Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 31. člena in v zvezi z 58. ter 61. členom Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije

1. V Sklepu o splošnih pravilih izvajanja denarne politike (Uradni list RS, št. 81/11, 93/11, 68/12 in 84/12) se na koncu zadnjega odstavka točke 4.3.1.2 doda besedilo, ki se glasi:
"ECB si pridržuje pravico, da sprejme vse ukrepe, ki so po njeni oceni ustrezni, da se popravi napaka v najavi avkcije, vključno s preklicem ali prekinitvijo avkcije, ki se izvaja.".
2. Na koncu zadnjega odstavka točke 4.3.1.4 se doda besedilo, ki se glasi:
"Če je v rezultatu avkcije kateri koli od zgoraj navedenih podatkov napačen, si ECB pridržuje pravico, da sprejme vse ukrepe, ki so po njeni oceni ustrezni, da se ti napačni podatki popravijo.".
3. Besedilo točke 5.1.1.1 se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
"5.1.1.1 Vrsta finančnega premoženja
5.1.1.1.1 Skupni kriteriji primernosti
Biti mora dolžniški instrument, ki ima:
(a) fiksen, brezpogojen znesek glavnice (obveznice, ki vključujejo nakupni bon ali drugo podobno pravico, niso primerne); in
(b) kupon, ki ne more povzročiti negativnega denarnega toka in sodi v eno od naslednjih vrst:
(i) fiksni kuponi, brezkuponski instrumenti in večstopenjski kuponi, tj. instrumenti z vnaprej določenim razporedom kuponov in vnaprej določenimi vrednostmi kuponov;
(ii) variabilni kuponi brez vzvoda (ang. flat floating coupons), vezani na eno samo referenčno obrestno mero na eurskem denarnem trgu, npr. euribor, libor in podobne referenčne obrestne mere, ali na obrestno zamenjavo s konstantno zapadlostjo (ang. constant maturity swap), npr. indekse CMS, EIISDA, EUSA;
(iii) variabilni kuponi z nad- in podproporcionalnim vzvodom (ang. leveraged and de-leveraged floating coupons), vezani na eno samo referenčno obrestno mero na eurskem denarnem trgu, npr. euribor, libor in podobne referenčne obrestne mere, ali na obrestno zamenjavo s konstantno zapadlostjo, npr. indeksi CMS, EIISDA, EUSA;
(iv) variabilni kuponi brez vzvoda, z nad- in podproporcionalnim vzvodom (ang. flat, leveraged and de-leveraged floating coupons), vezani na donosnost ene obveznice države euroobmočja z zapadlostjo do vključno enega leta (na indeks ali bruto referenčno donosnost);
(v) variabilni kuponi brez vzvoda, vezani na indekse inflacije (ang. flat inflation-floaters) v euroobmočju, katerih izplačilo oziroma natekanje ni vezano na vnaprej določen razpon referenčnega indeksa (ang. discrete range) oziroma katerih višina ni že vnaprej omejena (ang. range accrual in ratchet) ali ne vsebuje podobnih kompleksnih struktur.
Izključene so predvsem naslednje strukture kuponov: vsi variabilni kuponi, vezani na obrestne mere v tujih valutah, blagovne indekse, delniške indekse ali devizne tečaje, kuponi, vezani na razliko med dvema variabilnima obrestnima merama ali indeksoma (ang. dual floaters), variabilni kuponi, vezani na razmik obrestne zamenjave (ang. swap spread) ali na drugo kombinacijo indeksov, vse vrste kuponov, katerih višina je vnaprej omejena (ang. ratchet coupon in range accrual coupon) ter obratno spremenljivi kuponi in kuponi, ki so odvisni od bonitetnih ocen. Poleg tega so neprimerne tudi kompleksne ročnostne strukture, kot so instrumenti, ki so izplačani, ko vsota prejetih kuponov doseže vnaprej določen znesek (ang. target redemption notes), in opcije, ki omogočajo spremembo vrste kupona z uporabo dodatnih nakupnih pravic.
Primerni kuponi ne smejo imeti možnosti izbire za izdajatelja, tj. ne smejo omogočati sprememb definicije kupona v času do zapadlosti instrumenta, ki so odvisne od odločitve izdajatelja. Če je višina kupona omejena navzgor ali navzdol, morajo biti meje fiksne in vnaprej določene. Če ima instrument večstopenjski kupon, njegova klasifikacija z vidika kupona temelji na prihodnjih kuponih.
Finančno premoženje ni primerno, če ni skladno z zgoraj navedenimi kriteriji primernosti, pa čeprav ni skladno samo za del njegove strukture plačil (na primer premija), in četudi je izrecno zajamčeno nenegativno kuponsko plačilo in poplačilo najmanj v znesku glavnice.
Zahteve v alinejah (a) in (b) v prvem odstavku te točke mora instrument izpolnjevati do dokončnega poplačila obveznosti. Dolžniški instrumenti morajo zagotavljati imetniku pravico do izplačila denarnih tokov, ki ni podrejena pravici imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja.
5.1.1.1.2 Dodatni kriteriji primernosti, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje
Za potrebe pravnega okvira Eurosistema v zvezi z denarno politiko se krite obveznice ne štejejo kot listinjeni vrednostni papirji.
Alineja (a) točke 5.1.1.1.1 tega sklepa ne velja za listinjene vrednostne papirje. Eurosistem ocenjuje primernost listinjenih vrednostnih papirjev po dodatnih kriterijih, ki so določeni v tej točki.
Finančno premoženje v kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
(a) Pridobitev takšnega premoženja mora urejati pravo države članice EU.
(b) Subjekt s posebnim namenom pri listinjenju ga mora pridobiti od originatorja ali posrednika na način, ki ga Eurosistem šteje za ‘pravo prodajo’, izvršljivo proti tretjim osebam, ter mora biti zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov ali posrednika in njegovih upnikov, tudi v primeru originatorjeve ali posrednikove insolventnosti. Listinjeni vrednostni papirji so neprimerni, če je kateri koli del kritnega sklada, ki ustvarja denarni tok in s katerim so listinjeni vrednostni papirji zavarovani, ustvaril neposredno subjekt s posebnim namenom, ki je izdal listinjene vrednostne papirje.
(c) Ustvari in izdajatelju ga proda originator s sedežem v EGP ali, če je predvideno, posrednik s sedežem v EGP.
(d) Ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, tranš drugih listinjenih vrednostnih papirjev. Ta zahteva se ne nanaša na listinjene vrednostne papirje, kjer struktura izdaje vključuje dva subjekta s posebnim namenom, ki izpolnjujeta zahtevo glede 'prave prodaje', tako da so dolžniški instrumenti, ki jih izda drugi subjekt s posebnim namenom, neposredno ali posredno zavarovani z izvornim kritnim skladom, in se vsi denarni tokovi iz premoženja v kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok, prenesejo s prvega na drugi subjekt s posebnim namenom. Poleg tega ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, kreditnih zapisov, poslov zamenjav ali drugih izvedenih finančnih instrumentov ali sintetičnih vrednostnih papirjev. Omejitev pri izvedenih finančnih instrumentih ne zajema zamenjav, ki se uporabljajo pri transakcijah z listinjenimi vrednostnimi papirji izključno za zavarovanje pred tveganji (ang. hedging).
(e) Če gre za bančna posojila, morajo imeti dolžniki in upniki sedež (če so fizične osebe pa morajo biti rezidenti) v EGP, kjer se mora tudi nahajati zadevno zavarovanje, če obstaja. Pravo, ki ureja ta bančna posojila, mora biti pravo države EGP. Če gre za obveznice, morajo njihovi izdajatelji imeti sedež v EGP, izdane morajo biti v državi EGP po pravu države EGP, morebitno zavarovanje pa se mora nahajati v EGP.
V skladu s točko 5.1.1.7 tega sklepa mora biti izdajatelj listinjenega vrednostnega papirja ustanovljen v EGP.
Za primere, ko imajo originatorji ali, če so predvideni, posredniki sedež v euroobmočju ali v Združenem kraljestvu, je Eurosistem preveril, da v teh jurisdikcijah ni pomembnih določb o razveljavitvi prodaje premoženja. Če ima originator ali, če je predviden, posrednik sedež v drugi državi EGP, se lahko listinjeni vrednostni papirji štejejo za primerne samo, če se Eurosistem prepriča, da bi bile njegove pravice ustrezno zavarovane pred tistimi določbami o razveljavitvi prodaje premoženja po pravu zadevne države EGP, ki jih Eurosistem šteje za pomembne. V ta namen je treba, preden se listinjeni vrednostni papirji lahko štejejo za primerne, predložiti neodvisno pravno oceno v obliki, sprejemljivi za Eurosistem, ki vsebuje zadevna pravila o razveljavitvi prodaje premoženja v tej državi. Eurosistem lahko za potrebe presoje, ali so njegove pravice ustrezno zavarovane pred pravili o razveljavitvi prodaje premoženja, zahteva za obdobje izpodbojnosti druge dokumente, vključno s potrdilom o solventnosti, ki ga zagotovi prevzemnik. Pravila o razveljavitvi prodaje premoženja, ki jih Eurosistem šteje za pomembna in zato nesprejemljiva, vključujejo pravila, po katerih lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti doseže razveljavitev prodaje premoženja v kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, zgolj zato, ker je bila izvedena znotraj določenega obdobja (obdobja izpodbojnosti) pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca (originatorja/posrednika), in primere, ko lahko prevzemnik prepreči takšno razveljavitev samo, če lahko dokaže, da v času prodaje ni vedel za insolventnost prodajalca (originatorja/posrednika).
Finančno premoženje je primerno, če znotraj strukturirane izdaje tranša (ali podtranša) ni podrejena drugim tranšam iste izdaje. Tranša (ali podtranša) šteje kot nepodrejena drugim tranšam (ali podtranšam) iste izdaje, če – v skladu z vrstnim redom poplačila, ki se uporabi po dostavi obvestila o izvršbi, kakor je določen v prospektu – nobena druga tranša (ali podtranša) nima prednosti pred to tranšo ali podtranšo glede prejema plačila (glavnice in obresti), s čimer takšna tranša (ali podtranša) med različnimi tranšami ali podtranšami znotraj strukturirane izdaje zadnja utrpi škodo. Pri strukturiranih izdajah, kjer prospekt predvideva dostavo obvestila o predčasni izpolnitvi in obvestila o izvršbi, mora biti zagotovljena nepodrejenost tranše (ali podtranše) pri vrstnem redu poplačila tako v zvezi z obvestilom o predčasni izpolnitvi kot tudi v zvezi z obvestilom o izvršbi.
Da listinjeni vrednostni papirji postanejo ali ostanejo primerni za operacije denarne politike Eurosistema, Eurosistem zahteva, da zadevne stranke pri listinjenem vrednostnem papirju predložijo izčrpne in standardizirane podatke na ravni posameznega posojila o kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok in s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, v skladu z določbami točke 5.1.1.1.2.1 tega sklepa.
Eurosistem pri ugotavljanju primernosti listinjenih vrednostnih papirjev upošteva podatke, ki so vneseni v obvezna polja ustreznega obrazca za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, kot je določeno v točki 5.1.1.1.2.1 tega sklepa. Pri oceni primernosti Eurosistem upošteva: (a) vsak primer neporočanja podatkov; in (b) kako pogosto posamezna polja za podatke na ravni posameznega posojila ne vsebujejo smiselnih podatkov.
Listinjen vrednostni papir je primeren, če je zavarovan s kritnim skladom, ki ustvarja denarni tok in ga Eurosistem šteje za homogen, tj. če kritni sklad, ki ustvarja denarni tok in s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, vsebuje eno samo vrsto finančnega premoženja, ki pripada, ali stanovanjskim hipotekam, hipotekam na poslovnih nepremičninah, posojilom malim in srednje velikim podjetjem, posojilom za nakup avtomobila, potrošniškim posojilom ali terjatvam iz naslova leasinga. Listinjeni vrednostni papirji niso primerni za operacije denarne politike Eurosistema, če kritni sklad, s katerim so zavarovani, vsebuje heterogeno finančno premoženje, ki ga ni mogoče poročati z enim obrazcem za določeno vrsto finančnega premoženja. Listinjeni vrednostni papirji, ki ne izpolnjujejo zahtev za poročanje na ravni posameznega posojila, ker vsebujejo mešane kritne sklade heterogenega finančnega premoženja in/ali niso skladni z nobenim od predpisanih obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, ostanejo primerni do 31. marca 2014. Eurosistem si pridržuje pravico, da od posameznih tretjih oseb, npr. izdajatelja, originatorja ali organizatorja, zahteva kakršno koli pojasnilo in/ali pravno potrditev, za katero šteje, da je potrebna za oceno primernosti listinjenih vrednostnih papirjev ali v povezavi z zagotavljanjem podatkov na ravni posameznega posojila. V primeru neizpolnitve takih zahtev se lahko zadevni transakciji z listinjenimi vrednostnimi papirji odvzame primernost ali zavrne dodelitev primernosti.
5.1.1.1.2.1 Zahteve za poročanje podatkov o listinjenih vrednostnih papirjih na ravni posameznega posojila
Podatki na ravni posameznega posojila se v skladu z zahtevami te točke v elektronski obliki posredujejo in objavijo v podatkovnem skladišču, ki ga določi ECB, v skladu z zahtevami Eurosistema, med drugim glede prostega dostopa, obsega zajetja podatkov, nediskriminacije, ustrezne strukture upravljanja in transparentnosti. V ta namen se za vsako posamezno transakcijo listinjenih vrednostnih papirjev uporabi obrazec za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, ki ustreza vrsti finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok. Ustrezne različice obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za posamezne vrste premoženja so objavljene na spletni strani ECB.
Podatke na ravni posameznega posojila je treba poročati najmanj četrtletno, najkasneje en mesec po datumu zapadlosti plačila obresti iz naslova zadevnega listinjenega vrednostnega papirja. Če podatki na ravni posameznega posojila ne bodo sporočeni ali posodobljeni v enem mesecu po datumu plačila obresti, listinjen vrednostni papir ne bo več primeren. Za zagotovitev skladnosti vsake transakcije s temi zahtevami bo podatkovno skladišče v poročilih samodejno preverjalo skladnost in točnost novih in/ali posodobljenih podatkov na ravni posameznega posojila.
Od datuma začetka uporabe zahtev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za posamezne vrste finančnega premoženja v kritnem skladu listinjenih vrednostnih papirjev (vsaka vrsta ima svoj obrazec za poročanje) je treba zagotoviti podrobne informacije na ravni posameznega posojila v kritnem skladu, da ta listinjen vrednostni papir postane ali ostane primeren. Listinjen vrednostni papir mora v treh mesecih doseči obvezno minimalno raven skladnosti, ki se oceni glede na razpoložljivost informacij v določenih podatkovnih poljih obrazca za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila. Za zajem polj, kjer podatki niso na voljo, vsak tak obrazec vsebuje nabor šestih vrst manjkajočih podatkov (no data, ND), ki jih je treba uporabiti, kadar posameznih podatkov ni mogoče predložiti skladno z obrazcem. Sedma vrsta manjkajočih podatkov se uporablja samo na obrazcu za vrednostne papirje, zavarovane s hipotekami na poslovnih nepremičninah (CMBS). Vrste manjkajočih podatkov in njihov pomen so določeni v naslednji tabeli:

+------------+--------------------------------------------------+
|    Vrsta   |                     Pojasnilo                    |
| manjkajočih|                                                  |
|  podatkov  |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|     ND1    |Podatki niso bili zbrani, ker jih ne zahtevajo    |
|            |kriteriji za odobritev posojila                   |
+------------+--------------------------------------------------+
|     ND2    |Podatki so bili zbrani ob vlogi za odobritev      |
|            |posojila, vendar niso bili vneseni v sistem za    |
|            |poročanje                                         |
+------------+--------------------------------------------------+
|     ND3    |Podatki so bili zbrani ob vlogi za odobritev      |
|            |posojila, vendar so bili vneseni v drug sistem,   |
|            |ki je ločen od sistema za poročanje               |
+------------+--------------------------------------------------+
|     ND4    |Podatki so bili zbrani, vendar bodo na voljo šele |
|            |od LLLL-MM                                        |
+------------+--------------------------------------------------+
|     ND5    |Ni relevantno                                     |
+------------+--------------------------------------------------+
|     ND6    |Ne pride v poštev v zadevni jurisdikciji          |
+------------+--------------------------------------------------+
|     ND7    |Samo za posojila pri vrednostnih papirjih,        |
|            |zavarovanih s hipotekami na poslovnih             |
|            |nepremičninah, katerih vrednost, tj. vrednost     |
|            |celotnega stanja posojila ob odobritvi, je manjša |
|            |od 500.000 EUR                                    |
+------------+--------------------------------------------------+

Za vse listinjene vrednostne papirje velja naslednje devetmesečno prehodno obdobje (začenši od datuma, ko se za posamezno vrsto finančnega premoženja začnejo uporabljati zahteve za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila):
– Prvo četrtletje po datumu začetka uporabe zahtev za poročanje je preskusno obdobje. Podatke na ravni posameznih posojil je treba poročati, ni pa posebnih omejitev glede števila obveznih polj, ki vsebujejo vrednosti ND1 do ND7.
– V drugem četrtletju število obveznih polj, ki vsebujejo vrednost ND1, ne sme preseči 30% skupnega števila obveznih polj, število obveznih polj, ki vsebujejo vrednost ND2, ND3 ali ND4, pa ne sme preseči 40% skupnega števila obveznih polj.
– V tretjem četrtletju število obveznih polj, ki vsebujejo vrednost ND1, ne sme preseči 10% skupnega števila obveznih polj, število obveznih polj, ki vsebujejo vrednost ND2, ND3 ali ND4, pa ne sme preseči 20% skupnega števila obveznih polj.
– Na koncu devetmesečnega prehodnega obdobja v podatkih na ravni posameznega posojila za posamezno transakcijo ne sme biti nobenega obveznega polja z vrednostjo ND1, ND2, ND3 ali ND4.
Na podlagi teh pragov bo podatkovno skladišče ob posredovanju in obdelavi podatkov na ravni posameznega posojila izračunalo in dodelilo oceno za vsako transakcijo listinjenega vrednostnega papirja. Ta ocena bo odražala število obveznih polj z vrednostjo ND1 in število obveznih polj z vrednostjo ND2, ND3 ali ND4, v obeh primerih v primerjavi s skupnim številom obveznih polj. V tem okviru se vrednosti ND5, ND6 in ND7 lahko uporabijo samo, če ustrezna podatkovna polja v ustreznem obrazcu za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila to dopuščajo. Z združitvijo obeh pragov nastane naslednji razpon ocen podatkov na ravni posameznega posojila:

+------------------+------------------------------------------+
|  Matrika ocen    |        Polja z vrednostjo ND1            |
|                  +----------+----------+---------+----------+
|                  |    0     |< / = 10% |< / = 30%|   > 30%  |
+--------+---------+----------+----------+---------+----------+
|  ND2   |   0     |    A1    |    B1    |   C1    |    D1    |
|  ali   +---------+----------+----------+---------+----------+
|  ND3   |< / = 20%|    A2    |    B2    |   C2    |    D2    |
|  ali   +---------+----------+----------+---------+----------+
|  ND4   |< / = 40%|    A3    |    B3    |   C3    |    D3    |
|        +---------+----------+----------+---------+----------+
|        | > 40%   |    A4    |    B4    |   C4    |    D4    |
+--------+---------+----------+----------+---------+----------+

V skladu z zgoraj določenim prehodnim obdobjem se mora ocena postopno izboljševati v vsakem četrtletju, kakor sledi:

+----------------------------+--------------------------+
|       Časovni okvir        |     Ocena (obravnava     |
|                            |       primernosti)       |
+----------------------------+--------------------------+
|prvo četrtletje (prva       |(ni spodnjega praga ocene)|
|predložitev)                |                          |
+----------------------------+--------------------------+
|drugo četrtletje            |C3 (najmanj)              |
+----------------------------+--------------------------+
|tretje četrtletje           |B2 (najmanj)              |
+----------------------------+--------------------------+
|od četrtega četrtletja      |A1                        |
|naprej                      |                          |
+----------------------------+--------------------------+

Za listinjene vrednostne papirje, zavarovane s hipotekami na stanovanjskih nepremičninah, se zahteve po informacijah na ravni posameznega posojila uporabljajo od 3. januarja 2013 in se devetmesečno prehodno obdobje konča 30. septembra 2013.
Za listinjene vrednostne papirje, pri katerih finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, sestavljajo posojila malim in srednje velikim podjetjem (SME), se zahteve po informacijah na ravni posameznega posojila uporabljajo od 3. januarja 2013 in se devetmesečno prehodno obdobje konča 30. septembra 2013.
Za vrednostne papirje, zavarovane s hipotekami na poslovnih nepremičninah, se zahteve po informacijah na ravni posameznega posojila uporabljajo od 1. marca 2013 in se devetmesečno prehodno obdobje konča 30. novembra 2013.
Za listinjene vrednostne papirje, pri katerih finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, sestavljajo posojila za nakup avtomobila, potrošniška posojila ali terjatve iz naslova leasinga, se zahteve po informacijah na ravni posameznega posojila uporabljajo od 1. januarja 2014 in se devetmesečno prehodno obdobje konča 30. septembra 2014.
Listinjeni vrednostni papirji, izdani več kakor devet mesecev po datumu začetka uporabe novih zahtev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, morajo v celoti izpolnjevati zahteve za poročanje od prvotnega posredovanja podatkov na ravni posameznega posojila, tj. ob izdaji. Obstoječi listinjeni vrednostni papirji, ki ne ustrezajo nobenemu od obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, ostanejo primerni do 31. marca 2014. Eurosistem bo za vsak vrednostni papir posebej presodil, ali je upravičen do te izjeme.
5.1.1.1.3 Dodatni kriteriji primernosti, ki veljajo za krite obveznice
Za krite obveznice veljajo od 31. marca 2013 naslednje dodatne zahteve:
Kritni sklad krite obveznice ne sme vsebovati listinjenih vrednostnih papirjev, razen tistih, ki:
(a) izpolnjujejo zahteve direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES glede listinjenih vrednostnih papirjev v kritih obveznicah;
(b) jih je ustvaril član iste konsolidirane skupine, katere član je tudi izdajatelj kritih obveznic, ali subjekt, povezan z istim centralnim organom, s katerim je povezan tudi izdajatelj kritih obveznic;
(c) se uporabljajo kot tehnično orodje, s katerim se hipoteke ali posojila za nakup nepremičnin z jamstvom prenesejo od originatorja v kritni sklad.
Krite obveznice, ki so bile na listi primernih listinjenih vrednostnih papirjev na dan 28. novembra 2012 in niso izpolnjevale zahtev (a) do (c) iz prejšnjega odstavka, ostanejo primerne do 28. novembra 2014.".
4. V točki 5.1.2.1 se besedilo alineje b) nadomesti z besedilom, ki se glasi:
"(b) Bančno posojilo mora imeti: (1) fiksen, brezpogojen znesek glavnice; in (2) obrestno mero, ki ne more povzročiti negativnega denarnega toka. Ti značilnosti morata biti ohranjeni do dokončnega odplačila obveznosti. Poleg tega mora biti obrestna mera ena od naslednjih: (i) kot pri brezkuponskih instrumentih; (ii) fiksna; (iii) variabilna obrestna mera, vezana na drugo referenčno obrestno mero. Poleg tega so primerna tudi bančna posojila z obrestno mero, vezano na stopnjo inflacije.".
5. V točki 5.1.2.1 se v alineji (j) za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
"– veljavnost sporazuma o mobilizaciji bančnega posojila za zavarovanje med strankama (odstopnikom in prevzemnikom). Izpolnjene morajo biti vse potrebne pravne formalnosti, s katerimi se zagotovi veljavnost sporazuma in mobilizacija bančnega posojila za zavarovanje;".
V točki 5.1.2.1 se v alineji (j) besedilo druge alineje, ki postane tretja, nadomesti z besedilom, ki se glasi:
"– obvestitev dolžnika in garanta o vpisu pravice Eurosistema na bančnem posojilu (tj. o mobilizaciji bančnega posojila), če je slednje potrebno glede na nacionalno zakonodajo, ter vse druge formalnosti, potrebne za polno in zlasti prednostno učinkovanje mobilizacije proti tretjim osebam;".
6. Za točko 5.1.2 se doda nova točka 5.1.3, ki se glasi:
"5.1.3 Nesprejemanje finančnega premoženja v zavarovanje
Banka Slovenije se lahko odloči, da od nasprotne stranke ne sprejme v zavarovanje naslednjega tržnega ali netržnega finančnega premoženja, čeprav je primerno:
(a) dolžniških instrumentov, ki bodo zapadli v bližnji prihodnosti; in
(b) dolžniških instrumentov, pri katerih bo denarni tok, npr. kuponsko izplačilo, nastal v bližnji prihodnosti.".
7. Besedilo točke 5.2 se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
"5.2 TESNE POVEZAVE
Ne glede na to, da tržno in netržno finančno premoženje sicer izpolnjuje vse kriterije primernosti, ga nasprotna stranka ne sme uporabiti v primeru, če je to premoženje izdano ali garantirano s strani te nasprotne stranke ali s strani katere koli pravne osebe, s katero ima ta tesno povezavo.
Šteje se, da je nasprotna stranka z izdajateljem, dolžnikom oziroma garantom v tesni povezavi, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
(a) nasprotna stranka ima v lasti, neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij, 20% ali več izdajateljevega, dolžnikovega oziroma garantovega kapitala;
(b) izdajatelj, dolžnik oziroma garant ima v lasti, neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij, 20% ali več kapitala nasprotne stranke;
(c) tretja oseba ima v lasti več kot 20% kapitala nasprotne stranke in več kot 20% izdajateljevega, dolžnikovega oziroma garantovega kapitala, in sicer bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij.
Za potrebe izvajanja denarne politike Eurosistema, zlasti za spremljanje izpolnjevanja pravil glede uporabe primernega finančnega premoženja v zvezi s tesnimi povezavami, si Eurosistem interno izmenjuje informacije o kapitalskih deležih, ki jih za te potrebe zagotavljajo nadzorni organi. Za te informacije veljajo enaki standardi zaupnosti, kakor jih uporabljajo nadzorni organi.
Zgornje določbe o tesnih povezavah ne veljajo za: (a) tesne povezave med nasprotno stranko in osebo javnega sektorja iz EGP, upravičeno do odmerjanja davkov, ali kadar jamstvo za dolžniški instrument zagotavlja oseba javnega sektorja iz EGP, upravičena do odmerjanja davkov; (b) krite bančne obveznice, ki so izdane v skladu s kriteriji, določenimi v točkah 68 do 70 dela 1 Priloge VI k Direktivi 2006/48/ES; (c) primere, kjer dolžniške instrumente ščitijo posebna pravna varovala, primerljiva s tistimi pod točko (b), kakor je to v primeru: (i) netržnih hipotekarnih dolžniških instrumentov, ki niso vrednostni papirji; ali (ii) kritih bančnih obveznic, pri katerih so izpolnjeni vsi kriteriji, določeni v točkah 68 do 70 dela 1 Priloge VI k Direktivi 2006/48/ES, razen omejitev glede posojil z jamstvom v kritnem skladu.
Nasprotna stranka ne sme predložiti v zavarovanje listinjenega vrednostnega papirja, če nasprotna stranka (ali katerakoli tretja oseba, s katero je nasprotna stranka v tesni povezavi) zagotavlja valutno zaščito za listinjen vrednostni papir s tem, da je z izdajateljem sklenila transakcijo valutne zaščite ali če zagotavlja likvidnostno podporo za najmanj 20% neodplačane vrednosti listinjenega vrednostnega papirja.
Nasprotna stranka, ki predloži listinjen vrednostni papir in je v tesni povezavi z originatorjem finančnega premoženja, ki je del kritnega sklada listinjenega vrednostnega papirja, mora obvestiti Eurosistem o vsaki načrtovani spremembi tega listinjenega vrednostnega papirja, ki bi lahko vplivala na njegovo kreditno kvaliteto, npr. o spremembi obrestne mere za vrednostni papir, spremembi pogodbe o zamenjavi, spremembah v sestavi posojil za zavarovanje terjatev, ki niso predvidene v prospektu, ali spremembah vrstnega reda poplačila. Eurosistem je treba obvestiti en mesec pred vsako spremembo predloženega listinjenega vrednostnega papirja. Poleg tega mora nasprotna stranka ob predložitvi listinjenega vrednostnega papirja zagotoviti informacije o vseh spremembah, ki so bile izvedene v šestih mesecih pred predložitvijo. V skladu z določbami poglavja 5 tega sklepa Banka Slovenije ne daje nasvetov pred spremembami.".
8. V alineji (a) prvega odstavka točke 5.3.1 se črta četrti odstavek.
9. Za drugim odstavkom točke 5.3.3.1 se doda nov odstavek, ki se glasi:
"ECAI, ki je vključen v ECAF, je predmet postopka Eurosistema za spremljanje zanesljivosti bonitetnih sistemov (točka 5.3.4 tega sklepa). Skupaj s podatki za spremljanje zanesljivosti mora predložiti tudi podpisano potrdilo izvršnega direktorja zunanje bonitetne institucije ali pooblaščenega podpisnika, ki je v ECAI odgovoren za funkciji revizije ali skladnosti poslovanja, s katerim potrjuje točnost in veljavnost informacij o spremljanju zanesljivosti.".
10. Za prvim odstavkom točke 5.3.3.2 se doda besedilo, ki se glasi:
"ICAS Banke Slovenije ocenjuje nefinančne družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12 in 57/12) oddale računovodske izkaze vsaj za zadnji dve leti in ti ne vsebujejo napak. Ne ocenjuje mikro podjetij, pri čemer je velikost mikro opredeljena na podlagi sredstev, prihodkov in števila zaposlenih posebej za potrebe ICAS Banke Slovenije. Ocenjevanje poteka v dveh fazah: prva faza temelji na oceni statističnega modela, pri čemer se upošteva kazalnike donosnosti, finančnega vzvoda, učinkovitosti, čistega denarnega toka, likvidnosti, dolgoročne plačilne sposobnosti in rasti. Poleg tega se pri ocenjevanju verjetnosti neplačila v prvi fazi upošteva tudi razvrstitev podjetja v skupine od A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti na podlagi Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/12 in 34/12) v bančnem sistemu in podatek o blokadah transakcijskih računov. V drugi fazi se izdela kvalitativna ocena zunanjih dejavnikov, in sicer panoge in tržnega položaja podjetja, upravljanja, plačilne discipline in vpliva skupine povezanih oseb.
Ne glede na ostale določbe tega sklepa je minimalni bonitetni prag za izdajatelja/dolžnika/garanta, ki je ocenjen z bonitetnim sistemom ICAS Banke Slovenije, enak verjetnosti neplačila za obdobje enega leta (PD) v višini 0,118%. Razvrstitev subjektov, ocenjenih z ICAS Banke Slovenije, je po stopnjah kreditne kvalitete sledeča:

+--------------------------------+----------------------------+
|   Stopnja kreditne kvalitete   | Dodeljena bonitetna ocena  |
+--------------------------------+----------------------------+
|               2                |PD < / = 0,034%             |
+--------------------------------+----------------------------+
|               3                |0,034% < PD < / = 0,118%    |
+--------------------------------+----------------------------+

".
11. Besedilo tretjega odstavka točke 5.3.3.4 se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
"Ponudnik RT orodja, ki je vključeno v ECAF, mora s sporazumom pristati, da bo predmet postopka Eurosistema za spremljanje zanesljivosti bonitetnih sistemov (točka 5.3.4 sklepa). Nasprotna stranka mora takoj obvestiti ponudnika RT orodja o vsakem dogodku neplačila, ki bi lahko vplival na poslabšanje kreditne kvalitete. Ponudnik RT orodja mora vzpostaviti in vzdrževati potrebno infrastrukturo za spremljanje statičnega nabora. Izgradnja in ocena statičnega nabora morata biti v skladu s splošnimi zahtevami spremljanja zanesljivosti bonitetnih sistemov znotraj ECAF. Ponudnik RT orodja mora obvestiti Eurosistem o rezultatih ocene zanesljivosti, takoj ko jo je opravil. Skupaj s podatki za spremljanje zanesljivosti je treba predložiti tudi podpisano potrdilo izvršnega direktorja ali pooblaščenega podpisnika, ki je pri ponudniku RT orodja odgovoren za funkciji revizije ali skladnosti poslovanja, s katerim potrjuje točnost in veljavnost podatkov spremljanja zanesljivosti. Ponudnik RT orodja mora pet let hraniti interno evidenco statičnih naborov in podrobnosti o neplačilu.".
12. Besedilo točke 5.3.4 se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
"5.3.4 Spremljanje zanesljivosti bonitetnih sistemov
ECAF spremlja zanesljivost bonitetnih sistemov. Postopek spremljanja zanesljivosti obsega za vsak bonitetni sistem letno ex post primerjavo med: (a) dejanskimi stopnjami neplačila vseh primernih subjektov in instrumentov, ki jih bonitetni sistem ocenjuje, pri čemer so ti subjekti in instrumenti razvrščeni v statične nabore na podlagi določenih značilnosti, npr. bonitetne ocene, vrste finančnega premoženja, panoge, modela bonitetnega ocenjevanja; in (b) ustreznim Eurosistemovim pragom kreditne kvalitete, ki ga določa referenčna vrednost verjetnosti neplačila. Upoštevata se dve referenčni vrednosti verjetnosti neplačila, in sicer:

+--------------------------------+----------------------------+
|Statični nabor                  |Pogoj                       |
+--------------------------------+----------------------------+
|Statični nabor za stopnji       |PD(i,t)* < / = 0,10%        |
|kreditne kvalitete 1 in 2       |                            |
+--------------------------------+----------------------------+
|Statični nabor za stopnjo       |0,10% < PD(i,t) < / = 0,40% |
|kreditne kvalitete 3            |                            |
+--------------------------------+----------------------------+

* PD(i,t) označuje verjetnost neplačila v obdobju enega leta, ki jo bonitetni sistem dodeli dolžniku i v času t.
Cilj tega postopka je, da se zagotovi ohranitev ustreznosti vzporejanja bonitetnih ocen, ki jih zagotavlja bonitetni sistem, z usklajeno lestvico bonitetnih ocen Eurosistema ter primerljivost rezultatov bonitetnega ocenjevanja med različnimi sistemi in viri.
Prvi element v postopku spremljanja zanesljivosti bonitetnih sistemov je, da ponudnik bonitetnega sistema letno sestavi seznam subjektov in instrumentov, katerih bonitetne ocene na začetku obdobja spremljanja dosegajo Eurosistemov prag kreditne kvalitete. Ponudnik bonitetnega sistema predloži ta seznam Banki Slovenije na predpisanem obrazcu, ki vsebuje polja v zvezi z identifikacijo, klasifikacijo in bonitetno oceno. Drugi element v postopku spremljanja je na koncu 12-mesečnega obdobja spremljanja, ko ponudnik bonitetnega sistema posodobi podatke o poslovanju subjektov in instrumentov na seznamu in jih predloži Banki Slovenije. Banka Slovenije si pridržuje pravico, da zahteva vse informacije, ki jih potrebuje za spremljanje zanesljivosti bonitetnega sistema.
Dejanska stopnja neplačila statičnih naborov v bonitetnem sistemu, ki je zabeležena v obdobju enega leta, služi kot izhodišče za postopek spremljanja zanesljivosti bonitetnega sistema, ki obsega letno in večletno presojo. Če se dejanska stopnja neplačila statičnih naborov v enoletnem in/ali večletnem obdobju znatno razlikuje od praga kreditne kvalitete, se Eurosistem posvetuje s ponudnikom bonitetnega sistema, da analizira razloge za to razliko. Ta postopek lahko privede do popravka praga kreditne kvalitete, ki se uporablja za zadevni sistem.
Eurosistem se lahko odloči, da začasno ali trajno izključi bonitetni sistem, če pri zanesljivosti v več letih ni dosegel nikakršnega napredka. Poleg tega se v primeru kršitve pravil, ki urejajo ECAF, bonitetni sistem izključi iz ECAF. Če zastopnik bonitetnega sistema predloži netočne ali nepopolne informacije za potrebe spremljanja zanesljivosti, lahko Eurosistem v primeru manjših nepravilnosti bonitetnega sistema ne izključi.".
13. V točki 5.4.1. se črtata peta alineja in Okvir 4.
14. Besedilo prvega odstavka točke 5.5 se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
"Banka Slovenije za vsako primerno tržno finančno premoženje uporabi najbolj reprezentativno ceno, ki jo določi Eurosistem in bo uporabljena za izračun tržne vrednosti. Vrednost tržnega finančnega premoženja se izračuna na podlagi najbolj reprezentativne cene na delovni dan pred datumom vrednotenja. Če za določeno finančno premoženje na delovni dan pred datumom vrednotenja reprezentativna cena ni na voljo, Eurosistem določi teoretično ceno. Izračun tržne oziroma teoretične vrednosti tržnega finančnega premoženja vključuje natečene obresti.".
15. Besedilo drugega stavka v prvem odstavku točke 6.4 se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
"Če se poplačilo terjatev Banke Slovenije opravi s prilastitvijo finančnega premoženja, se premoženje ob prilastitvi vrednoti po tržni vrednosti finančnega premoženja, če ta ne obstaja, pa po neto sedanji vrednosti finančnega premoženja, tj. vrednosti vsote prihodnjih denarnih tokov finančnega premoženja, diskontiranih s stopnjo, ki odraža kreditno in likvidnostno tveganje finančnega premoženja ter vsa druga tveganja, ki vplivajo na vrednost finančnega premoženja.".
16. V točki 8.1.1 se tretji in četrti odstavek nadomestita z besedilom, ki se glasi:
"Zamudne obresti ali pogodbena kazen se za avkcijske postopke in postopke pri dvostranskih operacijah za vsako kršitev obračunajo tako, da se obrestna mera mejnega posojila, veljavna ob začetku kršitve, poveča za 2,5 odstotne točke in nato množi z osnovo. Osnova se izračuna tako, da se znesek nezagotovljenega zavarovanja ali neplačani denarni znesek množi s koeficientom X/360, kjer je X število koledarskih dni, ko nasprotna stranka ni zagotovila zadostnega zneska primernega finančnega premoženja ali zadostnih denarnih sredstev v obdobju do zapadlosti operacije, vendar največ sedem.
Če nasprotna stranka krši postopke ob koncu dneva, se pogodbena kazen za prvo kršitev izračuna tako, da se obrestna mera mejnega posojila, veljavna ob začetku kršitve, poveča za 5 odstotnih točk in nato množi z osnovo. Osnova je znesek, v višini katerega nasprotna stranka ni uspela pridobiti mejnega posojila. Za vsako nadaljnjo kršitev v dvanajstmesečnem obdobju se obrestna mera vsakič poveča za nadaljnje 2,5 odstotne točke.
Če so izračunane zamudne obresti ali pogodbena kazen iz tretjega in četrtega odstavka te točke nižje od 500 eurov, se uporabi pavšalna kazen v znesku 500 eurov.".
17. Besedilo točke 8.1.2 se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
"Nasprotna stranka plača pogodbeno kazen, če krši pravila za zagotovitev primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, tako da za zavarovanje terjatev uporablja finančno premoženje, ki je neprimerno ali je postalo neprimerno ali ga nasprotna stranka ne sme uporabljati (na primer zaradi tesnih povezav med izdajateljem/dolžnikom/garantom in nasprotno stranko). V primeru premoženja, ki naknadno postane neprimerno ali ga nasprotna stranka ne sme več uporabljati, nasprotna stranka plača pogodbeno kazen le, če premoženja ni umaknila najkasneje v sedmih koledarskih dnevih, šteto od dneva, ko je premoženje postalo neprimerno ali ga nasprotna stranka ni smela več uporabljati.
Šteje se, da nasprotna stranka uporablja neprimerno finančno premoženje tudi, če zagotovi napačne ali zastarele informacije, ki negativno vplivajo na vrednost zavarovanja (npr. informacije o neodplačanem znesku uporabljenega bančnega posojila), in tudi, če uporablja finančno premoženje, ki je neprimerno zaradi tesnih povezav med izdajateljem/dolžnikom/garantom in nasprotno stranko.
Pogodbena kazen se za vsako kršitev obračuna tako, da se obrestna mera mejnega posojila, ki velja ob začetku kršitve, poveča za 2,5 odstotne točke in nato množi z osnovo. Osnova se izračuna tako, da se znesek neprimernega finančnega premoženja iz prvega in drugega odstavka te točke, ki ga nasprotna stranka prenese v sklad finančnega premoženja pri Banki Slovenije ali ne umakne iz sklada najkasneje v sedmih koledarskih dneh, odkar je premoženje postalo neprimerno ali ga nasprotna stranka ni smela več uporabljati, množi s koeficientom X/360, kjer je X število koledarskih dni, ko je nasprotna stranka kršila pravila za zagotovitev primernega finančnega premoženja, vendar največ sedem. Če je izračunana pogodbena kazen nižja od 500 eurov, se uporabi pavšalna kazen v znesku 500 eurov.
Pogodbena kazen se plača za zamudo ali neizpolnitev.
Pogodbena kazen se zaokroži na najbližji cent.".
18. V slovarju v Prilogi 1 se v definiciji Delovni dan Banke Slovenije črta besedilo: "2. januarja," definicija Interni bonitetni sistemi centralne banke (ICAS) pa se nadomesti z novim besedilom: "Interni bonitetni sistem centralne banke (ICAS): bonitetni vir, opredeljen v bonitetnem okviru Eurosistema (Eurosystem credit assessment framework, ECAF), ki obsega bonitetne sisteme, ki jih upravljajo NCB.".
19. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uporabljati se začne 3. 1. 2013, razen 10. točke, ki se začne uporabljati 7. 1. 2013.