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč je gospodarska javna služba.
Urejanje pokopališč in pokopališko dejavnost opravlja na krajevno običajen način občina, lahko pa občina te dejavnosti prenese na za to usposobljene in registrirane izvajalce s pogodbo ali podelitvijo koncesije (izključne ali kot posebne pravice samo za posamezna pokopališča) (v besedilu odloka: upravljavec).
Če se izvajanje javne službe prenese pravni ali fizični osebi, ki ni javno podjetje, se ta odlok šteje kot koncesijski akt, na podlagi katerega se podeli koncesija za izvajanje javne službe, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje lokalne gospodarske javne službe »pokopališka dejavnost in urejanje pokopališč« v Občini Sežana (v nadaljevanju: javna služba) ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
Občina lahko z izdajo tehničnega pravilnika podrobneje uredi postopek izvajanja pokopališke dejavnosti.
Pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem se opravljajo prosto na trgu. Izvajalec teh storitev mora opraviti pokop skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje, s tem odlokom in v dogovoru z upravljavcem pokopališča, na katerem se vrši pokop.
5. člen
Objekti, namenjeni opravljanju javne službe, so objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so v splošni rabi.
Objekti iz prejšnjega odstavka in naprave, namenjene opravljanju javne službe, so: pokopališča, mrliške vežice, priključki na vodovodno omrežje, priključki na električno omrežje, kanalizacija in podobno (v nadaljevanju: pokopališka infrastruktura).
6. člen
Pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem obsegajo:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev in prevoz umrlega,
– upepelitev umrlega,
– čuvanje umrlega v mrliški vežici,
– prenos umrlega na pokopališče,
– izkop in zasutje jame ter zaščita sosednjih grobov,
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– prva ureditev groba,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom ter v skladu s krajevnimi običaji.
7. člen
Oddajanje prostorov za grobove v najem obsega predvsem naslednja opravila:
– oddajanje grobnih prostorov v najem,
– sklepanje najemnih pogodb,
– vodenje evidence o grobovih, evidence sklenjenih najemnih pogodbah ter kataster komunalnih naprav na pokopališču.
8. člen
Urejanje pokopališč obsega predvsem naslednja opravila:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov na odlagališče,
– vzdrževanje zelenih površin (košnja, obrezovanje, odstranjevanje plevela, gnojenje …),
– vzdrževanje poti in vmesnih prostorov med grobovi,
– skrb za ureditev in vzdrževanje mrliških vežic in njihovih funkcionalnih zemljišč ter vzdrževalna dela na drugih objektih in napravah na območju pokopališč,
– vzdrževanje reda in miru na pokopališču, v kolikor ne gre za izvrševanje javnih pooblastil,
– sodelovanje pri organizaciji in izvedbi aktivnosti ob Dnevu spomina na mrtve,
– sodelovanje pri sodno odrejenih ekshumacijah,
– izdelava predloga programa urejanja in obnove ter širitve pokopališč objektov in naprav,
– vodenje katastra pokopališč in izdelava načrta pokopališča z razdelitvijo na oddelke, grobove in žarne niše in označitvijo površine, lege in oblike različnih zvrsti grobov, evidenco grobov/niš z oznako groba/niše, evidenco pokopanih oseb v posameznem grobu/niši in datum pokopa,
– izdajanje dokumentov v postopku za prekop ali pokop umrlih ali prenos posmrtnih ostankov.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
9. člen
Umrli do pokopa praviloma leži v mrliški vežici. V krajih, kjer ni mrliške vežice, je do pogreba dovoljeno čuvanje umrlih v domači hiši ali izjemoma v objektu namenjenemu za opravljanje verskih obredov.
Prevoz umrlega s kraja smrti, na kraj, kjer se čuva, je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
Prevoz umrlega je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili.
10. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim, ožji sorodniki, ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ v občini, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega ali po volji svojcev. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
11. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljavcu pokopališča. Ta v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogrebni obred, določi točen čas pokopa in zvrst ter lokacijo groba ter o tem izda naročniku pogreba ali osebi, ki za naročnika opravi pogrebne storitve, dokument v pisni obliki. Upravljavec lahko navedeni dokument pošlje tudi po elektronski pošti. Oseba, ki opravi pogrebne storitve, mora v celoti upoštevati čas pokopa, zvrst in lokacijo groba, kot ga določi upravljavec pokopališča.
12. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, se umrlega do pokopa izjemoma lahko položi tudi v drugi objekt zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
13. člen
Umrlega se položi v krsto in pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja upravnega organa pristojnega za notranje zadeve, po predhodnem soglasju organa pristojnega za zadeve zdravstvenega varstva, na območju, kjer se pokop opravi.
Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma, na podlagi dovoljenja upravnega organa pristojnega za notranje zadeve, zunaj pokopališča.
14. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
15. člen
Pokopi se opravljajo vsak dan, v skladu z dogovorom med upravljavcem in svojci umrlega.
Uporabo mrliške vežice in njen obratovalni čas določa upravljavec. V času, ko je mrliška vežica zaprta, so vstopi dovoljeni samo na podlagi predhodnega dovoljenja upravljavca.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
16. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba, ima javni značaj in se mora opraviti z vsem spoštovanjem do umrlega.
Na željo pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev oziroma osebe, ki poravna stroške pokopa se pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
17. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop, in sicer od mesta, kjer pokojnik leži, do mesta, kjer bo pokojnik pokopan.
O pogrebu je upravljavec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali po krajevnem običaju.
18. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom krste oziroma žare s poslovilnega odra.
Dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki. Pogrebniki morajo biti oblečeni v svečane obleke. Ne glede na navedeno pa lahko na željo pokojnika, njegovega najbližjega sorodnika oziroma naročnika pogreba dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare namesto pogrebnikov izvede nekdo drug.
Pogrebna svečanost se v primeru verskega pogrebnega obreda prične z obredom verske skupnosti, če pa pri njej sodeluje tudi godba oziroma pevci, le-ti še pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo oziroma zapojejo žalostinko, sledijo pa lahko še poslovilni govori.
Pogrebni sprevod se odvija s kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču.
19. člen
Razvrstitev v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednja:
Na čelu pogrebnega sprevoda gresta vedno zastavonoša z državno zastavo z žalnim trakom in vodja pogreba, v primeru verskega pogrebnega obreda pa gre za njima še nosilec verskega znamenja. Za njimi se razvrstijo nosilci drugih zastav in praporov z žalnimi trakovi, nosilci odlikovanj in priznanj umrlega, godba, pevci, nosilci vencev, v primeru verskega pogrebnega obreda dostojanstvenik verske skupnosti, krsta s pokojnikom ali žara s pepelom pokojnika, svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
Razvrstitev v pogrebnem sprevodu se lahko na željo pokojnika, njegovega najbližjega sorodnika oziroma naročnika pogreba izvede tudi drugače, pri čemer mora vedno biti na čelu pogrebnega sprevoda zastavonoša z državno zastavo z žalnim trakom.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, uporaba državne zastave v pogrebnem sprevodu pri pokopu umrlega, ki ni slovenski državljan, ni obvezna ter se na izrecno željo naročnika pogreba ne uporabi.
20. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, državna zastava ter prapori, nosilci odlikovanj in priznanj, v primeru verskega pogrebnega obreda pa tudi dostojanstvenik verske skupnosti in nosilec verskega znamenja.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi obred verske skupnosti, če gre za verski pogrebni obred. Temu sledijo še nastop godbe oziroma pevcev in poslovilni govori, obred pa se zaključi na krajevno običajen način.
Upravljavec je dolžan zagotoviti ozvočenje v oziroma pred mrliško vežico, na pokopališču pa le na željo svojcev.
21. člen
Društva in ostala združenja, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska (častna) enota, se častno salvo izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika, pri tem pa mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja te enote.
Za oborožene sile Republike Slovenije in organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov, veljajo njihova pravila.
22. člen
Če se pri pogrebu tudi zvoni, lahko zvonjenje traja v skladu s predpisi verske skupnosti in krajevnimi običaji. Med govorom, petjem in igranjem godbe se ne sme zvoniti.
23. člen
Najkasneje v roku ene ure po končanem pogrebu je izvajalec pogrebnih storitev dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
Najemnik grobnega prostora mora najpozneje v 15 dneh po pogrebu poskrbeti za odstranitev vencev in odvečnega cvetja z groba. V nasprotnem primeru odstrani vence in odvečno cvetje z groba upravljavec in najemniku grobnega prostora izda račun za opravljeno storitev na podlagi upravljavčevega objavljenega cenika.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
24. člen
Na pokopališču so lahko naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni, otroški grobovi ter grobnice),
– žarni grobovi,
– skupna grobišča,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztrositev pepela.
25. člen
Upravljavec pokopališča mora za vsako pokopališče:
– izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča,
– izdelati in sproti dopolnjevati evidenco grobov in najemnikov grobov.
Pokopališki kataster se vodi za vsako posamezno pokopališče posebej, in sicer v tekstualni in grafični obliki ter skladno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. Kataster, načrt pokopališča in ostale evidence, ki jih je upravljavec dolžan voditi, vključno z vsemi zbirkami podatkov, so last občine. Upravljavec jih je dolžan po prenehanju izvajanja javne službe v celoti predati občini.
Kataster mora biti voden ažurno, prvi koncesionar, ki koncesijo pridobi v skladu s tem odlokom, pa ga je dolžan vzpostaviti v 24 mesecih od pričetka izvajanja javne službe.
Načrt pokopališča mora izdelati prvi koncesionar, ki koncesijo pridobi v skladu s tem odlokom, in sicer v roku 6 mesecev od pričetka izvajanja javne službe.
26. člen
Vse zvrsti grobov iz 24. člena tega odloka so lahko razvrščene kot vrstni grobovi ali posamično.
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih, ki so določeni v načrtu pokopališča.
27. člen
Žare se shranjujejo v žarnih grobovih in v klasičnih grobovih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
28. člen
Skupna grobišča so: kostnice ter prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere po preteku mirovalne dobe ni podaljšana najemna pogodba. Sredstva za stroške tu navedenega prenosa posmrtnih ostankov (samo v primeru, če ni najemnikov, dedičev oziroma drugih oseb, ki bi bile dolžne to plačati) in vzdrževanja skupnih grobišč zagotavlja občina.
29. člen
Grobne jame klasičnih grobov morajo biti globoke najmanj 1,8 m, široke do 1 m in dolge največ 2,6 m.
Širina enojnega groba je do 1,0 m, dolžina do 2,0 m.
Širina dvojnega groba je do 1,6 m, dolžina do 2,0 m.
Širina otroškega groba je do 0,6 m, dolžina do 1,5 m.
Dimenzije grobov se meri od zunanjega roba grobnega prostora oziroma nagrobnika ali nagrobnega spomenika, grobne ograje ali robnika. Poglobitev klasičnih grobov je dovoljena, tako, da znaša plast zemlje nad zgornjo krsto najmanj 1,5 m.
Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina in dolžina pa do 0,6 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,3 m.
Odmiki med grobovi smejo biti široki največ 0,4 m, poti med vrstami grobov pa smejo biti široke največ 0,4 m. Spomeniki, nagrobne ograje, druga znamenja ter vegetacija ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,3 m.
Na obstoječih delih pokopališča se mora grobove čim bolj prilagoditi temu odloku, v kolikor je to mogoče, lahko pa upravljavec pokopališča na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve.
30. člen
Prekop pokojnika oziroma pokop na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in v istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Mirovalna doba ne velja za žarne grobove oziroma pokop z žaro.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
31. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljavec, z najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– trajanje najema oziroma uporabe groba,
– oddelek, zaporedno številko, vrsto in velikost groba,
– višino in način plačevanja letne najemnine,
– obveznost najemnika glede urejanja groba,
– ukrepe v primeru ne izvrševanja obveznosti iz pogodbe.
Najemnik je lahko samo ena oseba.
Upravljavec lahko odkloni dajanje grobnega mesta v najem, ko gre za pokop umrlih, ki so bili rojeni v okolišu pokopališča, živeli pa drugod, umrlih iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujcev, iz objektivnih ali operativnih razlogov. Kot objektivni razlog se šteje tudi pomanjkanje prostora na pokopališču.
Najemnik, v primeru najemnikove smrti pa njegovi pravni nasledniki oziroma novi najemnik, so dolžni čim prej sporočiti upravljavcu spremembe glede najemnikovih osebnih podatkov (osebnega imena in naslova bivališča) oziroma novega najemnika.
V dvomu oziroma do pravnomočne rešitve spora o najemniku, se, kolikor ni drugačnega dogovora, za najemnika grobnega prostora šteje naročnik pogrebnih storitev.
32. člen
Prostore z obstoječimi grobovi, za katere še ni sklenjena najemna pogodba in prostor za novi grob se daje v najem za določen čas 10 let. Po preteku te dobe se najemna pogodba lahko podaljša. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora upravljavec pisno obvestiti najemnika o prenehanju veljavnosti pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata oziroma ne skleneta najemne pogodbe za prostor z obstoječim grobom, je najemnik oziroma dosedanji koristnik groba dolžan odstraniti robnike, spomenik in drugo opremo groba, v roku 30 dni po preteku in razveljavitvi najemne pogodbe oziroma v roku 30 dni po pisno podani zahtevi upravljavca.
Če tega ne stori, stori to upravljavec na najemnikove stroške oziroma stroške koristnika groba, grob oziroma prostor za grob pa lahko odda drugemu najemniku. Pred odstranitvijo je upravljavec dolžan o tem pisno obvestiti pristojno krajevno skupnost in občino, kateri lahko, v kolikor se z odstranitvijo ne strinjata, vstopita v najemno razmerje za grobno polje na katerem stoji spomenik.
Upravljavec mora robnike, spomenik in drugo odstranjeno opremo z groba hraniti na določenem prostoru najmanj šest mesecev od njihove odstranitve in jih izročiti najemniku v kolikor najemnik v tem času to izrecno zahteva, vendar pod pogojem, da je najemnik pred tem poravnal vse obveznosti do upravljavca.
V času od odstranitve opreme z groba do ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, se smatra grobni prostor kot opuščen grob. Za njegovo minimalno vzdrževanje poskrbi upravljavec na svoje stroške.
33. člen
V primeru razveljavitve najemne pogodbe pred potekom mirovalne dobe in tudi v primeru, da se v času mirovalne dobe ne sklene najemna pogodba za prostor z obstoječim grobom se smiselno uporabljajo določila drugega, tretjega in četrtega odstavka 32. člena tega odloka.
34. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Najemnina se zaračuna praviloma do šestega meseca v letu za tekoče leto in so jo najemniki dolžni plačati skladno z izstavljenim računom.
Kolikor se pogodba o najemu grobnega prostora sklene v drugi polovici leta, se račun za najem grobnega prostora izstavi praviloma v mesecu decembru.
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor.
Z vplačilom najemnine za grobni prostor je plačano tudi vzdrževanje pokopališča in skupnih naprav.
Upravljavec je dolžan zagotoviti možnost brezplačnega koriščenja mrliške vežice, pod pogojem, da koristniki mrliške vežice po končanem koriščenju mrliško vežico očistijo in upravljavcu pravočasno (predvidoma naslednji dan po pogrebu) izročijo ključe očiščene mrliške vežice. V nasprotnem primeru očisti mrliško vežico upravljavec in koristniku izda račun za opravljeno storitev na podlagi upravljavčevega objavljenega cenika.
35. člen
Upravljavec pisno razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik, kljub opozorilu, ne vzdržuje groba in je ta tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote (daje videz zapuščenosti),
– če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča ali imena,
– če najemnik ne izpolnjuje ostalih obveznosti, določenih v pogodbi,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
36. člen
Višina najemnine za grobove se zaračunava po sprejetem ceniku upravljavca, ki ga potrdi občinski svet.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
37. člen
Na območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– razmetavanje sveč, vencev, cvetja in drugih predmetov,
– trganje cvetja in zelenja na grobovih,
– pisanje grafitov, lepljenje plakatov, reklamnih obvestil in podobnega,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in naprav ter predmetov na območju pokopališča,
– postavljanje in odstranjevanje spomenikov brez soglasja upravljavca pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče in objekte v območju pokopališča,
– vstop in vožnja s kolesi ali drugimi prevoznimi sredstvi ter shranjevanje vozil,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov na območju pokopališča.
Pokopališki red izdela upravljavec in mora biti izobešen pred pokopališčem.
V bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Upravljavec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, povzročitelja na to opozori pred začetkom pogrebne svečanosti.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki se izvajajo z namenom urejanja pokopališč ter grobov in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
38. člen
Najemniki grobov so dolžni:
– skleniti najemno pogodbo,
– vzdrževati grobove,
– spoštovati pokopališki red,
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– redno plačevati najemnino za grob,
– urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji upravljavca.
VII. PODELITEV KONCESIJE
39. člen
Koncesijo za izvajanje javne službe občina podeli na podlagi javnega razpisa po postopku, določenem s tem odlokom in s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
40. člen
V občini se javna služba izvaja s podelitvijo koncesije eni fizični ali pravni osebi.
41. člen
Uporabniki storitev javne službe so predvsem najemniki grobnih prostorov (v nadaljevanju: najemniki) in uporabniki mrliških vežic.
42. člen
Javno službo po tem odloku izvaja koncesionar, ki ima na podlagi koncesijske pogodbe na območju občine:
– izključno ali posebno pravico samo za posamezna pokopališča opravljati javno službo,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kvalitetno in kontinuirano izvajanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu.
Koncesionar, ki ima pravico opravljanja javne službe, mora le-to opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar lahko ob soglasju koncedenta, sklene z drugo osebo pogodbo, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
43. člen
S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo, da sprejme splošne pogoje poslovanja v zvezi z izvajanjem javne službe.
Splošne pogoje za opravljanje predmetne javne službe sprejme izvajalec javne službe po predhodnem soglasju občinskega sveta občine.
S splošnimi pogoji se, upoštevaje določbe tega odloka in ostalih predpisov, ki urejajo javno službo, podrobneje določijo pravna razmerja med uporabniki javnih dobrin in izvajalcem v zvezi z izvajanjem posameznih storitev javne službe ter druga razmerja, ki jih zakon predpisuje kot vsebino pokopališkega reda.
44. člen
Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.
Program izvajanja javne službe mora vsebovati predvsem podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po tem odloku, odloku o dejavnosti javne službe in koncesijski pogodbi,
– obsegu predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov, naprav in drugih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe,
– obsegu predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom,
– pritožbah uporabnikov storitev javne službe in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
45. člen
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in ne izvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– objekt, ki je bil na novo odprt in/ali postavljen,
– naprava, s katero je bilo delo opravljeno,
– objekt, v katerem je bilo delo opravljeno,
– opis dela,
– porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo.
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta omogočiti koncedentu vpogled v kontrolno knjigo.
46. člen
Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ koncedenta. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
47. člen
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni organ koncedenta. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
VIII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
48. člen
Javna služba se financira iz naslednjih virov:
– prihodki od najemnin za najem grobnega prostora ter uporabnin za mrliške vežice,
– prihodki od pristojbine za gradnjo in širitev pokopališč,
– sredstva proračuna občine,
– dotacije in donacije,
– drugi viri.
Izhodiščne tarife, ki so diferencirane po vrstah in velikosti grobnih prostorov in pogoji za njeno spreminjanje, se določijo s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
O spreminjanju tarife na predlog župana odloča občinski svet na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar.
IX. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
49. člen
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
50. člen
Koncesionar ima zlasti naslednje pravice in obveznosti:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodar upravljati, uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet javne službe ali v povezavi z njo;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni z javnim predpisom;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo;
– izdelati načrt razdelitve pokopališča na pokopališčne oddelke in grobne prostore;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– ažurno in strokovno pripraviti ustrezne poslovne načrte in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– opravljati druge naloge v skladu z odlokom o dejavnosti javne službe in ostalimi veljavnimi predpisi.
Posamezne dejavnosti iz 4. člena mora koncesionar opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo javno službo.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
51. člen
Za izvajanje javne službe v skladu z določbami zakona in tega odloka je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar, kot izvajalec javne službe.
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam).
52. člen
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov koncesije da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
53. člen
Občinski svet ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– daje predhodno soglasje k splošnim pogojem poslovanja izvajalca v zvezi z izvajanjem javne službe,
– določa tarife za uporabo storitev javne službe.
Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
54. člen
Pravice in obveznosti uporabnikov (najemnikov) so določene v 38. členu tega odloka.
55. člen
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
56. člen
V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da lahko najmanj s krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo s V. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka,
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da zaposluje najmanj eno osebo s tremi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno izobrazbo najmanj V. stopnje tehnične smeri,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe na celotnem območju občine za njeno izvajanje,
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost,
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe,
– da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času,
– da je finančno in poslovno usposobljen,
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje,
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz pete do devete alinee in
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
X. JAVNI RAZPIS
57. člen
Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 4. člena tega odloka se izbere z javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
58. člen
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 56. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
59. člen
Merila za izbor koncesionarja so:
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe;
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe;
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe;
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe v okviru iste osebe;
– pričetek izvajanja javne službe skladno z dogovorjenim datumom v koncesijski pogodbi.
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
60. člen
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
61. člen
V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (55. člen).
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
62. člen
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
63. člen
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
64. člen
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
65. člen
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je pristojni organ iz 53. člena tega odloka.
XI. PRENOS KONCESIJE
66. člen
Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
67. člen
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
68. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
69. člen
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
70. člen
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
71. člen
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
72. člen
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
73. člen
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
74. člen
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
75. člen
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
XIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
76. člen
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
77. člen
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XIV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
78. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
79. člen
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XV. NADZORSTVO
80. člen
Uresničevanje tega odloka nadzoruje občinski inšpektorat in redarstvo ter ostale pristojne inšpekcijske službe, vsak v okviru svojih pristojnosti.
XVI. KAZENSKE DOLOČBE
81. člen
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar oziroma izvajalec javne službe, če:
– ne izdela evidenc, katastrov in načrtov pokopališč, predpisanih z 7.,8. in 25. členom odloka ali jih ne izdela na predpisan način;
– ne vodi evidenc in katastrov, predpisanih z 7., 8. in 25. členom odloka ali jih ne vodi na predpisan način;
– ne upravlja, uporablja ali vzdržuje kot dober gospodar objektov, naprav ali drugih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe, tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost (50. člen);
– ne uporablja veljavnih tarif (36. člen).
Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba koncesionarja oziroma izvajalca javne službe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
82. člen
Z globo 400 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ni izvajalec javne službe po določilih tega odloka, če nepooblaščeno opravi storitev z značajem dejavnosti javne službe po tem odloku na območju občine;
– krši določbe 11. člena tega odloka;
– krši določila 37. člena tega odloka.
Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka, ki krši določbe iz prejšnjega odstavka.
Z globo 80 EUR se kaznuje fizična oseba, ki krši določbe iz prvega odstavka tega člena.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
83. člen
Za vprašanja, ki jih ne ureja ta odlok, se neposredno uporabljajo določbe zakonov in podzakonskih aktov, ki urejajo področje, ki je predmet tega odloka.
84. člen
Najemne pogodbe za obstoječe grobove, ki so sklenjene na podlagi določil Odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Občine Sežana (Uradne objave Primorske novice, št. 1/86, 23/88), ostanejo do izteka časa za katerega so bila najemnega razmerja sklenjena, še naprej v veljavi.
85. člen
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
86. člen
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja javno službo po tem odloku kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec.
87. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se v Občini Sežana preneha veljati Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju Občine Sežana (Uradne objave Primorske novice, št. 1/86, 23/88).
88. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-9/2012-13
Sežana, dne 20. decembra 2012
Župan
Občine Sežana
Davorin Terčon l.r.
